Ano (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 20. BUENOS AIRES, 15. MAJA (MAYO) 1958 « IT! ESLOVENIA LIBRE” .Vi.vofi v Limi Podpredsednik USA, mlad človek, ki lahko vsak čas postane dejanski pred¬ sednik USA, je ob svojem obisku Južne Amerike naletel tako na razumevanje kakor na nasprotstvo: uradni krogi so ga sprejeli kot predstavnika dežele, ki nosi glavno breme vseh materialnih žrtev za ohranitev svobode in demokra¬ cije v svetu, ljudstvo pa mu je ponekod zrlo prezirljivo ali pa hladno nasproti. Kolikor je bila hladnost spremenjena v vroč izpad, so povsod v ozadju stali ko¬ munisti odn. pretirani nacionalisti. In to ogrevanje ozračja je v Limi doseglo vi¬ šek, kjer je Nixona zadelo kamenje v vrat in pljunki v obraz. Sprejem, kakor so mu ga pripravili tkzv. študentje drž. univerze Sv. Marka, je vsega obso¬ janja vreden. Naj bo Nixon karkoli, naj predstavlja kogar koli, na noben način uraden predstavnik neke države na obi¬ sku v drugi ne bi smel biti deležen tak¬ šnega sprejema. Dogodki sami pa so pokazali nekatere značilnosti, ki jih velja poudariti. Predvsem je Nixonu treba priznati o- seben pogum: sredi kamenja in pljun¬ kov mirno korakati med razburjeno množico naprej, je dejanje odločnega moža. In njegove ugotovitve po napadu izkazujejo človeka, ki pozna komuni¬ zem in ve, kaj je. Nixon je namreč de¬ jal, da so bili napadalci malce preveč stari za akademska leta in je s tem čisto pravilno označil stare akademske bajte, ki se gredo partijce, in pa tiste udarnike iz proletarskih vrst, ki jih par¬ tija po navadi pošlje tkzv. akademski mladini na pomoč po načelih — “vse razbiti”. Tudi njegova opazka, češ, da mora redna oblast odgovoriti na komu¬ nistično nasilje s silo, dokazuje pravil¬ nost Nikonovega pogleda, da policija ni samo za vodstvo prometa in zapisovanje Testnih prekrškovT V tem zadržanju je Nixon samo poudaril, da je njego¬ vo teoretsko preganjanje komunizma ob znanem procesu proti Alger Hissu, komunističnemu špijonu v krogu Roo¬ seveltovih svetovalcev med drugo sve¬ tovno vojno in po njej, našlo v zadrža¬ nju pr^l limensko akademsko mladino odločnega borca proti komunizmu v praksi. In to mu utegne v domovini bolj koristiti kakor številni volilni govori. Poudariti pa je predvsem treba Ni¬ konov sklep v prvem trenutku po napa¬ du nanj na drž. univerzi Sv. Marka: “Dobro, ako me nočete sprejeti, pa poj¬ dem na obisk k akademikom katoliške univerze.” In je šel, bil slovesno sprejet govoril s študenti in bil demokrat: Prav tisti dan so študentje volili svoj inter¬ ni odbor in Nixon je takoj dejal, da pri volitvah ne sme biti nihče moten, in da bo zato počakal konca volitev. Ko jih je nagovoril, jim je dejal, da je prišel med nje, ker vidi, da na tej uni¬ verzi res vzgajajo k strpnosti in demo¬ kraciji in pravi svobodi. Razumljivo je, da so te njegove besede v Ameriki po¬ natisnili in da bodo tudi odjeknile: in v tem je prednost obiska na kat. uni¬ verzi za katoliški svet v USA. — če je strpen protestant Nixon po lastnem preudarku šel na kat. univerzo in jo javno priznal za vzgojiteljico strpno¬ sti, je s tem nehote povedal tudi Ame- rikancem, da je s katoličani treba raču¬ nati. V USA je namreč že nekaj deset¬ letij tega propadel predsedniški kandi¬ dat samo zato, ker je bil katoličan; v USA so zagnali vrišč in krik, ko je bil Myron Taylor imenovan za Roosevelto¬ vega opazovalca v Vatikanu; tam so se razburjali zaradi odhoda kardinala Stritcha v Vatikan, češ da mu je treba odvzeti amer. državljanstvo, ker bo se¬ daj v službi druge velesile; tam se že upirajo prvi glasovi možni kandidaturi kat. senatorja Kennedyja za predsedni¬ ške volitve leta 1960 na demokratski li¬ sti; tam še vse prepogosto gledajo pod vtisom liberalnih, materialističnih in pokvarjeno socialističnih vplivov na ka¬ toliško Cerkev kot na neko srednjevško mučilnico en groš. Obisk na kat. univerzi pa je istočasno tudi poudarek važnosti takšnih univerz v Južni Ameriki. Za prvovrstno univer¬ zo v čilskem Santiagu, za limensko in drugimi prihaja sedaj v prvo leto svoje¬ ga življenja tudi buenosaireška Iz' vrst ljudi, ki se bodo vzgajali na teh za- FRANCIJA - RANA ZAPADA Skoro mesec dni trajajoča vladna kri¬ za v Franciji se je v ponedeljek navi¬ dezno bližala h koncu, ko se je vodji francoskih krščanskih demokratov, 51 letnemu advokatu iz Alzacije Pierru Pfiimlinu posrečilo pridobiti za novo vlado pristanek njegove stranke (MRP) in vodij drugih strank. Predsednik drža¬ ve Rene Coty se je obrnil na Pflimlina potem, ko mu je odpovedala vrsta pred¬ sedniških kandidatov sestavo 25. fran¬ coske vlade po drugi svetovni vojni. Zadnji predsedniški kandidati, ki jih je Coty pozval za sestavo noVe vlade so bi¬ li: radikalni socialist in bivši vzgojni minister Rene Billeres, radikalni socia¬ list Maurice Faure in levičarski repub¬ likanec Jean Berthoin, bivši notranji in vzgojni minister. Pred njimi se je za sestavo niove vlade trudil Rene Pleven, ki ga niso hoteli podpreti socialisti, ra¬ dikalni socialisti in krščanski demokra¬ ti. Pflimlin je imel v ponedeljek večje upanje na uspeh, ker ga je podprla kr¬ ščansko demokratska stranka, katera je preprečila sestavo vlade svojemu članu Bidaultu zaradi njegove skrajno nacio¬ nalistične politike. Največja ovira, na katero zadevajo predsedniški kandidati pri sestavi novih vlad in zaradi katere tudi francoske vlade padajo v zadnjih treh letih, je problem vojske v Alži- ru, poleg nje pa še kritičen gospodar¬ ski' položaj, v katerem se Francija na¬ haja. Položaj v Alžiru se je sedaj še za¬ ostril, ker se je vojska uprla pariški vladi in zahteva, naj vlado prevzame vojska. Parlament je pa v Parizu potr¬ dil Pflimlina kot predsednika. S strani zaveznikov pa grozi Franci¬ ji nevarnost izolacije zaradi njene po¬ litične degeneracije. Dežela je na robu gospodarskega kaosa kljub navidezne¬ mu blagostanju. Vse francosko blago¬ stanje sloni na zunanji finančni pomo¬ či, v glavnem iz USA. Če bi ta pomoč iznenada prenehala, bi bila podrtija francoskega gospodarstva strahovita. Mogel pa bi tak udarec prebuditi Fran¬ cijo iz njene nacionalistične mrzlice in jo strezniti. O teh možnostih resno raz¬ pravljajo v Washingtonu, Londonu in drugih zapadnih prestolnicah. Zapadne vlade so na to že večkrat mislile, toda v zadnjih mesecih ugotavljajo, da gre razvoj v Franciji v smer ki je ne bo več mogoče spremeniti. Najresnejši problem, pred katerim stoji ves zapadni obrambni in gospo¬ darski sistem, v kolikor je povezan s Francijo, je ta: če ni mogoče resno ra¬ čunati na vlogo, ki jo mora Francija na podlagi njenih pogodb z zavezniki odigravati, zlasti kar tiče zapadne o- brambe, kaj more Zapad pridobiti, če Francijo izključi iz obeh svojih siste¬ mov ? 1 Pariz se je znašel v ledeno mrzlem o- zračju, v katerem se vrsta kanditatov trudi dolge tedne sestaviti novo vlado. Medtem pa poteka čas evropskega o- brambnega, gospodarskega in politične¬ ga sodelovanja. Kaj se more zgoditi, če bo Pariz kdaj prisiljen objaviti, da ne more sestaviti delovne vlade, je težko vprašanje. Menijo, da se bo takrat zače¬ la uveljavljati francoska vojska, ki že dolgo s težavo gleda na nestabilne in neodločne vlade, ki jih je bilo že 24 po drugi svetovni vojni. Ker je jasno, da bi se DeGaulle vr¬ nil na oblast samo v trenutku, ko bi u- gotovil, da ima vso oblast v svojih ro¬ kah, zato se zaenkrat še ne vmešava v politiko. V sedanjih okoliščinah in v možnostih, ki se nakazujejo, pa posta¬ ja vsak dan razvidnejše, da bo napol diktatorska rešitev položaja v Franciji postala skoro neizbežna. Odločilno vlo¬ go bo pri tem igral seveda pritisk francoskega javnega mnenja, ki ga v tej smeri že ustvarja francosko časopisje. Inflacija, ki jo povzroča vojna v Al¬ žiru, izpodkopava temelje francoskega ponosa. “Pomirjevalna politika” v Adži- ru povzroča Franciji krvavenje, ki ga zadržujejo samo s transfuzijami od zu¬ naj. Je pa vsem jasno, da nobena fran¬ coska vlada ne more v sedanjih okolišči¬ nah zapustiti borbo. Ta dejstva so vzrok resnega prouče¬ vanja možnosti v Zapadnih prestolni¬ cah, da bi vsaj začasno ustavili Fran¬ ciji finančno pomoč in jo tako prisilili, da bi spremenila svojo politiko. Toda vprašanje je, če bo Francija to storila, ali pa se bo obrnila k ZSSR. Pritis¬ njena ob zid, bi Francija mogla Zapa- du obrniti hrbet, ali pa se zresniti. To je igra, za katero nobena zapadna vlada noče nositi odgovornosti. Toda verjetno ne bo mogoče več dolgo odla¬ šati. Zapad išče različne možnosti za reši¬ tev francoskega problema. Francijo skuša prepričati in izvaja pritisk na¬ njo v gospodarskih organizacijah, kakor so Evropska plačilna unija, Organiza¬ cija za evropsko gospodarsko sodelova¬ nje, Tarifna unija in Evropska premo¬ govna in jeklena skupnost, če bodo ti napori propadli, in upanje na uspeh ni veliko, potem se bodo Francija in nje¬ ni zavezniki nujno znašli pred odločil¬ nim dejanjem. Francoske politične krize, izgleda, vedno nastajajo prav v trenutkih, ko se ostali svobodni svet nahaja v tež¬ kih problemih. Sedanja kriza je izbruh¬ nila prav v času nove NATO konferen¬ ce v Copenhagenu, v dobi odločilnih po¬ gajanj za svobodno trgovsko izmenjavo v Evropi in v času priprav na vrhovno konferenco. Ta kriza predstavlja za Za¬ pad novo veliko oviro v njegovih napo¬ rih za enoten in odločen nastop proti sovjetski nevarnosti. Slabost Francije, ki je velesila samo še na paprirju, po¬ vzroča rane vsem njenim zaveznikom. Nov prepir med Moskvo In Beogradom LOS COLABORADORES DE FRON- DIZI NO DEBERAN ACTUAR EN EMPRESAS Informose en la Časa Rosada, por intermedio del Servicio de Prensa de la Presidencia, que “aquellas personas que sean designadas en puestos de gobier- no como colaboradores del doctor Fron- dizi y que se encontraren vinculadas a empresas privadas, se desvincularan de las mismas en el momento de asumir sus funciones”. FRONDIZIJEVI SODELAVCI NE SMEJO BITI ČLANI PRIVATNIH PODJETJIH Tiskovni urad predsedstva vlade je objavil sporočilo, da bodo vsi tisti, ki bodo imenovani na razne položaje v vla¬ di kot sodelavci dr. Frondizija, pa bi imeli kake zveze z raznimi prvatnimi podjetji, podali ostavke na svoje po¬ ložaje v teh podjetjih v trenutku, ko bo¬ do nastopili svoja-mesta v vladi. Po kongresu jugoslovanske komuni¬ stične stranke v Ljubljani, na katerem so govorniki napadali Sovjetsko zvezo, češ, da se vmešava v notranje zadeve Ti¬ tove Jugoslavije, so pa proti koncu kon¬ gresa spremenili ton, tako da je izgle- dalo, da je morda zopet vse samo igra za varanje zapadnih sil, so se med Beo¬ gradom in Moskvo začeli odigravati do¬ godki, ki so dosegli vrhunec v nekakš¬ nem ultimatu Kremlja Titu, da naj pre¬ neha z izpodkopavanjem enotnosti komu¬ nističnega tabora ali pa naj si pripiše p osled ice, če tega ne bo storil: prekini¬ tev odnosov med ZSSR in njenimi sa¬ teliti ter Jugoslavijo in odpoved trgo¬ vinske izmenjave in pomoči med sovjet¬ skim imperijem in Jugoslavijo. Nekaj dni pred tem ultimatom, ki ga je v Beograd prinesel sovjetski velepo¬ slanik Ivan Zamčevski, potem ko je po ljubljanskem kongresu odšel na poroča¬ nje v Moskvo, se je iz Kremlja razširila novica, da se je “iz izgnanstva” vrnil Molotov, še vedno navdušen stalinist. Iz Varšave so tuji časnikarji tudi sporočili, da se je v Moskvi sestal CKKP, na ka¬ terem da so pričeli razpravljati o na- daljnem zadržanju ZSSR do Jugoslavi¬ je. Na tem zasedanju da so stalinisti ter drugi sovjetski vodje, med njimi zlasti Suslov in Pospelov, zahtevali od Hru- ščeva, naj preneha s svojo “liberalno” politiko” do satelitov in do Tita. V o- zadju za temi zahtevami da stoji tudi rdeča Kitajska, tako da so se Hruščevu prvič po njegovem vzponu na absolutno oblast zamajala tla pod nogami. Na ta¬ kih zasedanjih CKKP se je Hruščev do¬ slej uspešno iznebil svojih tekmecev ali nasprotnikov, kakor so bili Malenkov, Molotov, Kaganovič in Žukov. Istočasno je začelo satelitsko časopisje od češkoslovaške Prage do kitajskega Pekinga s silovito gonjo proti Titovi ob¬ liki komunizma. Napade je povzela na¬ to še sovjetska Pravda, ki je šla tako da¬ leč, da je zagrozila z odpovedjo sovjet¬ ske gospodarske in vojaške pomoči Jugo¬ slaviji. Obtožila je tudi Tita, da pospešu¬ vodih se mora razširiti v dejanjih in stališčih misel, ki jo je poudaril Nixon: strpnost in vzgoja k demokraciji; iz teh ljudi mora priti splošno načelo, da je resničen katoličan tudi pravi demokrat in svobodoljuben zemljan. In z ekipami oseb, promoviraneev katoliških univerz, bo kaj lahko ustvarjati pozitivno za¬ hodno skupnost, ki se ne bo cepila v odtenke in se izgubljala v kaosu, v ka¬ kršnem se trenutno zahodni svet naha- jo. Iz tega kaosa je treba priti ven: k temu naj pomagajo možje, kakor jih je Nixon obiskal na univerzi. Nixon sam, pa je z obiskom v Limi pokazal moža, na katerega bo zahodni svet lah¬ ko računal, ko in kadar bo prišlo do obračuna s komunizmom. In v tej točki so njegove delnice med ameriškimi vo- lilci prav gotovo poskočile. je cilje USA in zapadnih sil, ker ustvar¬ ja razdor v komunističnih vrstah. Isto je o Titu trdil Maocetung, ko je Tita proglasil za heretika, ki se je izneveril naukom Marksa in Lenina ter sedaj raz¬ bija komunistično enotnost. Na vse te napade je Beograd odgovo¬ ril v glasilu jugoslovanske KP Komuni¬ stu. V članku, ki ga je osebno preučil Tito, Komunist opozarja Moskvo, da si z napadi na Jugoslavijo “nalaga veliko zgodovinsko odgovornost.” člankar trdi, da Jugoslavija ne more odobriti sodelo¬ vanja z drugim? komunističnimi država¬ mi pod pogojem, da se odpove svoji vrsti komunizma. Ker je Tito pričakoval obisk Vorošilova, ki je bil napovedan za prete¬ klo soboto, so odlagali natis tega član¬ ka v Komunistu, tako da je list izšel z 12 urno zamudo. Za obisk Vorošilova so v Beogradu pripravljali vse do zadnjega trenutka. Celo na beograjskem stadionu, kjer naj bi nedeljski nogometni tekmi med Jugo¬ slavijo in Anglijo prisostvoval Vorošilov kot Titov gost, so postavili slavolok na čast napovedanemu moskovskemu gostu. Vorošilova ni bilo, komentarja iz Mos¬ kve tudi ne. Beograd ni hotel prvi obja¬ viti odpoved obiska, ker je čakal na to¬ zadevno izjavo iz Moskve. Podoben incident se je zgodil na ze¬ munskem letališču preteklo soboto, ko je bil napovedan tudi obisk sovjetskih voj¬ nih veteranov. Sovjetsko letalo je prile¬ telo, toda brez gostov in brez sovjetske¬ ga pojasnila. Namesto Vorošilova in veteranov se je iz Moskve vrnil sovjetski veleposlanik Zamčevski z zgoraj omenjenim ultima¬ tom. V tej napetosti pa je istočasno sovjet¬ ska uradna agencija Tass objavila dolgo poročilo o uradnem obisku Titove vojne mornarice, in sicer ene križarke in dveh rušilcev, v Sevastopolu, kjer so Titove¬ mu kontraadmiralu Pasatiču izkazali vse časti. Priredili so mu velik sprejem z vsemi mornariškimi ceremonijami. NATO — skupnost svobodnih narodov Tridnevna konferenca zunanjih mini¬ strov NATO, ki se je preteklo sredo kon¬ čala v Copenhagenu, je bila eden naj¬ uspešnejših sestankov zunanjih mini¬ strov te obrambne organizacije Zahoda. Zunanji ministri so si zastavili cilj proučiti sedanje stanje organizacije na znotraj ter njeno zadržanje do najvaž¬ nejših svetovnih problemov, zlasti do mednarodne razorožitve in do vrhovne konference, ki jo silijo sovjeti. Po zadnjem decemberskem sestanku zunanjih ministrov NATO, ki je bil v Parizu in na katerem so ugotovili ne¬ varnost razkola med članicami zaradi takratnih sovjetskih propagandnih u- spehov. s sputnikoma, je 15 držav, ki sestavljajo NATO, tokrat nastopilo složno in odločno proji sovjetskim splet¬ kam. Na posameznih sejah so govorili Dulles za USA, Smith za Kanado, Lloyd za Anglijo, Pineau za Francijo in drugi zunanji ministri ter Spaak kot glavni tajnik NATO. Vsi so poudarjali, da ZSSR postavlja ovire za sklicanje vr¬ hovne konference med Zahodom in Vzhodom “z nesprejemljivimi pogoji” in da je Kremelj z nedavnim vetom v Var¬ nostnem svetu ZN “še povečal medna¬ rodno napetost”. V uradnem poročilu o tridnevni kon¬ ferenci zunanji ministri naglašajo, da se članice NATO ne bodo več dale u- strahovati s tako sovjetsko taktiko ni¬ ti ne bodo žrtvovale svojega prepriča¬ nja, da je mogoče mednarodne proble¬ me rešiti z mirnim postopkom. Priprav¬ ljene so razpravljati z ZSSR o reševa¬ nju svetovnih problemov, toda ne za ceno, ki bi jo narekovala Moskva. Kre¬ melj ne bo potegnil Zahoda na vrhovno konferenco brez skrbnih priprav in brez IZ TEDNA V TEDEN Na Eniwetoku v Tihom oceanu so USA 28. aprila pričele z novo vrsto a- tomskih poskusov. Vseh poskusov bo v tej seriji napravila trideset. ZSSR je odklonila ameriško vabilo, naj bi se nje¬ ni strokovnjaki udeležili teh poskusov. Sovjetska KP Je pozvala britansko laburistično stranko, naj ji pomaga pre¬ prečiti atomsko oborožitev Zahodne Nemčije. Laburisti na poziv niso odgo¬ vorili. Med arabsko državico Jemen in An¬ glijo je prišlo do napetosti, ki jo je zad¬ nja sporočila Vanostnemu svetu ZN, ko so jemenski obmejni stražarji strelja¬ li čez mejo na področje britanskega protektorata Adena. Anglija je na na¬ pad odgovorila s silovitimi letalskimi napadi na obmejne jemenske postojan¬ ke. V Haiti, kjer je vlada 2. maja pro¬ glasila obsedno stanje zaradi odkritja zarote proti sedanji vladi Francoisa Du- valiera, ki jo je baje vodil bivši pred¬ sedniški kandidat Louis Dejois, ki se sedaj skriva na tamkajšnjem meksiškem veleposlaništvu, so pretekli četrtek ne¬ znani storilci obsuli s krogljami urad¬ no rezidenco ameriškega veleposlani¬ ka Drewa, ki je takoj zahteval od vla¬ de strogo preiskavo. V Libanonu so nasprotniki sedanje¬ ga predsednika čamuna uprizorili zla¬ sti v pristaniškem mestu Tripoli hude demonstracije, pri katerih je bilo vsaj 15 oseb bitih, nad 30 pa ranjenih. De¬ monstrant je so pristaši Nasserja in zahtevajo odstop zahodno nastrojenega Čamuna, katerenu predsedniška doba poteče letos septembra. Po ustavi ne more več kandidirati za predsednika, ima pa v parlamentu absolutno večino, ki more spremeniti tozadevni člen usta¬ ve. možnosti na uspeh. Vrhovne konference so ugodno pozorišče za reševanje sve¬ tovnih problemov, niso pa nikakor edi¬ na ali najboljša pot za mednarodna pogajanja. Problem nemške združitve bo moral nujno biti na programu vr- hone konference, sicer take konference ne bo. Za še večjo notranjo povezavo med članicami so zunanji ministri pozvali posamezne vlade na še tesnejše gospo¬ darsko sodelovanje in potrdili sedanja pogajanja o ustanovitvi svobodne trgo¬ vinske cone, ki bo vezala zahodnoevrop¬ ske države z ostalim svobodnim sve¬ tom. Uradno poročilo konča z naslednjimi ugotovitvami: “Zunanji ministri NATO so poglobili in povečali medsebojno ra¬ zumevanje in enotnost ciljev. NATO kot obrambna organizacija je sedaj mnogo več kakor samo vojaška zveza. Postaja resnična skupnost svobodnih narodov. V tej skupnosti posamezne države vo¬ dijo svojo politiko sodelovanja v miru, ne da bi kakor koli zmanjšale svojo ne¬ odvisnost, v toliki meri, kakor se še ni nikdar zgodilo v zgodovini. Ta razvoj predstavlja enega najbolj razveseljivih dogodkov sedanjega časa.” Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 15. V. 1958 V neslovensko romanje v Lujan Po dosedanjih slovenskih prireditvah v Buenos Airesu lahko že trdimo, da so tri slovenske prireditve vsako leto, ki zajamejo največ Slovencev. Je to Slo¬ venski dan, ki ga vsako leto prirede vsa slovenska protikomunistična dru¬ štva v Buenos Airesu, vsakoletna poča¬ stitev spomina vseh žrtev komunistič¬ ne revolucije in druge svetovne vojne ter končno vsakoletno romanje Sloven¬ cev s' področja Vel. Buenos Airesa ter bližnjih mest province Buenos Aires v največje argentinsko narodno Marijino svetišče v Lujan, kjer ima poleg Lu- janske Device častno mesto tudi milost¬ na podoba naše brezjanske Matere bož¬ je. To romanje je vsako leto velika ver- sko-narodna manifestacija Slovencev v Argentini. Romanje je bilo tudi letos drugo ne¬ deljo v maju, t. i. 11. maja. Kot pona¬ vadi je vozil iz Buenos Airesa poseben romarski vlak s 1250 romarji, med ka¬ terimi je bilo zelo veliko starih sloven¬ skih naseljencev. Odhod vlaka je bil na¬ povedan za 7.15, pa se je za 20 minut zakasnil, železniška uprava je dala na razpolago tudi premalo vagonov, tako, da so tisti, ki so vstopili v Liniersu in v RamoS Mejia, kjer je letos vlak tudi stal ob vožnji v Lujan, dobili le malo sedežev. Toda z dobro voljo se je uredi¬ la tudi ta nevšečnost. Med romarji je med vožnjo bilo pravo slovensko romar¬ sko razpoloženje. V nekaterih vagonih so tudi prepevali slovenske Marijine pesmi. Istočasno kdt romarski vlak je v Lu¬ jan vozilo tudi več avtobusov. Letos jih je bilo še več kot druga leta. Ro¬ jaki jih radi naročajo, ker so zlasti glede odhoda bolj svobodni in niso ve¬ zani na vozni red. V nedeljo s:o prišli z njimi rojaki iz Lanusa, Ezeize, Villa Ballester, Ramos Mejia, Moron in od drugod. Po prihodu romarskega vlaka v Lu¬ jan, so se rojaki podali v sprevodu do cerkve. Na čelu sprevoda so fantje no¬ sili argentinsko, papeško in slovensko zastavo. Med potjo so molili rožni ve¬ nec in prepevali Marijine pesmi. Dru¬ žine z majhnimi otroci so se do romar¬ ske cerkve vozile z avtobusi. Ko se je procesija slovenskih romar¬ jev začela bližati po prostranem trgu veličastnemu Marijinemu svetišču, so jim v pozdrav zadoneli zvonovi v zvo¬ nikih. Stebrišča pred baziliko so bila tudi letos okrašena z argentinski¬ mi, slovenskimi in papeškimi zasta¬ vami. V baziliki je slovenske ro¬ marje sprejel in pozdravil rektor ba¬ zilike in župnik R. p. Landaburu. Pozdravil jih je tudi v imenu škofa mercedeške škofije ter se jim zahvalil za lep vzgled, ki ga dajejo domačinom s svojim verskim življenjem. Med mašo je večina romarjev bila tudi pri obhajilu. Za spovedovanje slo¬ venskih romarjev je bilo v baziliki na razpolago več slovenskih duhovnikov. Po maši so se rojaki podali na pro¬ strani vrt romarskega doma. Med ko¬ silom so se dobili stari prijatelji in znanci, se med seboj lepo pomenili o raznih stvareh in tako prebili skupaj nekaj veselih trenutkov. Saj je precej naših ljudi, ki se s svojimi znanci dobe in vidijo vsako leto samo na tem roma¬ nju. Popoldanska romarska slovesnost se je začela ob treh z govorom salezijanca g. Janka Mernika. Govoril je o Mariji, kraljici Slovencev ter o ljubezni sloven¬ skega naroda do nje. Navajal je, da je malo narodov na svetu, ki bi Mariji po¬ stavil toliko lepih svetišč, kot so to sto-, rili Slovenci v svoji domovini. Rojake je pozival naj svojo ljubezen in zvestobo Mariji ohranijo tudi v tujem svetu, Ma¬ rijo pa naproša, da naj še naprej varu¬ je ves slovenski rod. Po Mernikovem govoru se je po tr¬ gu pred Marijino baziliko razvila mo¬ gočna procesija. Na čelu procesije so fantje nosili velik križ, argentinsko, slovensko in papeško zastavo. Sledila je dolga vrsta mož. Med njimi so nosi¬ li obe slov. banderi bratovščine sv. rož¬ nega venca. Zatem so strumno stopali slovenski skavti v krojih, za njimi pa 40 slovenskih fantov in deklet v narod¬ nih nošah. Fantje v narodnih nošah so nosili lepo okrašeno milostno podobo brezjanske Matere božje, za njo pa še kip Lujanske Device. Sledila je duhov¬ ščina na čelu z direktorjem g. A. Ore- harjem, procesijo je pa nato zaključila dolga vrsta žena in deklet. Ves čas med procesijo so slov. romarji prepevali Ma¬ rijine pesmi ter molili sv. rožni venec. Ko se je procesija zopet zlila v ba¬ ziliko je imel g. direktor Orehar ob a- sistenci gg. Borisa Komana, spiritua- la slov. semenišča v Adrogueju, dr. Fi¬ lipa Žaklja in ostale duhovščine pete litanije Matere božje, za njimi je bila obnovitev posvetitve Marijinemu brez¬ madežnemu Srcu ter blagoslov z Naj¬ svetejšim. S tem je bila romarska slovesnost zaključena. Slovenski romarji so se po¬ dali na postajo, kjer jih že čakal pose¬ ben vlak. železniška prava je dala na razpolago še dva pulmana, tako, da so se rojaki udobno vračali proti Buenos Airesu. BRALI SMO.. KAKO SO VOLILI V JUGOSLAVIJI O zadnji volilni komediji v Titovi Ju¬ goslaviji prinaša goriški ‘Kat. glas” na¬ slednje ugotovitve: “Nalašč smo počakali s poročilom o zadnjih volitvah v Jugoslaviji in Slove¬ niji, da slišimo, kaj bodo ljudje sami o tem povedali. Volilne propagandiste smo slišali prej, zanimalo nas je, kaj porečejo ljudje. Za izid nismo v dvomu. Neumno bi bilo ne voliti in se tako po nepotrebnem izpostavljati policijskemu pritisku. Zato smo bili kot ostali na za- padu prepričani, da bodo volitve “uspe¬ le”. In tudi so. Zanimivo pa je, kaj pra¬ vijo k temu “uspehu” ljudje volivci. Nekdo je rekel: “Zadnjič smo vsaj lahko koga brisali na listi, letos še tega nismo mogli več. Samo eden je bil napi¬ san in tega si moral voliti, čeprav ga ni¬ si še nikoli poznal in ga tudi ne boš.” Drugi: “Če so že vse tako lepo pri¬ pravili, bi napravili še krog ob kandida¬ tovem imenu, saj je tako vseeno.” (Vo¬ lili so namreč tako, da so začrtali krog ob kandidatovem imenu, ali pa krat. Krog je bil pozitiven glas, krat pa ne¬ veljaven). Tretji: “Ker nisem mogla na volišče, je prišla komisija k meni domov. In vse so mi lepo pojasnili, kako moram voli¬ ti, da bo prav.” Četrti: “Včasih smo imeli dve skrinji¬ ci in kroglice. Letos pa je bila samo ena skrinjica, okrog nje pa pet, šest ljudi, ki so vate strmeli, kaj boš začrtal, ali krog ali krat.” Tako in podobno so ljudje delali o- pombe k zadnjim volitvam. Zato je bil najbolj pameten tisti, ki je svetoval: “Čemu take volitve? Mar bi denar, ki so ga zanje potrosili, obrnili v kak bolj koristen namen.” Ljudstvo torej popolnoma razume, kakšne demokratične volitve so v “ljud¬ skih demokracijah", in se samo čudi, da so na zapadu svobodni ljudje, ki se za take sisteme ogrevajo.” ŠTUDIJSKI DAN SLOVENSKEGA KAT. DRUŠTVA V BUENOS AIRESU Za Slovenskim kat. akad. starešin¬ stvom so priredili svoj študijski dan tu¬ di slovenski akademiki, ki študirajo na raznih fakultetah buenosaireške univer¬ ze in so včlanjeni v Slovenskem katoli¬ škem akademskem društvu. Tečaj je bil v nedeljo dne 4. maja v Zavodu sv. Vin- Mašo za vse Slovence v Argentini je ( eencija v ulici Tequendama v Villa De- imel pri glavnem oltarju g. direktor An¬ ton Orehar. Ljudsko petje med njo je vodil g. Stanko Kavalar. Med mašo je g. direktor imel tudi pridigo. V tehtnih izvajanjih se je bavil s problemom dru¬ žine, zakona in vzgoje otrok. Rojake je vzpodbujal naj bodo budni, da ne bodo podlegli vplivu okolice in da bodo ver¬ sko ter slovensko vzgojo posredovali svojim otrokom. Glede zakonov je pa naglašal, da morajo vsi slovenski zako¬ ni temeljiti na božji osnovi. voto. Udeležilo se ga je nad 30 sloven¬ skih akademikov. Navzoč je bil tudi predsednik Slov. kat. akad. starešinstva g. ravnatelj Ivan Prijatelj. Študijski tečaj se je začel zjutraj s sv. mašo, ki jo je imel duhovni vodja SKAD-a dekan teol. fakultete g. dr. Ignacij Lenček. Med mašo je imel tudi lep nagovor na slov. akademike o pra¬ vilni porabi časa. Takoj nato sta bili dve predavanji. G. dekan dr. Ignacij Lenček je pripravil temeljito predavanje “O te¬ meljih verovanja”, v katerem je apolo¬ getično utemeljil vero. Rektor slovenske¬ ga bogoslovja v Adrogueju g. dr. Franc Gnidovec pa je imel globok referat o teološki antropologiji, se pravi o naravi, izvoru, cilju in zmožnostih človeka po krščanskem svetovnem nazoru. Po vsakem predavanju je bila živah¬ na debata, v katero je posegalo več u- deležencev. S skupnim kosilom in slikanjem so nato slovenski kat. akademiki zaključili lepo obiskani in uspeli letošnji študijski tečaj, ki ga je vodil predsednik SKAD-a g. Lado Voršič. NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO EPILOG K SPORAZUMU STOJADINOVK - PAVELIČ Na željo naročnikov in bralcev smo v Svobodni Sloveniji že ponovno prinesli članke, ki so bili objavljeni v slovenskih ali dru¬ gih svetovnih listih o vprašanjih, ki se tičejo bodisi Slovenije in Slovencev ali pa Jugoslavije. Danes objavljamo tehten članek, ki ga je o znanem sporazumu med dr. Stojadinovičem in dr. Paveli¬ čem za razdelitev Jugoslavije napisal v clevelandski Sloveniji I. A. Stojadinovič in Pavelič sta se 1. 1954 sporazumela v načelu, kako je treba parcelirati Jugoslavijo v korist Veliki Srbiji in Veliki Hrvatski. Vsebina spo¬ razuma ni bila nikoli objavljena; tisti ki poznajo podrobnosti pogajanj, trdijo celo, da sta se oba nasprotnika pogo¬ varjala o najvažnejših točkah kar — med štirimi očmi. Nekaj podatkov o pogajanjih je pa prinesla monakovska Hrvatska Zora; posnela jih je po ar¬ gentinski Svobodni Reči. Po pisanju teh listov naj bi bile glavne točke načelnega sporazuma sledeče: Jugoslavijo je tre¬ ba parcelirati, ker njen obstoj škodu¬ je srbskim in hrvatskim interesom; Srbi in Hrvatje morajo najti osnovo za mir¬ no ločitev, kajti boj med Srbi in Hrvati samo izčrpava sile obeh narodov in jih slabi; prva točka, ki jo je treba obrav¬ navati pri mirni ločitvi, je seveda raz¬ mejitev med Srbijo in Hrvatsko. V tem pogledu pa Stojadinovič in Pavelič ni¬ sta prišla do sporazuma, kako naj teče meja med Srbi in Hrvati. Prišla sta pa do soglasja, da je treba razmejiti oba naroda v duhu demokratičnih načel in da je baje treba vzeti za podlago teri- torijalno stanje pred 1. 1918. Naj misli kdo o tem sporazumu, kar hoče, sporazum vendarle vsebuje nekaj pametnih misli. Povdarja potrebo po mirni ločitvi na demokratični podlagi, prizna, da boj med Srbi in Hrvati ško¬ duje enim in drugim, in ne zanika po¬ trebe po slogi med Srbi in Hrvati v vseh vprašanjih, ki jih oba naroda morata re¬ šiti za skupno mizo. Je pa ta sporazum obenem tudi lepo ogledalo, kako težko je razplesti vezi med Srbi in Hrvati brez ozira, ali Jugoslavija obstoji ali ne. V tem pogledu nista oba pogodbe¬ nika našla drugega izhoda kot da se vračata nazaj na 1. 1918! Moramo priznati, da imata veliko ko¬ rajžo, ker hočeta zavrteti zgodovino na¬ zaj za kar celih 40 let in še več. Zgo¬ dovine navadno ne moremo zavrteti na¬ zaj niti za 40 dni. Zato mislimo, da je političen položaj ozemlja, ki sestavlja današnjo Jugoslavijo, iz dobe, ko sta vladala še kralj Peter I in cesar Franc Jožef I, najslabša izhodna točka, ki si jo človek more misliti. Počemu iti na¬ zaj za cela desetletja in iskati v politič¬ ni zgodovini načela za razmejitev, ki naj velja samo za bodoče rodove? Ali ni pametnejše, da se opreš na načela svobodne demokracije in vanje je vklju¬ čeno načelo narodne samoodločitve ? Pa tudi načelo narodne samoodločitve ni dosti vredno, ako ne računa z dejan¬ skim položajem v mednarodni politiki. Če nihče drugi, smo Slovenci doživeli v tem pogledu žalostno skušnjo v 1. 1918, ko smo se kot žahe v luč zavero- vali v Wilsonove točke in dočakali par¬ celacijo slovenskega ozemlja ravno ti¬ ste dni, ko je ves svet pel največ sla¬ ve in hvale načelu o samoodločitvi narodov. Ako hočejo torej Srbi in Hrvatje par¬ celirati Jugoslavijo po demokratičnih načelih, in z njimi vred seveda tudi o- stali narodi Jugoslavije, potem jim bo treba vploštevati ne samo načelo sa¬ moodločbe narodov v medsebojnih od¬ nosih, ampak se ozreti okoli sebe, kaj svet misli o parcelaciji Jugo¬ slavije. Noben jugoslovanski narod ni namreč tako močan, da bi mogel živeti brez priznanja od strani tujih držav in brez gospodarske in politične pomoči tu¬ KOROŠKA V drugi polovici marca je imel občni zbor Narodni svet koroških Slovencev, t. j. osrednja slovenska narodna organi¬ zacija na Koroškem. Udeležba na njem je bila zelo lepa, kar je najlepši dokaz idealizma, s katerim se ljudje po vsej deželi posvečajo narodnemu delu. Sedanji narodno-politični položaj Slo¬ vencev na Koroškem je orisal predsed¬ nik Narodnega sveta dr. Joško Tischler v daljšem govoru. V njem je prikazal borbo in vse napore koroških Sloven¬ cev v zadnjih treh letih, da bi končno le prišli do svojih pravic v Avstriji. Dr. Vinko Zwitter je pa analiziral zadnje občinske volitve in njihove rezultate. Ugotovil je, da je spričo sedanjih na¬ petih narodnostnih razmer položaj v de¬ želi žal tak, da ni moč ustvariti za Slo¬ vence spremljivega političnega sodelo¬ vanja z nemškimi strankami. Zato je hil pri nedavnih občinskih volitvah sa¬ mostojni nastop načeloma edino pravi¬ len in v skladu s sedanjo politično stvar¬ nostjo v deželi, pa tudi z našim narod¬ nim dostojanstvom. Rezultati volitev so to tudi potrdili. Izkazalo se je, da so zavedni ljudje povsod držali ter da je bilo ohranjeno število glasov prejšnjih volitev, kljub ostri propagandi nemških strank ter zavestni in direktni vklju¬ čitvi takozvanega levega krila Sloven¬ cev v socialistično stranko. Ti rezulta¬ ti so razveseljivi tudi zaradi že samo po sebi neugodnega položaja vsakogar, je izven koalicijskega vladnega bloka in zaradi tega ni deležen blagrov vseobvla- dačojega proporca. Zato so bile tudi te volitve velika preizkušnja idealizma in ponosa naših ljudi in dobro smo jo prestali. Govornik je zaključil s pozi¬ vom na povečano delo v bodočnosti ter končno izrazil upanje, da bo končno le nastopil čas narodnostne strpnosti, slo¬ ge in sodelovanja vseh, manjšine in ve¬ čine, v skupnih zadevah. Tako za prvim kakor za drugim go¬ vorom se je vršila živahna debata. Vse misli in vsi nasveti so se tikali vpra¬ šanja, kako še bolj temeljito in široko izgraditi narodno organizacijo. Sodelo¬ vanje mlajših zaupnikov pri razgovoru je bilo pri tem prav razveseljivo. V naslednji točki so zborovalci izrekli staremu odboru razrešnico z zahvalo za izredno požrtvovalnost in delo. Nato se je vršila volitev novega odbora, ki ga tvorijo: Predsednik dr. Joško Tischler, pod¬ predsednik: Janko Janežič; tajnika: dr. Vinko Zwitter in dipl. trg. Janko Urank; blagajnika: dr. Janko Tischler in Kristo Srienc. Občni zbor je končno dal odboru po¬ oblastilo, da po potrebi kooptira stro¬ kovnjake za sodelovanje. Med zborovanjem je padla beseda, naj postane letošnji občni zbor nekak mej¬ nik političnega življenja in hotenja ko¬ roških Slovencev. Norveški zunanji minister Lange je objavil, da norveški vojaški strokovnja¬ ki menijo, da so sovjeti zgradili raketna oporišča na Poljskem, v Češkoslovaški in v Vzhodni Nemčiji. ZSSR je to poro¬ čila zanikala. ZSSR in Poljska sta prav za te države ter za Zahodno Nemčijo predlagali, naj bi bile izključene iz načr¬ tov za zgraditev raketnih oporišč. jih narodov. Noben jugoslovanski na¬ rod nima dalje takih sosedov, ki ne bi hoteli odščipniti kos njegove narodne zemlje in to smatrati kot plačilo za pri¬ znanje novih držav. Morda so v tem po¬ gledu Hrvatje še na najboljšem, ako se namreč vdajajo upom, da jih bodo Mad¬ žari in Italijani pustili pri miru. O po¬ hlepu sosedov po srbskem in slovenskem ozemlju pa niti debatirati ni treba. Po¬ hlep so jasno pokazali v zadnji svetov¬ ni vojni. Kdor bo torej hotel s Stojadinovičem in Paveličem vred parcelirati Jugosla¬ vijo, bo moral hočeš-nočes vpoštevati nevarnost, da bo del sedanjega jugoslo¬ vanskega ozemlja odšel na tuje. Kako se ubraniti tej nevarnosti? Samo na ta način, da parceliraš Jugoslavijo tako, kot se bo zdelo pametno odločilnim fak¬ torjem v mednarodni politiki, ne pa ta¬ ko, kot bi to želeli razni narodni nestrp¬ neži, ki jih je dosti v vseh jugoslovan¬ skih narodih. Težko je predvideti, kaj vse bi zahte¬ vali ti faktorji za spodobno parcelaci¬ jo Jugoslavije. Eno je pa gotovo: Par¬ celacija se mora izvršiti tako, da ne bo predstavljala povoda za mednarodno na¬ petost, kaj šele za vojne zapletljaje. Ne sme biti povod niti za medsebojno na¬ silno obračunavanje med Srbi in njihovi¬ mi sosedi. Mora pa istočasno dati svetu ARGENTINA Predsednik dr. Frondizi je v radij¬ skem govoru napovedal zvišanje plač vsem javnim in privatnim nameščencem. Zvišanje znaša 60% plače, ki je bila meseca februarja 1956. Predsednik republike dr. Artur Fro- n-zi je še pred prevzemom predsedni¬ ške oblasti podal ostavko kot predsed¬ nik intransigentne radikalne stranke. To je sporočil 30.IV. t. 1. tajniku stran¬ ke Wainfeldu, ko je navedel, da bo v “smislu svojega dogovora z narodom predsednik vseh Argentincev in brez ozira na njihovo politično opredelitev”. Zato se tudi sedaj ne vmešava v vpra¬ šanja novega strankinega vodstva. Zakonski osnutek o amnestiji, ki ga je izdelal notr. min. dr. Vitolo ter ga je vlada že predložila v odobritev narodne¬ mu kongresu, je vzbudil v politični jav¬ nosti veliko pozornost. Listi so o tem o- snutku objavili tudi izjave predstavni¬ kov posameznih političnih strank. Ta¬ ko je prvak ljudskih radikalov dr. Za- bala Oi'tiz dejal, da mora biti am¬ nestija široka z eno samo izjemo: ne sme je biti deležen Peron, katerega dr. Or- tiz naziva “tiran’* Prvak krščansko- demokratske stranke dr. Lewis je na¬ glasil, da je ta politična skupina že u- stavodajni skupščini predložila svoj o- snutek zakona o amnestiji. Dr. Solano Lima, predsednik ljudske konservativ¬ ne stranke, se prav tako zavzema za široko amnestijo. Istega mnenja je pr¬ vak socialistov prof. Americo Ghioldi. Po njegovem pa amnestije ne smejo biti deležni tisti, ki so se pod prejšnjim režimom protizakonito obogatili, am¬ nestija se pa ne sme tudi nanašati “na tirana, ki je kriv za toliko stvari, ki so se zgodile v republiki”. Predsednik kon¬ servativne stranke province Buenos Ai¬ res Emilio Hardoy, je pa mnenja, da je uzakonitev tega zakona sedaj še prez¬ godnja. Da bi amnestija dosegla svoj namen, je po mnenju Hardoya potreb¬ no, da jo v svojih srcih uzakonijo še pred formalnim sprejetjem v kongresu vsi Argentinci in tako ustvarijo zanjo pravo vzdušje. Govornik je mnenja, da navzočnost Perona, Borlenghija ali pa Patricija Kellyja na buenosaireških uli- cas ne bo doprinesla k pomirjenju du¬ hov, ampak obratno. Kajti mnogi se bo¬ do čutili prizadete in užaljene, če bodo glavni krivci narodne nesreče lahko de¬ lovali na istem področju kot oni. Kaj¬ ti osvobodilna revolucija ni bila samo bežen trenutek v dogodkih Latinske Amerike, v katerem bi kaka politična skupina, ali skupina vojakov strmogla¬ vila vlado zato, da se sama polasti ob¬ lasti. Bila je izraz borbe na življenje in smrt med civilizacijo in barbarstvom. Peronisti so pod novo vlado začeli nastopati precej samozavestno. Že 1. maja so med vojaško parado na Maj¬ skem trgu začeli vzklikati Peronu in Eviti, zatem so pa po ulicah v sprevo¬ du prepevali svoje pesmi. Med njimi in njihovimi političnimi nasprotniki, je na več mestih, prišlo do spopadov. Na¬ stopiti je morala policija. Do večjih pe- ronističnih izgredov je prišlo dne 7. maja, na rojstni dan Eve Peron, zlasti v Buenos Airesu in Tucumanu, kjer so peronisti imeli tudi javno spominsko proslavo, katero sta odobrila novi gu¬ verner in policijski šef, proti peroni- stom so pa nastopili demokratični ele- skupno in solidarno garancijo, da bodo vse države naslednice Jugoslavije ne sa¬ mo prevzele, ampak izvrševale vse obve¬ ze, ki bi jih podedovale po Jugoslaviji. Šele takrat, kadar bodo narodi, ki parcelirajo Jugoslavijo, sprejeli in iz¬ vršili vse te pogoje, morejo računati, da jih bodo druge države priznale in vzele v svojo sredo pri Združenih na¬ rodih. Sprejem v Združene narode je pa no¬ vim državam neobhodno potreben, kaj¬ ti samo tak sprejem bi jim jamčil mi¬ ren obstoj. Do sprejema bi lahko vsak dan postale plen sosedov ali velikih dr¬ žav, ne bi uživale niti varuštva, ki jih imajo današnja mandatna ozemlja po Afriki in Aziji. Zato je treba smatrati sprejem v Združene narode kot zadnjo in neobhodno potrebno fazo v parcela- cijskem potopku Jugoslavije, kajti brez sprejem v Združene narode kot zadnjo pokopati Člastva Jugoslavije pri ZN. Dokler je Jugoslavija član ZN, uživa njihovo varuštvo, pa naj Srbi in Hrvat¬ je parcelirajo Jugoslavijo kakor hočejo. V ZN bi se zmeraj našel kdo, ki bi za¬ govarjal interese Jugoslavije, če ne z drugim namenom, pa s tem, da izbije s svojim stališčem kake politične kon¬ cesije od Srbov in Hrvatov. (Nadaljevanje v prihodnji številki) Buenos Aires, 15. V. 1958 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice iz Slovenije*- 90 letnico ljutomerskega tabora na¬ meravajo letos slovesno proslaviti. Za proslavo 90 letnice tega tabora, ki je bil leta 1868, skrbita pripravljalna odbora v Mariboru in Ljutomeru. V Mariboru so se odločili, da bodo priredili vrsto prireditev in razstav v okviru Mari¬ borskega tedna. Tako je predvidena v Umetnostni galeriji razstava publicisti¬ ke, likovne umetnosti in glasbe. Prire¬ diti nameravajo dalje prleško gostii- vanje. Razmišljajo tudi o izdaju zbor¬ nika “Prlekija”. Velike proslave bodo pa tudi v Ljutomeru, kjer bodo v par¬ ku odkrili spominsko ploščo v spomin na I. slovenski tabor, ki je pomenil prelomnico v političnem življenju Slo¬ vencev. V letu 1957 so v Jugoslaviji prodali v tujino 22 novejših in starejših doma¬ čih filmov. V največ držav je bil pro¬ dan slovenski filma “Dolina miru”. Vrteli so ga v desetih državah. Po pod¬ jetjih, ki so prodala svoje filme v naj¬ več tujih držav, je na prvem mestu “Jadran” iz Zagreba. Filme te družbe je kupilo 16 držav, na drugem mestu je beograjska “Avala”, ki je svoje fil¬ me prodala v 15 držav, na tretjem slo¬ vensko filmsko podjetje “Triglav”. S svojimi filmi je prodrlo v 11 držav. Ribištvo se je v Sloveniji močno raz¬ širilo ter so slovenske ribogojnice zna¬ ne ne samo v Sloveniji in ostalih repu¬ blikah Jugoslavije, ampak tudi v dr¬ žavah srednje in zahodne Evrope, ka¬ mor izvažajo v milijonskih količinah postrvje, lipanske in sulčje ikre ter mla¬ dice. Belgijska vlada je letos izmed vseh evropskih dobaviteljev postrvjih iker izbrala slovensko ribogojnico v Loški dolini za poribljenje višinskih vo¬ da s potočnimi postrvmi v Belgijskem Kongu. Obnovljena ribogojnica v Ko¬ baridu z novim vališčem v Trenti je prevzela nalogo, da razen vzreje tržnih postrvi skrbi tudi za gojitev soških po¬ strvi, ribogojstvo v Dragomljah pri Ljubljani je najpomembnejši dobavitelj tržnih postrvi ter njihovih iker za do¬ mače potrebe in za izvoz. Enako ribo¬ gojnico pripravljajo v Frankolovem na Štajerskem. Skupno je danes v Sloveni¬ ji nad 20 ribogojnic z' zmogljivostjo o- koli 15 milijonov iker na leto. Nekate¬ re ribogojnice so opremljene z najmo¬ dernejšimi napravami, tako ribogojnica v Gameljnah pri Ljubljani, ki spada med najmodernejše ribogojne objekte v Evropi. “Vretenčarji Slovenije” je življensko delo slov. prirodoslovca dr. Stanka Bev¬ ka. Izšlo je sedaj v založbi “Kmečke knjige”. Knjiga, ki obravnava vseh pet živalskih skupin vretenčarjev - ribe,, dvoživke* plazilce, ptice in sesalce, je edina te vrste pri nas. Umrli so. V Ljubljani: Marija Seli¬ škar, vdova po sodniku, Alojzija Bricelj, roj. Pogačnik, upokojenka, Franc Hva¬ la, upok., Jože Glušič, žel. uradnik v p.. Anton Brodnik, čevljarski mojster, An¬ ton Škrajnar, upok., Stanko Zagradnik upok. Mestne hranilnice ljubljanske, Oskar Zarbst, apreturni poslovodja v p. Terezija Gregorčič, upok., Franc Trtnik, uradnik Mestne hranilnice ljub¬ ljanske, Ivan Markovič, biv. čevljar¬ ski mojster v šiški, Lovro Kozina, upok. Matko Zupanc, Ana Blokar, roj. Sila, Adolf Steklasa, uradnik, Ivan Vaši, upok., Franc Mencin, prof. v p., Marija SLOVENCI V BUENOS AIRES OSEBNE NOVICE Srebrna poroka. V vsej tihoti in skromnosti sta v San Justu dne 7. maja obhajala srebrno poroko g. Niko in Ba¬ riča Tomc. V Podzemlju v Belokrajini je lil njihov lepi dom, tam sta se pred 25 leti poročila, napravila lep domek zase in za družino, imela lepo gostilno in tr¬ govino. Kakor mnogi drugi, sta se mo¬ rala tudi slavljenca leta 1945, umakniti pred, novimi gospodarji v begunstvo. Brat g. Nikota, bivši profesor glasbe v škofovih zavodih v Št. Vidu, je ostal v comovini in sedaj vodi župnijo Domža- b na Gorenjskem. — G. Niko z družino ja je prišel v Argentino , nekaj časa je živel v Lanusu, končno so si ustvarili res lep nov domek v San Justu, kamor Tedno radi pridejo številni znanci in pri- .atelji, — vedno z ljubeznijo in gosto- jubljem sprejeti prav po belokranjskem snačaju. Dva sinova sta začasno v Ve- lezueli, kjer, kot izobražena dobro na¬ predujeta, doma pa sta s hčerko slav¬ ljenca komaj slišno obhajala tako sre- ien jubilej, h kateremu vsa naša vošči¬ la in čestitke! Želimo tudi, da bi v zdravju in nadaljnji sreči dočakala tudi zlati in še železni jubilej! Družinska sreča. V cerkvi sv. Marte ■j Villa Tesei, kjer župnikuje g. dekan Ciril Milavec, je bila krščena 4. maja Hirian Elizabeta Dejak, hči Jožefa in Slavice, roj. Tomažič. Botra sta bila g. Leopold Jurše in njegova žena ga Ana. Srečnim staršem čestitamo. SAN MARTIN Velikonočno romanje slov. otrok Kot vsako leto, je tudi letos slovenska mladina, ki obiskuje slovenski tečaj pri San Martinu, napravila velikonočno ro¬ manje v čuruko h kapelici sv. Jožefa. Čeprav je malo nagajal dež, se je ven¬ dar zbralo 30 otrok in precej njihovih staršev ter odraslih Slovencev. Vsi so z otroci preživeli prav lepe ure. G. duh. svetnik Karel Škulj je v cer¬ kvenem govoru prikazal življenje sv. Jo¬ žefa, rednika svete družine. Pete litanije so spremljali s petjem slovenskih cer¬ kvenih pesmi vsi zbrani rojaki. Po blago¬ slovu z Najsvetejšim so otroci zunaj cerkve na prostem uživali ob lepem slo¬ venskem običaju — sekanju pirhov. Vsak otrok, ki obiskuje slovenski tečaj, Ažnik, Vera Makarov, vdova inženirja in Elizabeta Biegelbauer, roj. Peter, vdova biv. trgovca v Ptuju, Frančiška Kavčič v Stražišču, Slavica Koželj, roj. Šuln v Celju, Jože Horvat, učitelj v 'Lendavi, Marija Baliž v Vodicah, Ivan Mlakar v Trbovljah, Janez Poljanec, gostilničar v Škofji Loki, Ivan Strlič, elektromonter v žireh, Anton Peklaj iz Gabrja pri Dčbravi, Anton Perat, upok. v Peratih, Ivan Iskra iz Godiča pri Kamniku, Franc Oblak v Železnikih, Vinko Hrovat, kvalif, vrtalec iz Hotize pri Lendavi, Marija Jamšek, roj. Poniž iz Ajdovščine in Jože Ostrež v Prežga¬ nju. ARGENTINI je dobil po dva lepo barvana pirha in sladke kolače. Po krajšem času so se vsi romarji podali v slovensko naselje v kraju Čuruka, kjer so jim tamošnje slovenske družine prav po domače po¬ stregle. Dež je sicer malo nagajal, toda dobre volje in veselja je bilo pri vseh na pretek, zlasti, kadar je vzel v roke harmoniko g. Oskar Pavlovčič. Sloven¬ ski otroci so se ob tej priložnosti spom¬ nili tudi življenskega jubileja tuk. duh. pastirja in kateheta g. duh. svetnika Karla Škulja. Lepo so mu zapeli več pesmi, nastopili z deklamacijami ter mu podarili slovenski šopek, na katerem so bili obešeni sladki bonboni in pisani rob¬ ci. Za pogostitev slovenskih otrok in o- stalih slov. romarjev-izletnikov so, kot prejšnja leta, tudi tokrat obilno po¬ skrbele gospe Duhova, Bodnerjeva, Zi¬ herlova, Lebarjeva in gdč. Mežanovi ter drugi. Vsem so bili otroci za to naklo¬ njenost zelo hvaležni, zlasti pa še svoji učiteljici gdč. Katici Kovačevi, ki vodi slovenski tečaj v San Martinu ter je tudi vse pripravila za izlet slovenskih otrok. Otroci so v zahvalo tudi ostalim sloven¬ skim rojakom v Čuruki, ki so na kakr¬ šenkoli način pripomogli, da so lahko tu¬ di letos priredili svoj izlet v ta kraj, za¬ peli več slovenskih pesmi. Prav tako so bili hvaležni g. Pavlovčiču, da jim je na¬ redil toliko veselja z lepim igranjem na harmoniko. MAR DEL PLATA Turistična sezona 1957-58 v Mar del Plati če smemo verjeti površnim statistič¬ nim podatkom, je bila letošnja sazona za 10% močnejša od lanske. To merilo se nanaša na število oseb, ne pove pa ni¬ česar o materialnem uspehu. En milijon gostov, to število pusti že nekaj sle¬ di za seboj. Seveda, gospodarsveniki godrnjajo, češ, zaslužek je bil slab. To je že v navadi, saj dostikrat ne veš, s kom govoriš. Lahko se ti zgodi, da naletiš na davčnega nadzornika. Saj ra¬ di prihajajo v Mar del Plato. Nekaj škode smo čutili zaradi volitev. Kajti mnogo ljudi je takrat odpotovalo in se niso vrnili. Motili s.o nas še drugi vzro¬ ki, zlasti nedovršena dela na glavni ce¬ sti. Če bi mogli, bi prestavili začetek šolskega leta na prvi april, a veliko noč f FRANCE ZUPAN Vrste slovenskih časnikarjev se redči- jo. Prvi nas je zapustil naš starosta v zamejstvu, bivši urednik Slovenca in Domoljuba, France Kremžar. Dve leti za njim je omahnil v smrt eden najmla- jiših med nami — vsaj tistih, ki smo šli čez mejo, bivši urednik Slovenskega doma: Jože Kessler. Točno dve leti za njim — če se ne motim, je bil njegov pokop v Ljubljani — na dan, ko smo pred dvema letoma pokopavali v San Justo Jožeta Kessler ja — je bil na po¬ kopališču v Ljubljani dan k počitku v slovenski zemlji njegov uredniški tova¬ riš pri Slovenskem domu — prof. Fran¬ ce Zupan. Umrl je v Trstu zadnje dni aprila, odkoder so ga prepeljali v Ljub¬ ljano, da ga polože v grob ob njegovi ženi, ki je umrla kmalu potem, ko je moral France Zupan skupaj z nami v begunstvo. Pokojni France je verjetno malo pri¬ čakoval, da bo kdaj zaoral na polje slo¬ venskega časnikarstva. Na filozofski fakulteti ljubljanske univerze je končal študije in postal profesor zemljepisa in pa na konec aprila. Kljub temu, da so ljudje letos zelo varčevali, gre raz¬ voj mesta nebrzdano naprej, res z ame- likansko naglico. Zida se na vseh stra¬ neh kakor nikdar poprej. Za prihodnjo sezono bo dokončanih nekaj tisoč no¬ vih stanovanj, vse v navpični lastnini, ki so že razprodana. Nešteto pa je no¬ vih načrtov, ki vsi “silijo” čim dalje višje že do dvajsetega nadstropja in še čez. Zanimiva je novost: Navpične stavbe na zadružni osnovi z bančnim kreditom. Dva načrta na tej osnovi za dvo ali tri sobno stanovanje z meseč¬ no kvoto 400 odnosno 500 pesov sta bi¬ la razprodana v nekaj dneh proti vpla¬ čilu garancijskega fonda v višini 2.500 pesov. Je pa neko podjetje v Mar del Plati, ki vedno deluje z velikim uspehom in s še večjim dobičkom. Je to kazino, po naše igralnica, ki je v ogromni in raz¬ košni palači tik ob morju. Samo za vstopnino je treba plačati sedaj že kar 40 pesov. Potem poskusite srečo; kolo se zavrti in glej — vaša številka. Sre¬ ča se celo ponavlja. Včasih kar večkrat po vrsti. Vaš žep se polni, toda kmalu se žep začne prazniti in nazadnje se izpraznijo vsi vaši žepi. Odhajate z grenkim občutkom in sklepom, da se ne boste več vrnili. A redki so, ki ostane¬ jo dosledni v svojem sklepu. Je pač v Mar del Plati atrakcija kazino, ne pa morje. Za nas je Mar del Plata zanimiva po gospodarski strani. Spreten obrtnik, do¬ ber trgovec, podjeten hotelir, priden pomočnik v katerikoli stroki bo našel tu široko polje dela in možnost dobre¬ ga zaslužka. Seve, na lastno roko brez sredstev ne bo šlo. če pa kdo hoče sa¬ mo počitka in mirnega razvedrila, bo prav gotovo našel več zadovoljstva v kordobskih planinah v planinskem do¬ mu dr. Hanželiča. I. C. JANEZ GRILC Po suhem in po morju iz Z avtom smo nato preleteli mesto Li¬ ma. Ponoči se ne da soditi o stvareh ta¬ ko kot podnevi, vendar lepa razsvetlja¬ va ulic in raznobarvna luč trgovskih napisov da utis lepega in bogatega me¬ sta. Med modernim stilom pa zavestno ohranjajo kolonialen tip poslopij. Tako je n. pr. vladna palača zgrajena v kolo- nijalnem stilu. Značilne za ta tip hiš so arkade, ki jih je bilo sredi mesta kar precej videti. Ne manjka v Limi lepih in širokih avenid, posejanih z lepimi vilami. In pa še nekaj pade v oči vsako¬ mur, ki pride iz Buenos Airesa: Raz¬ košni avtomobili zadnjih modelov. Vpra¬ šal sem lastnika taksija, koliko stanejo osebni avtomobili. “Za svojega”, mi je dejal”, “sem plačal 20.000 soles”. Kot sem mogel presoditi, je bil Chevrolet 46. Rektor šolskih bratov, ki nas je vo¬ zil, je pa dejal, da za ta denar pač ni mogel biti ravno slab. Okrog desete sem se vrnil na ladjo in se lepo zahvalil rek¬ torju za uslugo. Po polnoči enkrat smo odrinili naprej. Naslednji pristan je bil “Paita”. 16. III. ob 14.30 smo se zasidrali kar sredi morja. Mislim, da smo še v Peruju. Zve¬ čer smo pri večerji praznovali vožnjo čez ekvator. Ne vem zakaj že danes, saj še manjka nekaj dni do prestopa te vroče črte. 17.III. Skoro z enodnevno zamudo smo prišli ob devetih v Puna, majhno meste¬ ce na otoku z istim imenom. Smo v Buenos Aires v Venezuelo državi Ecuador. Puna je njeno najvaž¬ nejše pristanišče. Naložili smo precej kave. Poslovil sem se od nekaterih za¬ nimivih sopotnikov. Dva sta bila mlada ekvatorijanska zdravnika, ki sta s pod¬ porami rotarijanskega kluba nadaljeva¬ la študije v Montevideu in sta se sedaj vračala. Eden teh zdravnikov prav do¬ bro pozna g. Palčiča, kajti pri operaciji, ki jo je moral g. Palčič prestati po ne¬ srečni vožnji z motorjem, je tudi on asi¬ stiral. Omembe vredni so tudi nekateri Čilenci, ki gredo v svet “s trebuhom za kruhom”. Tako mi je neki odvetnik pra¬ vil, da čilska zemlja ne nudi dovolj kru¬ ha, da je advokatov preveč. Poskusil bo v Ekvadorju. Tudi neki zdravnik z dru¬ žino potuje v Venezuelo. Pred leti je bil tam, se vrnil domov v čile, a je bilo pretežko življenje. Sedaj se znova vrača v Caracas. 18. III so na sredi morja vrgli sidro. Pred nami je ležala “Mareta”, majhno pristanišče v Ekvadorju. Tu pa sem do¬ čakal pa še prav prijetno presenečenje — obisk Slovenca. Cdmaševal sem in si ogledoval kako so se v čolničkih dre¬ njali domačini in nam ponujali svoje pri¬ delke: rožiče in drugo sadje “Es Ud. padre Esloveno”? me je vprašal nekdo. “Da”, odgovorim. “Išče Vas nek duhov¬ nik, ki je prišel na ladjo”. Res nepri¬ čakovano. Pozabil sem že, da sem že iz Buenos Airesa pisal v Ekvador g. Palči¬ ču, da se peljem v Venezuelo in bi bil | vesel morebitnega snidenja. Ta želja se I mi je izpolnila. G. Palčič ni mogel pri¬ ti, ker je bil nekaj bolan. Prišel pa je g. Križman. Moram se mu lepo zahvaliti za ta obisk. Ni bila majhna žrtev zanj. Moral je priti iz Montecristi, iz kraja, ki leži kakih 12 km vstran. Poleg tega je deževalo, povrhu so mu pa dejali, da pride ladja ob dveh ponoči. Povedala sva si. vsak nekaj novic. Dejal je, da so vsi slovenski duhovniki prav zadovoljni in da podnebje pri njem ni hudo. Poleti, ki je sedaj, pa prinese le precej dežja. Ko sva si tako marsikaj povedala, se je g. Križman poslovil. Delo in dolžnost sta ga klicala. Bog mu povrni za ta trud in dobroto. Pristanišče Mauta v Ecuadoru smo kmalu zapustili in vozili še kaki dve uri v zaliv, da smo prišli do Bahia Cara- quez. Natovorili so neki sadež — imena se več ne spominjam — iz katerega sti¬ skajo olje. Ob štirih popoldne smo na¬ daljevali pot. 19. III. Sv. Jožef. Dopoldne nas je spremljal dež. Popoldne pa smo na pri¬ jetnem vetru zunaj čakali na naslednje pristanišče. V spalnicah je bilo namreč precej vroče, da se je človek začel pošte¬ no potiti, če se je vlegel. Ob sedmih zvečer smo se približali prvemu in najvažnejšemu pristanišču Kolumbije Buenaventura. Ko to pišem, sedim v salonu nasproti — kot vse ka¬ že — pristnemu komunistu. Kajti osten- tativno bere brošuro komunistične pro¬ pagande. Platnica knjige, ki jo bere, ima napisano tole: Pequena biblioteca Mar- xista-Leninista. V. I. Lenin: La revolu- cion proletaria y el renegado Kautsky” (Znani avstrijski socialist, ki je še po II. svetovni vojni ostro pisal proti ko¬ munizmu, Op. ur.) Buenaventura leži v. dolgem zalivu in ima zelo nizko vodo. Zato je ob vstopu ladje v zaliv, prišel nanjo “el practico” kot pravijo v španskem jeziku, da je ladjo varno vozil naprej. Tu smo nalo¬ žili nekaj kave. Ob pol enajstih smo spet odjadrali. Kako so preteklo nedeljo izpadle vo¬ litve v Kolumbiji, pa v Buenos Airesu več veste. Tu mi je pravil nek kapucin, da je med dvema strankama, ki imata večino, precej napetosti in kar ni miru. Duhovne ljudje spoštujejo. To sem sam opazil. Saj so me hoteli kar z avtom pe¬ ljati v mesto, samo, če bi bil želel. Odjadrali smo dalje proti Panamske¬ mu prekopu. Ura je bila točno deset in pol. Bilo je okrog pol polnoči, ko je v noč zadonelo povelje: “II personale de la ancore a porto di maniobra”. Zasi¬ drali smo se pred mestom Panama in čakali, da je prišel na ladjo vodič, da nas popelje čez Panamski prekop. Panamski prekop veže Tihi ocean z Atlantskim ter je dolg okrog 64 km. V stalni upravi ga imajo Združene Ameri¬ ške Države, čeprav leži v državi Pana¬ ma. Gradili so ga od leta 1904 do 1914. Vožnja po njem traja 6 do 7 ur. Ob vhodu v prekop sta nas pozdrav¬ ljali dve mesti, da desni strani Panama s 127.874 prebivalci, na levi strani pa Balboa z 20.000 prebivalci. Bilo je po¬ noči in nismo videli drugega kot mest¬ no razsvetljavo. Vsak teden ena HIŠCA PRI CEST' STOJI Hišca pri cest' stoji, dekle pa notri spi, fantič pa mimo gre gor jo zbudi. Druga je gorš ko ti nima po dva po tri, druga pa v kamrici sama leži. Oh, lan' je pela pišuka, oh, letos poje zibuka, oh, kam to pride, kam to gre, to lansko ljubljenje. Oh, lan' sem vila majaron oh, letos še kopriv ne bom, oh, kam to pride, kam to gre to večno ljubljenje. Plačal bom mežnarja fajmoštra od krsta ti pa zibala boš sinka moj ga. zgodovine. V tistih časih je bilo težko za službena mesta in eno prvih njego¬ vih profesorskih mest je bilo na gim¬ naziji v Murski Soboti. Le kako bi mo¬ gel sin Gorenjske — rodil se je v Ko¬ vorju tam pod Karavankami leta 1907 — prenesti življenje v mestu, položeno v brezbrežno planjavo obmurskih polja. Verjetno je že tam začela vplivati nanj bolezen, ki ga poslej ni več izpustila iz krempljev. Vendar je bila to bolezen, ki ga je spodjedala počasi in boril se je proti njej na ta način, da se je še bolj vrgel v delo. Ko se je vrnil v Ljub¬ ljano, je dobil najprej mesto v zboru uredniških sodelavcev pri dnevniku Slo¬ venec in ko je pozneje, zrastel v istem poslopju Slovenski dom, je bil France Zupan takoj pritegnjen v njegov ured¬ niški zbor. Bil je vedno izredno ljubez¬ niv, potrpežljiv in delaven kot mravlja, kadar mu je kdo omenil, da dela ven¬ darle nekoliko preveč . in s preveliko predanostjo, se je samo nasmehnil in pogledal okoli sebe, kje bi opazil, da je treba še kaj več storiti... Trpel je za boleznijo, ki zlasti “žre” živce, a je bil vsem vzgled, kako je tre¬ ba tudi v najtežjih okolnostih ohraniti mimo kri. Ko so bile -novlce-najholi tri. robne, je posredoval okoli stoječim smehljaj, ki je bil poln optimizma. Bolezen je imela mnogo dela, da je spodjedla tolikšnega moža. Po nekaj mesecih emigracije v Avstriji in se¬ verni Italiji, se je nastanil v Trstu, kjer je postal profesor na slovenski gim¬ naziji. Želel je ostati blizu domovine in Ljubljane in počakati... Sedaj je doča¬ kal. Bodi mu lahka zemljica na pokopali¬ šču pri sv. Križu v Ljubljani. Njegovi stanovski tovariši — in vsi, ki so ga poznali — ga bodo ohranili v lepem spominu. Prispevajte v tiskovni sklad Okrog druge ure po polnoči smo za¬ vozili v pravi prekop. Zgrajen je prav svojevrstno. Vodi namreč čez panamsko ožino, ki je zelo visoka. Ladjo je zara¬ di tega treba dvigniti čez goro in jo na¬ to spet spustiti v nižje stoječe morje. Ta proces se izvrši takole. Zavozili smo v umetno narejen kanal, širok 8 do 10 m, le toliko, da ladja prosto in udobno vozi. Tu smo se ustavili. Da ladja ne trči s trupom ob škarpo, jo na obeh straneh privežejo na 6 vozičkov. Na vsaki strani so trije. So to nekaki elek¬ trični tramvaji, ki tečejo po tračnicah s “cremolleno” v sredi, prav tako kot jo rabi vlak, ko sopiha čez argentinsko mejo. To pa zato, da se vozovi varno prijemljejo, ko vozijo navzgor. Bili smo torej v kanalu in stali. Ladjo je treba sedaj spraviti čez goro na drugo stran ožine v Karibsko morje. Kako to narede? Takole: Pred nami je bil kanal zaprt. Takoj pa, ko smo se dobro ustavili, so kanal zaprli tudi za nami. Nekaka vrata so se počasi zapi¬ rala. Ko je bila ladja tako zaprta, so v bazen začeli spuščati vodo. Ladja se je tako začela dvigati. Tako smo se dvig¬ nili z ladjo kakih 10 m in prišli do vi¬ šine vode v bazenu pred nami. Tedaj so spredaj odprli vrata in prehod-'je bil prost. Pomakpili smo se in zavozili na¬ prej dokler se nismo spet ustavili pred zaprtimi vrati. Za nami so se vrata zno¬ va zaprla in spet smo se začeli dvigati, dokler nismo bili v višini naslednjega prekopa. Ko smo bili dovolj visoko, so se sprednja vrata zopet odprla ter smo počasi zapluli v tretji bazen. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires, 15. V. 1958 - No. 20 SLOVENCI AVSTRALIJA V Melb<>urne-u že 8 let deluje Dru¬ štvo sv. Vincencija Pavelskega, dobro¬ delna organizacija, ki pomaga novodo- šlim imigrantom v to mesto pri ureditvi njihovega življenja v novi deželi. Ta do¬ brodelna organizacija je 26. jan. t. 1. pri¬ redila v Melbourneu v mestni dvorani veliko mednarodno prireditev pod naslo¬ vom Sijaj narodov. Vsaka narodnostna skupina je na prireditvi izvajala svoj kulturni program. Prireditev je začela fanfara, nato so v dvorano vkorakali predstavniki posameznih narodnostnih skupin v narodnih nošah in s svojimi narodnimi zastavami. V tem lepem spre- Perzijska vlada je podpisala z amer. Standard Oil of Indiana dogovor, po ka¬ terem bo slednja lahko črpala petrolej, od čigar izkupička odpade 75% perzijski vladi, 25% pa družbi. Poleg tega bo Standard plačala v gotovini 25 mil. do¬ larjev na račun danih ji pravic ter in¬ vestirala 80 mil. dol. v prihod. 12 letih. Po izjavi amer. predsednika del. sin¬ dikatov George Meany-ja bo število brezposelnih doseglo šest milijonov, ako “se ne zgodi čudež”. Nasser je izplačal delničarje Sueške družbe in sicer tako, da jim bo v petih letnih obrokih plačal skupno 28.300.000 funtov (okrog 82 mil. dolarjev). Prvi obrok je bil že poračunan. Amer. informativna služba s sedežem PO SVETU vodu so bili zastopani tudi Slovenci, ki so nastopili poleg Holandcev, Poljakov, Avstrijcev, Italijanov, Ircev, Nemcev, Madžarov, Ukrajincev. Litvancev, Malte- žanov, Čehov in Slovakov ter Rusov. Po¬ tem, ko so narodnostne skupine bile že zbrane v dvorani, so zaigrali narodno himno, nakar se je začel program prire¬ ditve. Slovenci so nastopili z moškim kvartetom, ki je zbrane goste navdušil s slovenskimi narodnimi pesmimi pod vodstvom Branka Sošiča. Na klavirju sta ga spremljala Rajko in Mitja Ješe, napovedovalka je pa bila Lilijana Zdra- žil. V odboru za to prireditev je bil od Slovencev Evelin Zdražil. v Washingtonu in podružnicami v vseh južnoameriških republikah je prosila za podporo 5.366.8000 dolarjev kot pomoč pri njenem delu, katerega morajo v te¬ kočem letu povečati in razširiti spričo uspešne sovj. propagande. Angl. oblasti začenjajo akcijo proti nakupovanju argent. mesa, češ da je preveč podvrženo raznim boleznim. Kup¬ ci sami in klienti pa so mnenja, da te¬ ga mesa ne bi smeli odklanjati, ker je trenutno najboljše in najcenejše. Spričo možnosti pa, da bi Angleži redne kvote zmanjšali, se Argentinci že trudijo do¬ biti nova tržišča, zlasti v Zah. Nemčiji in drugih deželah. Po mnenju tistih Francozov, ki so vsake toliko časa poklicani, da sestavijo vlado, je sedanja kriza Francije pred¬ vsem gospodarskega značaja. Najdalje je v tem gledanju šel Mendes-France, ki meni, da nikakor ni mogoče voditi voj¬ ne v Alžiru, medtem ko zaledje in zla¬ sti Pariz uživa vsa blagostanja miru. Po njegovem mnenju, kateremu stoji bli¬ zu tudi sedanji kandidat za predsednika vlade Pflimlin, bi bilo treba uvesti za nekaj časa racionalizacijo potrošnje, in sicer za meso, petrolej, nafto, vino in pod., s čemer bi se delno krili ogromni stroški boja v Alžiru, ki trenutno zna¬ šajo okrog 1 milijon dolarjev na dan!!! Nixonova pot po Južni Ameriki je bi¬ la predvsem gospodarskega' značaja. Ta¬ ko Uruguajci žele, da bi lahko spet ne¬ moteno prodajali svojo volno, na katero je velika uvozna tarifa v USA, Argen¬ tinci, da bi čim bolj razširili območje svojih izvoznih produktov, ki jih ni malo. ostali pa, tako predvsem Bolivija in Bra- zil tel delno Peru in Ekvador, da bi jim USA nakazale dolgoročna posojila, s ka¬ terimi mislijo uspešno rešiti inflacijske probleme. Ko je pred leti hodil po Južni Ameriki Eisenhowerjev brat Milton, se je sukal bolj v visokih finančnih kro¬ gih odn. v vladajočih plasteh in politika USA napram Latinski Ameriki se ni mnogo spremenila; Nixon je naletel na obupne gospodarske razmere, ki zahte¬ vajo takojšnjo rešitev, ako hoče sever¬ ni del Amerike obdržati gospodarsko SPOROČAM ROJAKOM, da bom do konca t. m. odsoten iz pisarne v ulici URUGUAY 654, Capital Federal. SIMON RAJER Kresnicek Sobota ob 19.30 Nedelja ob 17.30 Dvorana Ciudadela NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA VSI ROJAKI ste vabljeni, da pridete 25. maja v Slovensko vas v Lanus TAM BOSTE MARSIKAJ DOŽIVELI: Prisostvovali boste blagoslovitvi novozgrajenega Baragovega misi- jonišča. . . Videli boste, kako raste prva slovenska cerkev v Južni Ameriki in udeležili se boste sv. daritve med dvigajočimi se nje zidovi. . . Pastažali boste Gallusov koncert Marijinih pesmi istotam. . . Udeležili se boste žrebanja vsezarjiejske misijonske loterije v prid Baragovega misijonišča in lahko kaj lepega zadeli. . . Doživeli boste nočno procesijo z Najsvetejšim ob svitu bakelj in pe¬ te litanije Matere božje v novi cerkvi. . . V Slovensko vas boste lahko prišli kot še nikoli; z avtobusom, ki bo vozil samo Slovence s trga Belgrano pred kolodvorom v Lanusu. Seveda, v primeru slabega vremena se vse to prenese na naslednjo nedeljo 1. junija. JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanie Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires LOJZENOVAK izključno zastopstvo RUMA it; s. r. u. Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083 Raraos Mejia nudi slovenski skupnosti po najbolj¬ ših cenah — tudi na dolgoročna od¬ plačevanja — najbolje električne hladilnike, televizijske aparate, pral¬ ne stroje, štedilnike, radijske apara¬ te, kolesa, električne črpalke za vo¬ do, ventilatorje, šivalne stroje in vse druge potrebščine za dom. PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini. FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (85) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main “Mnogo napak imam, ma mere”, je hitro odgovorila Bernardka. Nuna je stavila vmesno vprašanje: “Ali vas je naš hišni zdravnik, doktor Saint Cyr, že preiskal?” “Da, včeraj, ko je bil doktor v hiši.” “In kaj vam je rekel, otrok?” “Dejal mi je, da sem popolnoma zdrava.” “Ali se je res izrazil s temi bese¬ dami ? ” » “Da. Samo astmo imam. Toda to je že od nekdaj...” Vzgojiteljica novink se je rahlo nas¬ mehnila, toliko, da so se ji rezkrile dlesni. “Ujela sem vas na prvi laži, Marija Bernarda. Doktor Saint Cyr vam je od¬ krito povedal, da vaša pljuča niso po¬ polnoma v redu.” “Nič zato”, se nasmehne Bernardka. “Počutim se zelo dobro.” “Vesela sem vaše majhne, plemenite laži, ma fille. To mi je dokaz, da nema¬ ra slutite, kako more naše trpljenje in bolečina služiti kot nadnaravno orodje. Tudi iz bolehnosti in zemskih bolečin, ki so posledica izvirnega greha, si mo¬ remo napraviti to orodje. Ali me razu¬ mete?” “Mislim, ma mere, da tega ne razu¬ mem ...” “Nekoč me boste razumeli, Marija Bernarda... Toda istočasno pa vam moram povedati, da ni samo pravica, temveč tudi dolžnost, da se ogibate vsakega dela, ki bi presegalo va¬ še moči.” “Oh, delo v kuhinji mi je v veliko ra¬ zvedrilo, mati. Na kaj takega sem navajena.” ... Marija Terezija Vauzous se visoko vzravna. “Najvažnejše je, Marija Bernarda,” je rekla s potišanim glasom, “da razu¬ mete smisel pokorščine, ki je naša tre¬ tja zaobljuba. Prav nič nima opraviti s svetno pokorščino, tudi z vojaško ne, ki jo kot hčerka vojaka dobro poznam. Naša pokorščina ni slepa, prisiljena in mrtva poslušnost, temveč prostovoljna, zaželena in življenska. Vedno smo v za¬ vesti, da nas izpolnjevanje tretje ob.iu- be vodi do glavnega cilja, do priprave in posvečenja za večnost. Vi in jaz, draga hčerka, sva od sedaj naprej eno in dela¬ va skupno za isti cilj. Iskreno vas pro¬ sim, da ne boste mislili, da vas bom kot svojevoljna učiteljica mučila s strogost¬ jo. Prostovoljnost je vse. Brez prosto¬ voljne vdanosti bo vsaka žrtev brez sadu, težka in odveč. Samostan rii ječa. Tu ni siljenja. Preden boste napravili zaobju- be, morete to hišo svobodno zapustiti. Vaši prednici novinki Angelini nismo stavili na pot niti najmanjših težav. Vrata so ji odprta. Tu ni kraj trpljenja, temveč kraj notranjega veselja, ki je vi¬ soko nad vsemi svetnimi užitki. Pri vsem, kar boste delali ali opustili, pomi¬ slite, koliko milosti morete zaslužiti po žrtvi. In to je vse, Marija Bernarda. Lahko noč!” “Lahko noč, ma mere!” Bernardka je že držala kjuko v rokah, ko ji je mati Vauzous dala še en svet za na pot. “Naučite se hitro zaspati. Pravo spa¬ nje je velika umetnost redovnih ljudi.” Pri teh besedah pogleda vzgojiteljica novink na svoje trdo ležišče pregrajeno z grobo odejo. Bernardka se je spo¬ mnila na okroglo breskev, ki je nedo¬ taknjena v beli mesečni ležala na krož¬ niku sestre Vauzous. Sama ni vedela zakaj. Štirideseto poglavje NI ŠE MOJA URA Bernardka se ni naučila pravega spa¬ nja, ki je velika umetnost redovnih ljudi. Budna leži na svoji žimnici, noč za noč¬ jo.. Vzrok nespečnosti ni trdo ležišče. Mnogo slabša je bila postelja v Cachotu, ki jo je delila z Marijo. Tudi ni bilo krivo dnevno delo, ki so ga vedno znova prekinjali korna molitev, premišljevanje in izpraševanje vesti, ki napne moči in živce, življenski plamen v Bernardki je, ki se plapolaje upira. Mati Marija Tere¬ zija je udarjala z mogočnim kladvom, s katerim je ravnala in gladila svojo čre¬ do. Njen visoki cilj je pač, kovati duše, kljub odličnemu programu generalove hčerke, čez nekaj časa podobne le dobro izvežbani kompaniji. Če bi se kdaj ta kompanija premaknila na kraj, kjer so doma resnica, veselje in življenje, bi se najbrž najprej morala odvaditi, stati v vrsti in čutiti v vrsti. Vedno isti križ je z vzgojo ljudi. Neprikrajšana svobo¬ da ustvarja brezsmiseln pragozd. In uni¬ forma ustvarja mrtvo puščavo. Mogoče Hyacint de 'Lafote ni trdil tako docela napak, ko je nekoč v kavarni Francais dejal presenečenemu Estradeu, da je svet ustvarjen samo za manj blagoslo¬ vljene. Samo ti uidejo pragozdu in pu¬ ščavi. Čeprav so Bernardkini nameni dobri, vendar vzgojiteljici novink ne uspe, da bi jo obdelovala tako hitro in gladko ka¬ kor druge. “Marija Bernarda, zavijate nekam, skupnosl celega kontinenta spričo ved¬ no močnejšega uveljavljanja Evrope, povezane z Afriko, ter Rusije in njene¬ ga tabora. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Katoliški misijoni. Maj 1958. Vsebina: Na poti do misijonskega poklica: Naša skupna katoliška odgovornost ( Karel Wolbang, C.M.); Rim, Atene, Nairobi in nazaj (Maksimilijan Jezernik); Misijon¬ ska majniška pesem (A. Martinčič); Na Bengalske Brezje (Lojze Demšar, S. J.); Slovesnosti blagoslovitve Baragovega misijonišča; Dosedanji darovi; Maksimi¬ lijan Kolbe — norček naše Ljube Gos¬ pe (Ruda Jurčec); Kitajski mohamedan- ci; Om mani padme hung (Vladimir Kos); Po misijonskem svetu; Iz pisem slovenskih misijonarjev. PO ŠPORTNEM SVETU Jugoslavija : Anglija 5:0 (1:0). Zma¬ ga pretekle nedelje je precej uveljavila sloves jugoslovanskega nogometa in spodkopala zaupanje v angleško moštvo, ki je veljalo za enega resnih tekme¬ cev za svetovno prvenstvo. Seveda pa se je mogoče vedno tolažiti: Angleži so že pred vojno enkrat izgubili v Beo- gradu z 1:2. Tedaj je bila tega, men¬ da sploh prvega, poraza Anglije v no¬ gometu kriva “paprika in češenj”, le¬ tos pa valijo predvsem krivdo na 35 stopinj vročine. Maštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Jugoslavija — Beara, Stankovič in Crkovič, Krstič, Ze- bec, Boškov, Petakovič, Veselinovič, Milutinovič, .Sekularac, Pasic. Anglija — Hopkinson, Howes, Languey, Clayton, Wrihgt, Slater, Douglas, Charlton Ke- van, Haynes in Finney. Pred 55.000 gle¬ dalci v Beogradu je moštvo Jugosla\i- je popolnoma onemogočilo Angleže. Razen tega je sodnik razveljavil še tri gole zaradi offsida, ki jih menda ni bilo, tri žoge pa so udarile v vratnice. V kolesarski dirki “Po Španiji” je Španec Izza zmagal v 12. etapi, v splc,- šnem pa vodi Francoz Stablinski. ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccion y Administracion: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina 0(3 3 O Sh 3 S! - H a § o FRANQUEO PAGADO Concesion N? 6775 TARIFA REDUCIDA Concesion N? 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 571282 OBVESTILA Na III. kulturnem večeru SKA, ki bo v soboto 17. t. m. ob sedmih v Bul- richevem salonu, Sarandi 41, bo preda¬ val dr. Tine Debeljak o Danteju, njego¬ vi Božanski komediji, nje slovenskih prevodih in o Dantejevem pesniškem snovanju v emigraciji. Predavanje b„- do spremljate skioptične slike. Kore- ferent bo dr. Pavel Krajnik. II. letni SHOD SALEZIJANSKEGA SOTRUDSTVA bo v nedeljo 18. maja ob 6 zvečer v cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscu v Ramos Maja. Govoril bo salezijanec č. g. Jože Peterlin, ki pri¬ de nalašč za to iz Patagonije. Kresničke, vile, rože, škratje, luna, sonce in zvezda, mravlja, polž in celo medved — vsi se bodo vrstili v soboto in nedeljo na ciudadelskem odru, da bo¬ do gledalcem pripravili skoro dve uri prijetnega oddiha. 25 otroških grl “Gal¬ lusovega” otroškega zbora Vas vabi k predstavi spevoigre KRESNIČEK, ki so jo pripravili v proslavo prve obletnice svojega obstoja. Zato v soboto in v ne¬ deljo vsi v eiudadelsko dvorano. Vsem, ki boste šli k slovesnostim v Lanus 25. maja: Nekateri dohodi v Slo¬ vensko vas oziroma na kolodvor v La¬ nusu, kjer bo čakal posebni avtobus za vožnjo v Slovensko vas: Avenida La Plata in Rivadavia: Avtobus 112, s ka¬ terim greš lahko na kolodvor v Lanusu ali pa samo do Bernardino Rivadavia, kjer vzameš tramvaj 53 do zadnjega o- vinka pred končno postajo, to je do u- lice Congueso, od koder imaš pravokot¬ no na levo 5 kvader do Baragovega mi¬ sijonišča. — Iz Floreste vozi Micro 225 (Expresso Quilmes) do Bernardino Ri¬ vadavia, kjer vzameš isti tramvaj. — Iz Ramos Mejia in San Justo je najhitrej¬ ši dohod v Lanus z Micro 223, ki pripe¬ lje naravnost na kolodvor. — Tja vozi¬ jo tudi Micro 32 z Plaza Once in tro¬ lejbusa 305 iz Retira in 307 s Plaza Congreso. Slovencem v Carapachaju in okolici sporočamo, da bo v nedeljo dne 18. ma¬ ja t. 1. ob 11 uri slovenska sv. maša, kj se bo darovala za pokoj duše gospe E- milije Malgaj. Pri maši bo pel slov. kvartet. Po sv. maši bo sestanek, na ka¬ terem bo kratko predavanje in petje slo¬ venskega kvarteta. Vse Slovence lepo vabimo, da se udeležite sv. maše in se¬ stanka. —- --- Sporočili so mi, da je dne 30. aprila t. 1. v Trstu umrl brat prof. Franc Zupan in da so ga pokopali dne 5. maja v Ljubljani. P Dr. Stanko Zupan brat kakor da greste na sprehod v zelenje. Sedaj ni rekreacija, temveč delovni čas.” — “Marija Bernarda, ali nikdar ne boste znali krotiti oči? Ne razpirajte oči, tem¬ več jih povešajte.” — “Ne glejte me, prosim, tako radovedno kakor sejmar.” —“Marija Bernarda, spet ste izredno raztreseni. Ali še vedno ne razumete, da je to nihanje misli zelo napačno? Nismo tukaj, da bi sanjarili in fantazirali, tem¬ več, da bi bili vedno zbrani.” — Marija Bernarda, kako surovo in navadno govo¬ rite, lepo vas prosim. Iz vaše francošči¬ ne še vedno proseva pataško narečje. In zakaj tako glasno govorite? Kaj bi de¬ lali med zglednimi sestrami, na primer pri kartuzijankah, ki imajo obljubo mol¬ čanja. Odgovarjamo s tihim glasom. Na žalost zaostajate za svojimi sosestrami, Marija Bernarda...” Res je. Bernardka zaostaja za sose¬ strami. Te že šume s kratkimi nunskimi koraki po hodnikih. Ne gledajo v svet z začudenimi velikimi očmi kakor Bernard¬ ka, temveč jih povešajo pred materjo Vauzous. Misli jim niso odsotne in od¬ govarjajo s tihim glasom, čez nekaj te¬ dnov so že skrita, svetu odtujena bitja, kakor terja mati Terezija Vauzous. Prav kakor strumnost v kasarni. Vsemu se zlahka privadijo, da niti same ne opazijo. Samo odlikovanki nebes je težko, da bi se privadila konvecionalni svetosti. V nočeh Bernardka vedno bedi. Prvič, da se prepira z Gospo. Saj ne, da bi hre¬ penela po novem prikazovanju. Toda za¬ kaj ne pride Gospa nikoli v njene sanje? O desettisoč stvareh sanja Bernardka, o docela brezpomembnih ljudeh in pred¬ metih, le o resnični osebi življenja, le o svoji edini, večni ljubezni ne sme sa¬ njati. če bi sedaj v sanjah prišla Gospa in bi ji rekla: Pojdite od tod! Vrnite se v Bartres in bodite spet pastirica pri go¬ spe Lagues. Takoj bi jo poslušala, če¬ prav je že toliko stara. Toda Gospa se namenoma in nalašč umika njenim sa¬ njam in Bernardka je samo še zarjavelo orodje, ki so ga vrgli proč. Obenem pa v nočeh vstaja v srcu novinke še druga bolečina. Trpi zavoljo matere. Ista ostra bolečina je, kakor takrat ob slovesu. Ravno zavoljo tega, ker mama ni preveč mehka in je bila le redko v življenju ne¬ žna, ravno zavoljo tega trpi hčerka še bolj. Med njima je še toliko neizgovorje¬ nega in nepreživetega. Bernardka si sto¬ krat kliče Cachot, materino pranje po različnih hišah, pusti močnik v loncu in očetovo smrčanje, ki je spal pri svetlem dnevu. Sedaj gre sicer mami mnogo, mnogo bolje, a vendar občuti Bernardka temno krivdo. Tu se briga za svojo du¬ šo, namesto, da bi pomagala materi. Mnogokrat zjutraj ob pol petih, ko jih kličejo, vstane vsa solzna. Dvigne se hitro in s sklenjeno vrsto odide v hišno kapelo k jutranji molitvi z drugimi sestrami vred. Tam da mati Imberta ali kakšna starejša nuna napot za premišljevanje o dogodkih iz Jezusovega življenja ali kaj iz redovnih pravil, o zaobljubah ali o stremljenju k popolnosti. Že stopa k oltarju duho¬ vnik, ki bere sveto mašo. Potem pride obhajilo. Potlej molijo Marianum, komo molitev v čast preblaženi Devici. Te mo¬ litve se Bernardka srčno veseli. Nato je zajtrk in prične se dnevno delo. Ber¬ nardka je vesela svojega dela, ker šliči materinemu. Hodi po vodo, lupi krompir in repo in čisti solato. Krompir, repa in solata so tako resnični. Na njih visi vlažni duh zemlje. Tako je dišala zemlja v Bartresu, če je potopila obraz v travo. Po kosilu je spet adoracija v koru. Po¬ zneje zbere mati Vauzous novinke za resen pogovor, ki se vrši ali skupno, še večkrat pa med štirimi očmi, z vsako kandidatinjo posebej. V teh pogovorih se dotaknejo vseh problemov nravnega ži- ljenja, ki ne spadajo v spoved.