SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LI (45) Štev. (Na) 29 ESLOVENIA LIBRE BUENOSAIRES 30 dejulio - 30. julija 1992 JUSTIN STANOVNIK Ga ipsuaaa w somagj® Govor v Kočevskem Rogu Tam ob cesti, nedaleč od Rošekga križa, so vas pozdravile tri zastave: državna, narodna in žalna. Na trojen način se namreč spominjamo ljudi, ki smo za njihove duše prišli molit in ki smo se njihovemu življenju prišli poklonit. Na častnem mestu je tam najprej zastava slovenske države. To je zato, ker bo zgodovina nekoč, ko se bodo razkadile sedanje megle, vpisala v temelje naše države tudi imena vojakov slovenskega protikomunističnega upora. Ko se bo obrisalo sedanje nebo, bo pred vsemi stala tale neovrgljiva resnica: domobranska vojska je bila vojska naroda, ki jo je v odsotnosti države narodova volja ustvarila iz sebe, da bi branila njegovo svobodo in njegovo kulturo. Druga od zastav, ki tam visijo, je slovenska narodna zastava. To je zaradi čiste zvestobe ljudi, ki se jih danes spominjamo. Čisto srce, čista zastava. Ničesar drugega niso hoteli kot to, da se obvaruje, kar je ta narod utemeljevalo tisoč let: Bog — narod — domovina. Možje in fantje, ki so vstopali v čete in bataljone te vojske, so rastli iz svobodnjaške narodove tradicije. Zakaj slovenski človek je bil, čeprav ni imel lastne in samostojne države, svoboden človek. Zakaj je bil svoboden človek? Zato, ker je imel svojo kulturo: imel je svoj jezik in ga cenil, imel je svojo vero in jo cenil, imel je svojo zemljo in jo cenil, imel je svoje navade in jih cenil, imel je svojo domovino in jo ljubil. Zavedal se je slovenski človek svojih korenin in vedel, da iz njih prihaja moč za njegov obstoj. Slovenski domobranec ni pripenjal na svojo zastavo nobenih znakov, ne zvezde pa tudi ne križa, boril se je za tako zastavo, kakršno je ustvarila zgodovina njegovega naroda. Tretja zastava, ki ste jo zagledali, ko ste stopili na ta kraj, je črna žalna zastava. Ob svetlih barvah narodove samozavesti, ponosa in upanja, tam pri Roškem križu pada tudi ozek črni trak žalosti. Tu je bil namreč pokošen, ne pokošen, potlačen in pohojen je bil prelepi pisani travnik slovenske mla- dosti. Če bi izračunali povprečje njihovih let, bi se ustavili pri dvaindvajsetih, triindvajsetih letih. Ponos koliko mater, upanje koliko očetov, tiha sreča koliko deklet je šla v nič v tistih apokaliptičnih desetih junijskih dneh! Zato, ki hodiš po tem kraju, hodi s sklonjeno glavo in v tišini: zaradi uničenega ponosa, zaradi ubitega upanja, zaradi strte sreče. S sklonjeno glavo in v tišini se sme torej hoditi po tem kraju. A na državno in narodno zastavo nikakor ne smemo pozabiti. Zakaj ljudje, katerih kosti izginevajo pod to zemljo, so dali svoja življenja za slovensko politično samostojnost in kulturno samobitnost. Vsi, ki imamo tu svojega človeka, in tisti, ki ga nimate, vsi lahko gremo domov potolaženi: očiščeni, svobodni, lahki. Ljudje, ki smo na njihov grob prišli molit — prišli smo na en kraj, mislima pa na vse druge kraje — vsi ti ljudje so živeli in umrli za častne stvari. Samo ena stvar je namreč resnična in en stavek velja do zadnje pike: umrli so zato, ker so hoteli, da slovenski narod ostane v polju evropske omike. Kočevski Rog lahko postane torej izvor velike energije naše politične in duhovne obnove. Kakor mogočen val naj gre od tod po vsej deželi misel slovenskega preroda. Naj se dotakne vseh ljudi dobre volje ideja nove svobode. Svoboda namreč ni v tem, da greš, kamor hočeš, da imaš potno dovoljenje za tuje dežele. Svoboda ni v nogah, svoboda je v glavi. Svoboda je v tem, kjer nastaja vprašanje, kaj je prav in kaj ni prav, kaj je dobro in kaj je zlo. Samo ljudje, ki nosijo v sebi to svobodo, ki je razločevanje dobrega in zlega, bodo lahko ustvarjalci vsake druge svobode. Samo ti ljudje bodo lahko graditelji novega slovenskega sveta, v katerem bo ena beseda in eno politično načelo nad vsemi drugimi: spoštovanje in naklonjenost do človeka. Junaki, ki se jih danes spominjamo in jih slavimo, nam naročajo, naj s to mislijo odidemo osvajat slovenski svet. Zjutraj v nedeljo, 5. julija je v Sloveniji hudo deževalo. Mnogi avtobusi in seveda posamezniki niso zato mogli priti, a med komemoracijo samo ni deževalo. Bilo nas je nekje med 5 do 8.000. Oder je bil postavljen ob samem breznu, med visokimi smrekami, nad usedlino, amfiteatrom, nad zadnjo, mučeniško, trnjevo pot domobrancev. Okolje, narava je mrka, resna, veličastna! Janez Gril, glavni urednik Družine, je predstavil delegacije, ki so položile venec. Slovence iz Argentine je vodil prelat dr. Alojzij Starc, prišli pa so tudi od drugod. Milan Zajc, ki se je rešil iz jame same, je poslal venec. Prisotna je bila tudi hrvaška delegacija. Mašo je imel metropolit dr. Alojzij Šuštar, somaševalo pa je nad 30 duhovnikov. V pridigi je obravnaval problem sprave, ki je težak in dolgotrajen proces. Prelepo sta pela zbora, domači cerkveni zbor in Fantje na vasi iz Clevelanda. Po maši je sledila kulturna prireditev, ki je dosegla višek v treh točkah. Pripravili so jo člani Nove slovenske zaveze. Izvrsten pevec je ob spremljavi flavte odpel pesem v spomin svojega mrtvega brata, domobranca. Hčerka je v pesmi izpovedala najgloblja, najplemenitejša čustva do svojega ubitega očeta. Višek sam pa je bil dosežen v obeh govorih. Govorila sta dr. Mate Resman iz Clevelanda in prof. Justin Stanovnik iz Ljubljane. Oba sta postavila domobransko gibanje v pravi okvir opravičene opozicije terorju in diktaturi, z upanjem na svobodno demokratsko Slovenijo. Mrtvim junakom je bila izražena vsa čast. V posvečenem grobu počivajo mirno in spokojno. Komemoracija je bila svečana in globoka. Nobena katedrala ne pusti tako lepih, doživetih občutkov zmage resnice, pravice in zadoščenja kot Rog. Večina, če ne vsi obiskovalci, smo letos odhajali z občutkom in prepričanjem, da imamo sedaj Slovenci kraj, kjer so bo narod zbiral. Spominjal se bo svoje najbolj tragične zgodovine, muče-ništva smrti tisočev in tisočev nedolžnih, do konca svojega obstoja. dr. Peter Urbanc Krščanski demokrati za volilno pravico izseljencev Slovenski krščanski demokrati so v fazi sprejemanja zakona o volitvah v državni zbor z zadovoljstvom vzeli na znanje, da je Ustavna komisija na podlagi predloga Slovenske krščanske demokracije v zvezi z 81. členom predloga zakona oblikovala svoj amandma in ga soglasno sprejela. S sprejetjem tega amandmaja bi bilo državljanom Republike Slovenije, ki so na delu v tujini, in državljanom, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, omogočeno voliti po pošti ali kako drugače. Na ta način, bi jim bila zagotovljena ustavna pravica (43. člen), da imajo kot državljani pravico voliti. Bili so pa presenečeni, da amandma Ustavne komisije ni dobil zadostne podpore v dveh zborih. Pri glasovanju o zakonu kot celoti niso mogli pristati na rešitev, ki bi že v naprej delila državljane Republike Slovenije na dve kategoriji: na one, ki volilno pravico lahko uresničijo, in na one, ki bi jim bila ta pravica dejansko že vnaprej odvzeta. Na tak način bi se Slovenci ponovno brez potrebe delili, nespoštovanje temeljne ustavne pravice pa bi dodatno omajalo mednarodni ugled Slovenije. Poslanska skupina SKD je vložila samo Prvi predsednik slovenske demokratične vlade in poslanec Slovenske krščanske demokracije prof. Lojze Peterle na obisku pri g. Rudolfu Smersuju, zadnjem predsedniku Slovenskega narodnega odbora in zadnjem živečem poslancu Slovenske ljudske stranke, izvoljenem pred vojno. amandmaje, ki ne posegajo v zasnovo volilnega sistema in zato v bistvu ne ovirajo njihovega sprejetja. Obenem pa so tudi povedali, v katerih rešitvah je mogoče iskati kompromis, kje pa kompromis ni mogoč. V zavesti, da je treba temeljno volilno zakonodajo čim prej dobiti, so storili vse, da so našli kompromisno rešitev volilnega sistema in poskrbeli s svojo udeležbo v vseh treh zborih Skupščine RS pri glasovanju ò predlogu volilnih zakonov za nemoten potek. Niso pa mogli dati glasu za zakon, ki po njihovem mnenju krši ustavo pri človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah slovenskih državljanov po svetu.. V tem smislu se zavzemajo za rešitev, ki bi tako vključila v nov predlog zakona amandma, za katerega je bilo že doseženo soglasje v ustavni komisiji (način volitev za slovenske državljane v tujini, pa tudi možnost kandidiranja v dveh okrajih hkrati, uvedba državne liste). O tem so se dogovarjali z ostalimi strankami, predvsem tistimi, ki niso dale pristanek za ta amandma. Te stranke niso mogle podati nobenega legalnega oz. ustavnega razlog za svoje nasprotovanje, zato je bilo možno najti predvolilno soglasje za nov volilni amandma, ki bi ga podprle vse stranke na skupni seji parlamenta te dni. S tem bi bile vsem izseljencem, ki so tudi državljani Republike Slovenije, omogočene volitve. Preostala bi le tehnična izpeljava volitev po posameznih državah. Kot drugo stopnjo pa bodo Slovenski krščanski demokrati predlagali popravek v zakon o državljanstvu, da bo možno to dobiti brez vsakih nasprotovanj oz. omejitvenih zakonov. Predlog podaljšanju roka za pridobivanje državljanstva pa je že prej vložila Demokratska stranka in so se mu pridružili tudi Krščanski demokrati. PREJELI SMO V OBJAVO Javno vprašanje vodstvu Svetovnega kongresa in vodstvu SSK - Konferenca za Slovenijo Tone Mizerit I IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Skupina nekdanjih borcev NOV, kulturnih delavcev in drugih, ki je 15. junija 1990 pri Lipi sprave prebrala predlog Deklaracije o narodni spravi, ga naslovila predsedniku predsedstva RS, predsedniku izvršnega sveta RS in predsedniku skupščine RS, a nanj odgovorila le vlada RS s pojasnilom, da predlog ni več na dnevnem redu, ker da je pričakovati, da ne bo soglasno sprejet, se obrača na naslova, da slovenski javnosti sporočita svoji stališči do predloga. Predlog je sad prizadevanj mnogih iz vrst obeh prizadetih strani: nekdanjih borcev NOV in komunistov, in nekdanjih protikomunistov doma in v izseljenstvu ter kulturnih delavcev in drugih občanov dobre volje. Deklaracijo je podprla tudi Slovenska liberalna stranka in vse stranke kranjskega Demosa in dne 14. julija 1990 tudi Združenje društev protikomunističnih borcev iz Kanade. Posebno nas je razveselilo sporočilo SSK - Konferenca za Veliko Britanijo, v katerem nam predsednik Rajko Vatovec sporoča, da so sprejeli Deklaracijo in da sta jo izrecno pozdravili tudi konferenca SSK za Avstralijo in Kanadski slovenski kongres in da jo podpirajo tudi druge konference. Da bi bilo konec ugibanj in iskanje razlogov za zadržanost doma, naprošamo vodstvi obeh organizacij za javno objavo razlogov za molk in za stališče do Deklaracije z morebitnimi ugovori na 5 ugovitvenih in 6 predlaganih točk (nekatere od njih so že izpolnjene), ki smo jih v Deklaracijo sprejeli, „da bi slovenski narod mogel zaživeti polno življenje, ki ga je doslej hromila in ga deloma še hromi iz medvojnega časa izvirajoča in pol stoletja dolga razdeljenost". Vkljub radosti, ki jo čutimo z rojstvom naše slovenske države in vkljub priznanju, ki ga že žanje v svetu, na kar kaže tudi njen sprejem v družbo Združenih narodov, pa naša sreča ne more biti popolna. Še vedno jo motijo zla dejanja v nedavni preteklosti. Pa ne zgolj zato, ker so se zgodila, marveč prej zato, ker pristojni državni organi o zlu nočejo ničesar reči in je podoba, da ga zagovarjajo ali nas navajajo z zlom živeti. Predlog deklaracije o narodni spravi je nedvoumen. Obsoja zločine, do storilcev pa ima prizanesljivo stališče. Čeprav smo prepričani, da je naslovljencem vsebina predložene deklaracije dobro znana, se nam naj dovoli, da ponovimo prvo ugotovitveno točko predloga Deklaracije o narodni spravi: „Štiriletni boj borcev Osvobodilne fronte in NOV proti tujim osvajalcem je bilo veliko dejanje slovenskega naroda za svobodo in svobodoljubni svet in njegov častni prispevek k zavezniški zmagi v drugi svetovni vojni, a hkrati nesreča, ker si je Komunistična partija podredila Osvobodilno fronto in jo je z boljševističnim nasiljem in s preziranjem načel krščanske civilizacije — ne ubijaj, ne kradi, ne laži — zlorabila za uresničitev svoje leninistične ideologije ter za svojo absolutno oblast, ki jo je tudi dosegla in z njo za dve desetletji zavrla narodov naravni razvoj." To točko, ki je bila najdalj sporna pri vsklajevanju, navajamo zato, ker je v njej ugotovitev, da je boj borcev OF in NIOV „bilo veliko dejanje slovenskega naroda", kar je za nekatere člane gibanja zopet pos- talo sporno. Ti sklepajo, da boj OF in NOB ni bilo nobeno veliko dejanje slovenskega naroda in da si Komunistična partija OF ni samo podredila, marveč da jo je od vsega začetka izključno sama vodila, ne za svobodo slovenskega naroda, marveč za njegovo sovjetizacijo in diktaturo proletariata, na kar odločno in prepričljivo kaže tudi znano Kardeljevo tajno povelje Ivanu Mačku-Matiji z dne 1.10.1942, ki od načrtovanih pobojev večine slojev slovenskega naroda izvzema samo proletariat. Da Partija ni nasprotovala Hitlerju in njegovemu nacionalnemu socializmu, ki je vendar bil „socializem", kaže tudi dejstvo, da je dne 26. ali 27. aprila 1941 ustanovila antiimpe-rialistično fronto, ki ni bila v ničemer usmerjena proti Hitlerjevi Nemčiji, marveč proti Veliki Britanji, ki se je takrat še edina upirala Hitlerju. Krščanski socialisti in Sokoli niso imeli v OF prav nobene besede, čeprav so si jo zamišljali drugače in so šele z Dolomitsko izjavo uvideli, da so ogoljufani. Da je to resnica, so ugotovitve vseh mladih zgodovinarjev na simpoziju SAZU 23. in 24. maja 1991. Vkljub navedenim novim spoznanjem, pa kot avtor predloga Deklaracije o narodni spravi, še vedni vztrajam pri ugotovitvi, da je boj borcev OF in NOV bilo veliko dejanje slovenskega naroda, ker je bil to zavestni boj proti nasilju, ki se mu je bilo upreti, ne glede na to, da je ta boj bil dejanska podpora drugemu nasilju, boljševizmu, kar pa ni bilo zavestno in za soborce takoj spoznavno. S sprejetjem predložene Deklaracije o narodni spravi, bi se tudi formalno končala še tleča državljanska vojna. Ker se slovenska obast še vedno obotavlja sprejeti nujno potrebni državni akt in se bojimo, da tudi vodstvo Slovenskega kongresa in vodstvo SSK - Konference za Slovenijo ni naklonjena Deklaraciji, vas prosimo za javno pojasnilo. Za združenje ob Lipi sprave Stanislav Klep Soglašamo z Deklaracijo o narodni spravi in jo podpiramo tudi kot člani SSK: 1. Sivi panterji (Viktor Erjavec) 2. za Slovenske krščanske demokrate Kranja (SKD) France Šifrer 3. SKS - LS Eržen Janez 4. za Narodne demokrate Rok Tibut 5. Liberalna stranka Kranj (Grmek Alojz) 6. za Zelene Kranja Tomaž Kukoviča V Kranju, 24.5.1992 Predsednik potuje. Zelo pogosto potuje. Sedaj je izrabil vrhunsko konferenco iberoameriških predsednikov v Madridu, da se je pokazal še na Olimpijskih igrah in na hitro poskočil na Hrvaško, kjer se nahaja oddelek argentinskih vojakov z modrimi čeladami in pod zastavo Združenih narodov. Vse to seveda nima mnogo opraviti z domačim položajem, kjer se zapletajo niti in se vladne glave zaskrbljeno ozirajo na levo in desno. SEDAJ JE JASNO Da. Jasno postaja, da stabilizacija sama po sebi ni dovolj za blagostanje naroda. In tako prihajajo na dan ankete, znameniti ekonomisti razlagajo svoje poglede na položaj; in seveda niso enakih misli. Najbolj zanimivo je, da to nesoglasje nikogar ne moti. Kot nikogar ne moti, da svoje recepte predlagajo tisti, ki so svoj čas že poizkusili, pa se še zdaleč niso obnesli. Nekaj podatkov sedanjosti je predsednika nagnilo, da je malo pred svojim odhodom napovedal „socialno dobo" ekonomskega programa. Čudno zveni ta izraz in nas spominja na „gospodarski", „socialni" in „politični" čas, kakor je obdobja svojega vladanja svojčas zamišljal vodja „argentinske revolucije" general Ongania. Očividno sedanji gospodarski načrt nekje pušča. Socialni nemiri, pocestni protesti, katastrofalni padec buenosaireške borze... Vse to so znamenja, ki napovedujejo nevihto. S tem ni rečeno, da je načrt propadel. Ne. Opravil je svoje, a nepopolno. Vladna gospodarska ekipa je smatrala, da se bodo cene stabilizirale in nato celo nekoliko padel (deflacija). A do tega ni prišlo, ker je zasidrani dolar odprl vrata uvozu, zunanjetrgovinska bilanca postala negativna, medtem ko so edine povišiče plač prišle v poštev v industrijah, ki so doživele opevano reaktivacijo. Ostalo delavstvo in vsi državni uslužbenci so z nemočjo prisostvovali padcu kupne moči svojih plač, ki so tudi ostale zasidrane v preteklosti. Kako je v tem položaju mogoče govoriti o „socialni dobi"? Težko, ker nihče ne ve, kje naj se dobi denar za socialne plane. Tudi ni jasno, kako naj se gospodarske skupine prepriča, da se peronizem ne bo vrnil v svoje populistične barikade, če napoveduje „socialne" podvige. Oziroma edini način, da se jih prepriča, je ta, da se nemoteno nadalje stiskajo pasovi, izvajajo privatizacije in postavljalo liberalni cilji. In to se izvaja nemoteno. NE SAMO KAJ, TUDI KAKO Vedno bolj postaja jasno, da ni ves uspeh le v tem, kako se privatizira celotno državno imovino, marveč tudi kako se te privatizacije izvajajo. Te dni je morala vlada požreti trnjev grižljaj, ko so tekla poga- janja s špansko letalsko družbo Iberia. Ta je namreč svoj čas, v samem začetku peronis-tične vlade kupila Aerolmeas Argentinas. Ni pa v nobenem trenutku izpolnila kupnih pogodb. Poleg tega pa je precej uničila prestiž, ki ga je argentinska letalska družba imela, je zašla tudi v silne dolgove, iz katerih jo je rešila sedanja gospodarska ekipa, ki je znova „podržavila 40% Aerolmeas". To pa je, ideološko, tako izreden korak nazaj, da je blamaža presegla vsako mero. Res je, da je bila privatizacija letalske družbe ena prvih in da tedaj vlada še ni imela prakse v teh zadevah. Res pa je tudi, da so jo izvedli pod okriljem tedanjega ministra za javna dela (Dromi), katerega so že nekajkrat potihem obtožili korupcije. V zvezi s tem omenimo, da je bil te dni v Argentini francoski strokovnjak Michel Albert, ki da preučuje argentinski primer kot zanimivost sedanjega sveta. On smatra, da moderna družba trpi vsled dveh bolezni: raka in SIDA (AIDS). Gospodarsko je rak inflacija, SIDA pa korupcija. Inflacijo, da je Argentina premagala. Glede korupcije pa se raje ni izrekel... POGLED V BODOČNOST Vse to seveda postavlja marsikatero politično vprašanje. Med njimi, kam se bo obrnila ljudska volja na prihodnjih volitvah. Če gospodarski program zaide v hude težave (in mnogi že resno mislijo na to), tedaj bo vlada tudi zašla v težave tako med ljudstvom kot v kongresu. Ko bo proti koncu leta zamenjana tretjina senata, si bo peronizem zagotovil, za nadaljnjih šest let, lastno dvotretjinsko večino v visoki zbornici. S tem pa še ni rečeno, da bo vlada imela večino. Mnogo senatorjev nikakor ne soglaša z Menemovo politiko in tam lahko pride do nevšečnih neviht. Poleg tega pa ne pozabimo, da bodo prihodnje leto splošne volitve, na katerih bomo volili polovico poslanskih mest v kongresu. Peronizem bo moral prejeti vsaj 40% glasov, da ne izgubi 60 poslanskih mest, ki jih bodo morali zapustiti sedanji lastniki. Razne ankete, ki jih že sedaj izvajajo, pa govore o dejstvu, da na volitvah leta 1993 ne bo prišlo do polarizacije. To pomeni, da ljudje ne bodo volili le obeh večinskih strank, marveč se bodo lahko masovno izrekli za manjše, njim ideološko bliže stranke. Jasno, tukajšnja navada je, da „volim tega", ne ker mi je všeč, ampak zato, da ne zmaga „oni". Volitve leta 1993 pa bodo svojevrstne. Ne bodo volili ne predsednika, ne guvernerjev, ne županov, marveč samo državne poslance. To pa globoko nasprotuje vsaki polarizaciji, kar skrbi radikale, še bolj pa vlado, ki ima komaj leto dni, da izpolni svoje obljube večjega socialne blagostanja. Da je mera težav polna, se te dni odloči usoda železniške mreže v notranjosti države. Če pride do ukinitve prog, bo politični odmev silen v notranjosti. Dejansko se vlada na svoj način igra z ognjem. O zaskrbljenosti govori tudi rastoče namigovanje, da bo prišlo do sprememb v vladi. Čeprav je Menem neštetokrat napovedal, da bo z istimi ministri dokončal svoj mandat, je to dejansko nemogoče. Zadnje dni se je celo govorilo, da je na potovnaje vzel s seboj vrsto informacij, in bo tako, v geografski in psihološki oddaljenosti zatrdno sklenil spremembe, ki so vladi potrebne: Kakšna glava bo gotovo padla. To so pač potrebne žrtve, da voz menemizma nadaljuje svojo zmagovito pot. Zmagovito doslej, kajti bodočnosti nima nihče v zakupu, kot trdi tukajšnji ljudski rek. fr Obvestilo Predstavnik Republike Slovenije sporoča, da je prejel imenik oseb, ki jim je prenehalo državljanstvo zaradi odvzema ali odsotnosti. Te osebe so lahko zahtevale do 25. junija tega leta, da se jim vrne slovensko državljanstvo. Zagotovljeno je, da se bo ta zakoniti rok podaljšal za eno leto, ker so se za to soglasno odločile vse parlamentarne stranke. Potreben je samo še formalni sprejem spreminjevalnega zakona v skupščini in je to vprašanje dnevnega reda. Vsa pojasnila o tem se dobe v uradnih urah v ponedeljkih in sredah od 10.30 do 12. ure v Slovenski hiši, Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires, iz posebnih razlogov pa tudi po telefonu 441-3418. SiiBšsaa ©Iteafta na Dnevih slovenske kulture Žal mi zdravstveno stanje moje žene onemogoča prisotnost na otvoritveni slovesnosti, kjer bo pisatelj, profesor in veliki humanist dr. Andrej Capuder imel predavanje o temi, ki mi je zelo pri srcu. Moje prvo znanje s tem odličnim gostom je iz časa, ko sem prejel njegovo pismo, v katerem me je prosil dovoljenja za prevod mojega romana „O grobovih in junakih" v slovenski jezik. Literarni in intelektualni nivo njegovega pisma me je tako prepričal, da sem takoj sprejel njegov predlog. Tako sem bil kot avtor deležen ne samo enega izmed najlepših prevodov v tuje jezike, temveč tudi eno izmed najlepših knjižnih izdaj. Tako zanimanje mi je vzbudil, da sem iz pogovora z raznimi poznavalci tedanje Jugoslavije, kot večnacionalne države, katere ostanki so danes pretreseni s strašnimi in krvavimi rasnimi, ideološkimi in nacionalnimi boji, lahko sklepal, da je Slovenija najbolj kulturen narod tega konglomerata, da je najstarodavnejši in z globoko zasidrano demokratično tradicijo. Ko sem 8. julija 1991 prejel od tedaj že ministra za kulturo Republike Slovenije Capudra telefaks, v katerem me je prosil za svoj Zgoraj: Z ravnateljico dr. Katico Cukjati in Marjanom Lobodo v razredu. Spodaj: S profesorji in ravnateljico dr. Katico Cukjati med pogovorom. Obisk gostov iz Slovenije v Carapachayu narod s strani intelektualcev in se zahvalil za izjavo, ki sem jo dal v dnevnik „La Na-ción" dne 7. julija 1991, sem mu predlagal, naj bo tekst objavljen v Sloveniji. Med drugim sem v izjavi dejal, da je brutalna invazija na Republiko Slovenijo ena izmed tipičnih grozot teh časov prezira, v katerem umirajoči stalinizem še vedno zahteva svoje zadnje žrtve ter hoče še vedno ohranjati svojo tradicijo okupatorjev in valptov, potem ko je zasužnjil več kot sto narodov s svojo diktaturo ter z ognjem in mečem po-gazil Češkoslovaško, Madžarsko in druge. Končno je prišel na vrsto tudi starodavni in plemeniti slovenski narod, ki je toliko trpel do proglasitve svoje neodvisnosti in ki.se s komaj dvema milijonoma duš upravičeno postavlja s svojo veliko kulturo ter jezikovno in duhovno identiteto. Opravičujem se za svojo fizično odsotnost, a vem, da boste sprejeli medse dr. Andreja Capudra kot odličnega in izrazitega predstavnika svojega naroda, s čigar prijateljstvom se čutim globoko počaščenega. ERNESTO SABATO Santos Lugares, 3. julija 1992 Na državni praznik 9. julija ob 13. uri je bil napovedan obisk v našem Domu. Že nekaj minut pred napovedano uro se je ustavilo več avtomobilov pred okrašenim poslopjem. Ob vhodu je bilo zbrano lepo število rojakov in šolske mladine. Franci Žnidar je gostom predstavil predsednico doma lic. Mici Korošec, katera je v kratkih besedah izrekla dobrodošlico in gostom ponudila po stari slovenski navadi kruh in sol, gospe pa so dobile slovenski šopek. Po kratkem razgovoru so se gosti in vsi navzoči podah v dvorano, ki se je napolnila do zadnjega kotička. Na okrašenem odru so se med cvetjem razporedili šolski otroci, v dvorano pa sta dva para prinesla argentinsko in slovensko zastavo, nakar so vsi navzoči zapeli obe himni. Besede je povzela predsednica, ki se je gostom zahvalila za obisk, da tako lahko skupno praznujemo obletnico slovenske in argentinske osamosvojitve. Razložila je gostom na kratko zgodovino naše skupnosti in delo, ki ga opravljamo in načrte, ki jih imamo za bodočnost. Omenila je: Ni velik in razkošen naš dom, a nam je toliko bolj priljubljen. Mnogo slovenskih voditeljev se je rodilo v skromnih domovih, pa so ostali veliki in zaslužni za narod. Šolski otroci so pod vodstvom Anice Klemen zapeli več slovenskih pesmi, voditeljica šole Metka Slabe pa je razložila, da so učenci napravili risbe, da jih gostje ponesejo v Slovenijo svojim otrokom in vnukom. Na oder je stopil prof. Lojze Peterle, se z vsakim učencem rokoval in ob ALOJZ REBULA prejemu risbe z vsakim spregovoril nekaj besedi. Nato se je v daljšem nagovoru zahvalil vsem za prisrčen sprejem, želel veliko uspeha, ki ga opravlja skupnost, ne samo za lastno korist, temveč tudi za koristi in pomoči potrebni matični domovini. Po nagovoru prof. L. Peterleta je sledil domači obed in predno se je ta končal, je napovedovalec omenil, da sta bila na zadnji seji odbora soglasno sprejeta kot častna člana našega doma prof. Lojze Peterle in dr. ' Andrej Capuder v znak hvaležnosti in priznaja za zasluge pri zgraditvi slovenske samostojnosti. Predsednica je izročila ob velikem aplavzu obema diplome, za katere sta se oba prisrčno zahvalila. Vsem ostalim gostom pa so bila tudi razdeljena mala darila v hvaležen spomin na naš Dom. Medtem pa je krožila spominska knjiga, v katero so se gostje podpisali in dodali pripombe. Na odru so se oglasili godci „Trinajsto prase", ki so izvedli nekaj starih in poskočnih melodij. Prof. Peterle pa je šel od mize do mize in se z vsakim po domače razgovarjal. Oglasila se je klavirska harmonika v rokah lic. Janeza Žnidarja, ki je privabila k petju vse navzoče. Ko se je družba najbolj razživela, so vozači na žalost začeli priganjati goste, da so se začeli čeprav neradi odpravljati, kajti beneški Slovenci so pričakovali ta dan njihov obisk in nato še v San Justo. Čeprav neradi, smo morali tudi mi sprejeti slovo, ostal pa nam bo ta obisk dolgo v najlepšem spominu. Pii okrogli mizi na Dnevih slovenske kulture Sem član slovenske narodne manjšine v Italiji; v Italiji sem se rodil in v Italiji prebivam. Fašistična Italija mi je hotela odvzeti mojo nacionalno identiteto, povojna demokratična Italija pa, čeprav ni potešila vseh mojih pričakovanj, mi je dala svobodo, ki mi je stalinistična Slovenija ne bi bila mogla dati. Tako mi je usoda dala okusiti dražljivost kulturne meje med slovenstvom in ro-manstvom ter družbene meje med diktaturo in demokracijo. Po demokratizaciji Slovenije ostaja samo še prva od teh meja. Sem torej drevo, rastoče na razvodju, in črpajoč iz dveh različnih virov. Slovanska pripadnost me je pojila s smislom za avtentičnost, za domačnost in kozmičnost, za poslednje reči. Romanska soseščina pa me je navdajala k duhovnemu dinamizmu, k evropskim obzorjem, kot pisca pa, — da podvzamem Dantejevo sintagmo — k teženju po „lo bello stile". Če bi danes moral izbrati iz slovarja svojo najljubšo besedo, bi izbral besedo univerzalnost. DELO, Ljubljana, Pisma bralcev Sobotna priloga, 11. julija 1992 ©K® [L ®§ö@cpQ© w BacpOlteSšijii Spoštovana gospa Spomenka, Z zamudo smo prebrali Vaš članek v Delu tudi mi, ki živimo v oddaljeni Argentini, smo pa še vedno živ del našega naroda in z zanimanjem sledimo vsem dogodkom v naši mladi državi. Moje pismo skoraj gotovo ne bo edino iz Argentine, mogoče pa edino od tukaj, ki ga ne piše „tradicionalen desničar", čeprav po Vaši poenostavitvi tudi spadam mednje, ker sem verna kristjanka, točneje, katoličanka. Medtem Vam je vsem, ki to niste, že uspelo ustaviti desnico, in sicer tako učinkovito, da so v vladi ostali samo še prekaljeni „nekdanji", na novo pobarvani nekdanji in nekaj takih, ki se imajo za poosebljene demokrate, pa so v bistvu le produkti petih desetletij učinkovitega možganskega pranja, čeprav se morda tega niti sami ne zavedajo. Tudi mene je vzgajala tista šola, zato vem, kako globoko lahko seže počasi vbrizgavan strup. Pričakujem pa od Vas, ker tako fanatično zagovarjate svobodo, da boste imeli toliko spoštovanja do moje svobode, da boste to pismo prebrali. Živim v posebnem kraju, kjer smo slovenski izseljenci znali premostiti ideološke razlike in celo delitev na verne in neverne v skupni težnji po ohranitvi naših narodnih vrednot. Politični izgnanci so sprejeli v svoj krog tudi mene, ki me je v Argentino zanesla bolj usoda kot kaj drugega, obojni smo imeli posluh za resnico in se tako medsebojno bogatili. Moj oče je bil krščanski socialist in je v tem duhu tudi vzgajal svoje otroke. Pred vojno je bil zelo aktiven, po vojni pa se je sprl z lastno stranko, ker je imel jasnovidnejše pojme o absurdnem sodelovanju s komunisti kot, recimo, njegov prijatelj Kocbek. Seveda je bil zato takoj ob vse privilegije, ki jih je v prvi povojni vladi imel, razlaščen in v svojem delu zapostavljen ter onemogočen v napredovanju. Tudi s tem smo se seznanili, kako so nam gledali (po Vašem) pod prste, v dušo in pod kovter, in ne verjamem, da Vi lahko o tem presojate, ker ste bili v tistih časih član tiste elite, ki se je v tej panogi vrhunsko izpopolnila. Prosim Vas samo za en primer, ki bi ga lahko navedli od preganjanih po črni roki v sedanjih razmerah. Danes je že dokazano v številkah, da so vse revolucije rdečih (za nas to ni boj za boljše življenje) terjale več smrtnih žrtev kot druga svetovna vojna, da ne prištevamo še vseh duševnih pohabljencev. Kakršnokoli primerjanje ene in druge absolutne resnice je zato dobesedno žaljivo. Nesmiselnost primerjave izhaja tudi iz dejstva, da nobena KP po svetu ni uspela pritegniti več kot 5-7 odstotokov prebivalstva, medtem ko po desetletjih načrtnega pritiska še vedno skoraj 70 odstotokov Slovencev izpoveduje pripadnost rimskokatoliški veroizpovedi, čeprav jo od teh verjetno samo dobrih 50 odstotkov tudi živi v praksi. V imenu koga se torej tako zgražate, draga gospa, zakaj Vas tako motijo Obzorja duha, katoliška dobrodelna ustanova Karitas s svojimi anketami, pa ogorčen upor ustavnemu členu, ki legalizira splav, ki je za kristjana nesprejemljiv, z gospodom Peterletom ali brez njega. Krščanska etika je temelj zahodne civilizacije, torej tudi nas Slovencev, in če bo pri nas res zaživel demokratičen sistem, se bo treba z njo sprijazniti, ker je naš glas večine. Ali se zato tako otepate večinskega sistema volitev? Stalne ankete o nepriljubljenosti gospoda Peterleta, žaljivke na njegov račun, predvsem od ministra Vaše stranke gospoda Rupla in drugih, pa Vas očitno niso motile, čeprav izvirajo od novopečenih demokratov, ki bodo morali šele z dejanji pokazati ali so res tako nepristranski in resnicoljubni, kot jih prikazujete. Vas so v Argentini občudovali, ker ste v določenem trenutku pogumno zagovarjali resnico, ko so drugi še molčali, danes pa Vas ne razumejo več, mnogi Vas celo obsojajo, da ste se prodali. Osebno mislim, da so Vas zapeljali s sloganom o črni diktaturi, ki je vžgal že pred vojno, še bolj po njej, danes pa spet dobiva pripadnike. Danes verni nismo več križarji, ki z ognjem in mečem pobijajo vse, ki se branijo križa, svojo vero hočemo živeti naravno v vsakdanjem življenju in jo tudi izpovedovati, kar se doslej ni smelo in kar se še vedno poskuša prikazovati kot sramotno. Za nas ateisti niste brez duše (vsak človek jo ima) in vse do smrti imate čas in priložnost, da to odkrijete, vendar po svoji svobodni volji in ne vsiljeno, kakor se Vam dozdeva, ker pač ne poznate bistva naše vere. Luč in sol zemlje ste, nam je naročil naš Oznanjevalec, in v tej preprosti poslanici ni nič vsiljevanja, napadalnosti in zaničevanja do drugače mislečih, kar pripisujete krščansko demokratski stranki, gospodu Peterletu in kristjanom nasploh. Naši zdomci so veliko žrtvovali za priznanje svobodne Slovenije v svetu, v delu, denarju in času. Danes doživljajo grenke trenutke, ko poskušajo dobiti državljanstvo, nekateri zaplenjeno premoženje itd. Še vedno nas nihče ne mara, slišim od mnogih, ki so storili vse, da bi se njihovi potomci ne zgubili v tujem svetu. Sama imam odrasle otroke in vem, kako težko je ohranjati narodno zavednost in lepo govoriti o daljni domovini, ki ponovno zapira vrata iz egoističnih namenov, da bi se tistim, ki so tam, ne znižal še bolj življenjski standard in da bi se komu ne zamajal stolček zaradi revanšizma. Kako nevaren je lahko v takem trenutku izrek „spet nas hočejo klerikalci manipulirati, kot so nas rdeči". Vaš članek prav gotovo ne bo pomiril duhov in niti najmanj ne spominja na prizadevanje za spravo, ki ste jo Vi sami prvi predlagali. Nasprotno, ponovno smo razklani, tembolj z novo vlado, ki še posebej za nas zdomce ni legitimna. Preberite, prosim, govor gospoda Cvetka Faleža iz Avstralije. Če bi gospod Rupel prišel k nam v Argentino, bi doživel enak sprejem ali še bolj negativnega. Večkrat je od daleč laže objektivno presojati, ker ni pritiska medijev in javnega mnenja, ki ga spretno oblikuje od prej izurjena ekipa. Naš predsednik Menem je obljubil odprtje nacističnih arhivov — slovenska OZNA je verjetno edina, ki jih lahko še nekaznovana skriva — in v tem ozračju je nekdo napisal: El crimen sin castigo, vuelve a repetirse. Po naše: Nekaznovani zločin se ponavadi ponovi! Tukaj ljudje niso trpeli zaradi vojne in tudi ne zaradi nacističnih prebežnikov, vendar so prišli do resnice, ki je mi nismo zmožni priznati in ji iščemo imena, ki niso na mestu, kot Vaša „sla po revanšizmu, preštevanje kosti (prepir z Žajdelo), Peterletove absolutne resnice" itd. Samo še stavek o koncu vašega članka, ki je v bistvu najbolj prizadel naše ljudi: ne marate, da bi Vam kdo prepovedoval svobodno govoriti in bivati na Vaši zemlji. Tega Vam v resnici nihče ne brani, prehudo ste pretiravali o nedemokratskih namenih bivše vlade, glede na to, da je živih še toliko ljudi, ki so jim v resnici zamašili usta (žal mnogim za vedno) in prepovedali bivati na njihovi ljubi zemljici, in to za mnogo manj besed, kot jih prinaša Vaš članek. Srečala sem mnogo izseljencev, ki niso storili kaj hujšega, kot da so pripadali Katoliški akciji ali bili v službi duhovnikov ali preprosto imeli nekaj več pod palcem, ponavadi zasluženo v potu svojega obraza. In vsi ti imajo še vedno težave pri tem, da bi Prvi predsednik neodvisne slovenske vlade se je na svojem obisku argentinskih Slovencev pomudil v ponedeljek, 13. julija za nekaj uric tudi v naše deželi jezer. Kot nam je povedal, je želel spoznati najjužnejšo slovensko skupino in patagonske vremenske coprnice so mu bile za to priložnost naklonjene. Čeprav je razpolagal z jako skopim časom, je vendar dobil dober vtis o naši pokrajini. Tako nam je obljubil, da bo ob prihodnjem potovanju v Argentino, če mu ga bo seveda Previdnost naklonila, uredil tako, da bo najprej prišel v Bariloče, potem šele v Buenos Aires. Gosta iz Evrope, ki ga je spremljal predsednik Zedinjene Slovenije Tine Vivod, je pričakovalo na letališču večje število rojakov, med njimi skupinica kakih dvajset narodnih noš. Peterle se je z vsemi pozdravil in mali Marko Magister mu je povedal dobrodošlico. Potem je v spremstvu predsednika Slovenskega planinskega društva Dinka Bertonclja obiskal mestno občino, kjer ga je sprejela županja Severino Costa. Potem so ga nekateri rojald peljali na kratek izlet na Cerro Campanario in na zakusko v restavracijo Hermitage v Tre-bolu. Tako je mogel bežno spoznati lepote naše gorske dežele, ki se mu je predstavila v hladnem sončnem dnevu v vsem sijaju. Popoldne ob štirih se je zbrala v Pla- ninskem Stanu prav čedna družba, zlasti če upoštevamo, da je bil to delovni dan v polni sezoni in povrh še dan po prazniku narodnostnih skupin, ko so bili številni pridni delavci močno zaposleni s pospravljanjem vsega potrebnega po omenjenem prazniku. Učenci slovenske šole v narodnih nošah so pozdravili slovenskega gosta in otroci so predvajali prizorček, ki govori o Jakobu Aljažu. Gospod Peterle se je ob tem prikazu navdušil, saj dobro pozna tako Triglav kot Mojstrano, kjer duh pokojnega Aljaža zmeraj živi. Še nekaj lepega slovenskega petja, nagovor predsednika Bertonclja, potem pa je slovenski poslanec dobil besedo. Najprej je omenil Aljaža in Triglav, potem pa poročal o polpretekli dobi, ko je v izrednih časih načeloval slovenski vladi in uspel ostvariti neodvisno slovensko republiko. Prav tako je omenjal probleme, ki jih mora nova država še rešiti. Ker so bila njegova izvajanja podobna tistim, ki jih je podajal v Buenos Airesu in jih je „Svobodna Slovenija" že objavila, jih tukaj ne bomo ponavljali. Dodam le, da je gost odgovarjal na nekatera vprašanja, ki so mu jih poslušalci zastavili. Žal pa se je moral zanimivi razgovor kmalu zaključiti, ker je bilo po kratki malici potrebno ujeti letalo, ki je obiskovalce spet odpeljalo v Buenos Aires. VA Zbor Nove slovenske zaveze 23. maja je bil v Ljubljani redni občni zbor društva Nova slovenska zaveza. Predsednik dr. Tine Velikonja je v svojem nagovoru spomnil navzoče, da so se na ustanovnem zboru pred enim letom zbrali še kot neke vrste „zarotniki" pa čeprav je že eno leto vladala Demosova vlada. Pri včlanjevanju v NSZ jih spremljajo številne ovire, predvsem pa je še vedno čutiti strah. Če je bil ta v preteklosti še upravičen, je danes vsekakor pretiran. V poročilu je tajnik NSZ Stane Štrebenk o delu NSZ v preteklem letu dejal, da so si ob ustanovitvi društva člani postavili tri cilje: ohranjanje misli in načel protikomunističnega upora, objektivno ovrednotenje obeh strani v državljanski vojni in s tem priznanje protikomunističnega boja ter uveljavljanje interesov protikomunističnih borcev. V preteklem letu se je vodstvo NSZ trudilo predvsem s pridobivanjem novih članov. Žačeli so z organiziranjem območnih odborov NSZ, pri tem pa so nastale težave pri prevzemanju funkcij v območnih enotah. Prvi je prebil zid z organiziranjem Ajdovec z okolico, sledil pa je še Šentjernej. S škofijo so se dosegli dogovoriti o postavljanju spominskih plošč, saj bo iskanje podatkov o umrlih ena glavnih nalog NSZ. Domobranec Ivan Kralj je v obširni razpravi zahteval obsodbo genocida, ko so partizani spomladi 1945 požgali in poruši- spet dobili domovinsko pravico, premoženja si skoraj ne upajo zahtevati, niti pokojnin, niti odškodnin za moralno in drugačno škodo. Po kakšni etiki presojate take primere, ko si že krščansko odpuščanje izposojate za krivca premnogega, če ne kar vsega zla, ki se je nad slovenskim ljudstvom zgrnilo v dobi zadnjih petdesetih let. Pa brez zamere! S spoštovanjem, Vaša Lija Kambič, Bariloche (Argentina) li Hinje in Žverče. Opozorjeno je bilo tudi, da bi bilo treba dopolniti Belo knjigo slovenskega protikomunističnega upora, ki je izšla leta 1985 v Ameriki in v kateri je naštetih več kot 13.000 žrtev komunistične revolucije, saj so npr. ob postavitvi spominske plošče v Šentvidu nad Ljubljano odkrili, da jih od 54 žrtev v Beli knjigi manjka kar 33. Nekaj farnih odborov pripravlja postavitev spominskih plošč še v tem letu. NSZ bo uveljavljala tudi pravice in interese, ki izhajajo iz udeležbe v državljanski vojni. Pri NSŽ deluje tudi komisija za socialne zadeve, ki je začela po Sloveniji evidentirati socialno stanje ljudi, ki jih je režim prizadel in zapostavljal. Solidarnostni sklad NSZ je že razdelil nekaj pomoči. Za letošnje leto načrtujejo ustanavljanje in oblikovanje območnih odborov, sodelovanje pri postavljanju farnih spominskih plošč, uveljavljanje pravic in interesov, priprave in izdajo štirih številk glasila Zaveza, organiziranje spominske slovesnosti v Rogu, reševanje socialnih problemov, spremljanje priprav, predpisov, zakonov in drugih državnih aktov, sodelovanje z znanstvenimi organizacijami, raziskave pobojev, pravno zastopanje slovenskih izseljencev. Vodstvo NSZ se je kar pet mesecev borilo, da so društvo uspeli registrirati (šele 21. oktobra lani), njihovo glasilo Zaveza pa je izšlo šele januarja letos (doslej so izdali štiri številke). Društvo je lani skupaj z Družino organiziralo tudi spominsko mašo v Kočevskem Rogu, kakršna bo letos 5. julija. Ivo Žajdela, Slovenec", 25. maja POPRAVEK: Prosimo vas, da v prejšnji številki Svobodne Slovenije, pri članku o odličju, ki je bilo dano univ. prof. dr. Milanu Komarju berete pravilno: „.. .dr. Mirko Gogala". Sübl NOVICE IZ SLOVENIJE 'SK SLOVENCI V ARGENTINI LJUBLJANA — Na zaključku zasedanja 16. kongresa lutkarjev Unima '92 so tudi izbrali novi osemnajstčlanski izvršilni odbor, kamor je bil izvoljen tudi Slovenec Edi Majaron. LJUBLJANA — Ob 900-letnici bojev čolnarjev na Ljubljanici je izšla tudi nova slovenska priložnostna poštna znamka, z nominalno vrednostjo 6 tolarjev. Oblikovala jo je Mira Uršič-Šparovec. LJUBLJANA —- Ceh velikih čolnarjev je pripravil spopade na Ljubljanici. Bilo je šestnajst čolnov z dvočlanskimi posadkami. En mož v čolnu je veslal, drugi pa je z dolgim in na koncu ustrezno zavarovanim drogom skušal vreči nasprotnika s sovražnega čolna. Nagrada je klasična že vseh devetsto let, namreč 56-litrski sod belega vipavca. ŠENTVID PRI STIČNI — Čez 200 zborov s šest tisoč pevci se je zbralo na 23. Pevskem taboru v tem kraju. Poleg zborov iz Slovenije so prišli tudi zamejci s Hrvaške, Italije, Avstrije in Madžarske in skupno zapeli dvanajst priljubljenih pesmi. Dirigentov je bilo več in iz raznih krajev: Godce je vodil Milivoj Šurbek, mešane zbore Matjaž Šček iz Kopra, moške zbore Klavdij Kolini iz Ajdovščine, združene zbore pa Ljubljančan Andraž Hauptmann. VELENJE — Prvo državno gasilsko prvenstvo Slovenije je privabilo 1.500 gasilcev, razporejenih v 145 ekip in tekmovalo za odličja. Med njimi so bile ekipe tudi iz Madžarske, Nemčije, Hrvaške in Avstrije. JESENICE — Jeseniška železarna ima precej hude finančne probleme. Zaradi zamude pri plačevanju plina, ga je Petrol proti koncu meseca kar nehal dobavljati in tudi plače delavcem so izplačevali z enomesečno zamudo. LJUBLJANA — Na obisku je bila iranska delegacija, ki si je ogledovala slovenske možnosti in opremo hidroelektrarn, ker so zelo zainteresirani za sodelovanje na tem področju in na namakalnih sistemih. KLAVINSKA VAS — V tej bovški vasi je počitniško naselje, v katerem je 35% lastnikov Neslovencev (20% Srbov, 15% Hrvatov). Zdaj ti tujci hočejo čim prej prodati, ker so bojijo, da bi jih zaplenila država, ker ne plačujejo stroškov za vzdrževanje in davkov. Večina stanovanj je praznih, lastniki pa tudi nimajo denarja. Vendar pa kakega večjega zanimanja za nakup ni videti. LJUBLJANA — Po izgonu z ljubljanske tržnice 31 neslovenskih prodajalcev, so se ti vrnili na svoja stara mesta. Prej pa so morali urediti pravno formalne zadeve, kot je zaposliti se pri podjetjih tujcev, registriranih v Ljubljani. LJUBLJANA — Narodna in univerzitetna knjižnica NUK je dobila računalniško učilnico, v kateri je nameščenih deset računalnikov. V učilnici se bodo usposabljali knjižničarji iz vse Slovenije za delo na sodobnih računalniških sistemih. LJUBLJANA — Turistična zveza Slovenije je pobudnica, da se proglasi leto 1993 kot leto turizma v Sloveniji. Zaobsegalo bi sezone od (njihove) jeseni 1993 do poletja 1994. Do takrat pa je treba še marsikaj odločiti in narediti. Pri zvezi se zavzemajo za utrditev zdraviliškega turizma, navezati tesnejše stike z nordijskim trgom in dati večji poudarek kongresnemu turizmu. SEČOVLJE — V solinah so zgodaj začeli žeti sol, ker so povzeli staro navado, da jeseni zajezijo slanico, ki je nekajkrat gostejša od navadne morske vode. S tem so prihranili tri tedne časa in upajo, da bo letošnja žetev obilnejša od dosedanjih. LJUBLJANA — Razmejevanje Slovenije in Hrvaške ni enostavna zadeva. Ker so nekod težave zelo lokalnega značaja, se ustanavljajo občinske komisije za njih reševanje. Zato sklepajo, da bo dokončna razmejitev trajala vsaj pet let. MULJAVA — Na Kresniku '92 so izmed 33 romanov izbrali pet finalistov: Andreja Capudra Iskanje drugega, Florijana Lipuša Srčne pege, Ferija Lainščka Namesto koga roža cveti, Metoda Pevca Carmen in Marjana Tomšiča Oštrigeca. Čeprav je žirija izjavila, da med njimi ni izrazitega favorita, kot je bil npr. lanski roman, je izbrala Laiščkov Namesto koga roža cveti. V njem avtor opisuje življenjepis ciganov v Prekmurju in njihove poizkuse preskoka iz včerajšnje v današnje iskanje identitete. BAGNOLET, Francija — Na 3. mednarodnih koreografskih srečanjih so predstavili enajst predstav med 170 predlaganimi. Med temi je bila tudi predstava Za vsako besedo cekin Matjaža Pograjca, ki so jo izvajali Eksperimentalno gledališče Glej in skupina Betontanc. Zanjo je žirija podelila glavno, prvo in najpomembnejšo nagrado natečaja: Gran Prix de la création cantem-poraine. ČRNOMELJ — Pri izviru Jelševščnice so pred leti odkrili črnega močerila, ki ga tudi imenujejo črna človeška ribica. Zdaj so ga na območju Bele krajine za eno leto zavarovali. V tem času bodo skušali ugoto-voti, kako in kaj narediti, da črni močeril ne bo ogrožen. Kot prve odločitve so se zavzeli, da se prepove vsaka gradnja ali poseganje v okolje, kjer črni močeril živi; ne bodo dovolili spreminjati vegetacijske odeje ali jo odstranjevati, onemogočiti uporabo strupenih snovi, če bi z njimi vplivali na kemično sestavo vode, v kateri ima svoj habitat črni močeril. LJUBLJANA — Na obisku delegacije avstrijskega obrambenga ministrstva so izjavili možnost, da bi se šolanja v raznih stopnjah v Avstriji udeležili tudi slovenski vojaki. JESENICE — Muzejski vlak (na paro ali hlapon) bo vozil vsak teden do konca septembra na progi med Jesenicami in Novo Gorico po bohinjski progi. Večkrat se ustavi, da si ogledajo okoliško lepoto, daljši izlet pa naredijo do Kostanjevice. LJUBLJANA — Več kot 4.000 kupcev avtomobilov je ostalo brez njega, ker jih je Sandi Grubelič, najprej slovenski državljan, po novem pa hrvaški, okoli prinesel. Avtomobile je prodajal po lizing sistemu, vendar avtov ni izročal, denarja pa tudi ne vrnil. Zato so ga švicarske oblasti, kamor se je zatekel, izročile pred časom Sloveniji, zdaj pa v priporu čaka na sojenje. LJUBLJANA — Na temeljnem sodišču imajo nekaj dela z obnovami kazenskih postopkov, predvsem iz let 1945,1946,1949 in 1947. Tako je Temeljno sodišče dovolilo obnovo postopka; tožilec je prvotno obtožbo Džoka Vuješeviča, Karla Vojska in Branka Alujeviča umaknil, nakar je sodišče potem prvotno obsodbo razveljavilo. MARIBOR — Na osmem srečanju slovenskih pediatrov je dvesto zdravnikov te specializacije poslušalo razprave o zaščiti otrok pred prometnimi nezgodami, o odpravljanju posledic teh nezgod ter o otroški debelosti. LJUBLJANA — Zakon o denacionalizaciji ni predvidel vračila gmajn in pašnikov, ki so bila last vasi. Zdaj je že čez šestdeset vasi združenih v Zvezi razlaščenih vasi, in nekatri cenijo, da je teh pašnikov, gmajn in gozdov na desettisoče ali tudi stotisoče hektarov. Osebne novice Krsta: V soboto, 25. t. m., je bila krščena v slovenski cerkvi Marije Pomagaj, Tatjana Ullüa, hčerka Roberta in Lučke Zorko. Botra sta bila Marijan in Sonja Zorko. Krstil je dr. Jure Rode. V nedeljo, 26. t. m., je bil krščen istotam Pavel Danijel Oblak, sin Jožeta in Helene Loboda. Botra sta bila ga. Helena Žakelj Rejčeva (iz Slovenije) in Dominik Oblak. Krstil je dr. Jure Rode. Srečnima družinama iskrene čestitke! Smrt: Umrla je ga. Anica Loh (79). Naj počiva v miru! + Franc Močilnikar V večnost je odšel dne 17. julija član naše skupnosti Franc Močilnikar v sedemdesetem letu starosti. Rojen je bil v vasi Sneberje na severovzhodnem delu predmestja Ljubljane. V mladosti se je vključil v verskoprosvetne odseke v fari Polje, kamor je spadal. Prav v njegovem ožjem okraju je bila že pred drugo svetovno vojno utrjena komunistična celica, katero so sestavljali tam doma Edvard Kardelj, Ivan Maček, Aleš Bebler in drugi, ki so imeli močan vpliv v bližnji papirnici Vevče in v drugih tovarnah v okolici Ljubljane. V začetku vojne, pa je bilo tam pravo središče revolucionarjev in pozneje Osvobodilne fronte, zato pokojnemu Francetu ni bilo težko se odločiti za protikomunističen tabor. Že zgodaj je bil vključen v domobranske vrste, deloval na raznih področjih. Najdalje je bil na Notranjskem. Tam ga je tudi doletel konec vojne in se je z drugimi četami umaknil na Koroško. Iz Vetrinja je bil kakor toliko tisočev vrnjen in sicer je bil dodeljen transportu, ki je bil namenjen preko Dravograda v Teharje. Na železniški postaji v Pliberku, pa je pregovoril in skoraj prisilil zdravnika dr. Janeža, da sta oba pobegnila in se skrila ob streljanju v bližnje žito. V tem skrivališču in težkih trenutkih je dr. Janež obljubil pokojnemu Močilnikarju, da če se reši, bo šel kot zdravnik v misijone, kar je pozneje tudi storil. Ko je prešla nevarnost, sta se vrnila v Vetrinje in od tam v Italijo; preko raznih taborišč in preko Rima sta prišla leta 1948 v Argentino, odkoder je zdravnik dr. Janež odšel v misijone na Kitajsko, rajni Močilnikar se je pa zaposlil v lesni industriji in si zgradil v mestu Olivos prijazni dom, kamor je priklical iz domovine svojo izvoljenko. Pokojni je bil tukaj član raznih organizacij kot SLS, Družabne pravde; bil je od začetka član našega Doma. Rad se je udeleževal slovenskih prireditev, prav gotovo pa ni opustil nobene domobranske proslave. Že ko ga je napadala bolezen je bil prisoten na proslavi. Dočakal je padec komunizma in priznanje samostojne Slovenije. K temu je tudi on doprinesel svoje. Na mrtvaškem odru je ležal v našem Domu, kjer je dr. Jure Rode opravil pogrebno mašo in nato spremljal krsto na pokopališče v Olivos. Zapušča ženo Marijo, sinova Sandija, Jožeta in Francija z družinami, v domovini pa brata Toneta, katerim želimo globoko sožalje. Tudi Svobodna Slovenija izraža globoko sožalje. ^ BARILOCHE Zimski praznik Narodnostnih skupin V dneh 10.-12. julija smo imeli v Bari-ločah 13. praznik narodnostnih skupin. Prireditev se je odigravala kot že vrsto let v veliki dvorani Gasilskega doma (Bomberos Voluntarios). Odrska stenska kulisa, ki predstavlja bariloški mestni park in ki jo je narisal Tone Oblak, je spet kraljevala nad plesalci in občinstvom. Ker je bil oder zdaj za spoznanje večji, je Tone Bergant priključil potrebne slikane dodatke. Že nekaj let obstaja večja skupina oseb, ki se stalno trudijo s pripravami tega zimskega praznika, zato je seveda organizacija in izvedba vsako leto boljša in stojnice vse lepše izdelane. Letos se je nastop zlasti poživil, ko se predvajalcem, ki odpotujejo iz Buenos Airesa ali drugih večjih središč republike, pridružili zborčki organizirani v samih Bariločah. Tako smo videli domače ruske, nemške, španske in avstrijske plesalce in plesalke, ki so v pisanih narodnih nošah izvajali zadovoljive plesne komade. Več ali manj poklicen ali vsaj izredno dobro pripravljene skupine gostov — letos so prišli Madžari, Hrvati, Italijani in Baski — seveda prednjačijo v dovršenosti in tehniki, a bariloški zborčki so poskrbeli za barvitost in razgibanost, pa jih je občinstvo hrupno pozdravljalo in odobravalo. Slovenci smo se to pot predstavili samo s svojo stojnico, kjer smo prodajali kranjske klobase, golaž, potice in druge kuhinjske umetnosti. Ogrodje nove stojnice, ki bo verjetno služila vrsto let, je izdelal Jožko Simčič, dovršili pa so jo številni sodelavci, ki so potem tudi prodajali živila in se brigali za oskrbo potrebne robe. Pridne gospodinje so v svoji domači kuhinji marsikaj pripravile in poslale sladkarije stojnici v prodajo. Zanimivo je, da je bil kljub gospodarski stiski obisk prireditve prav ugoden in da so se torej brez težav krili stroški, narodnostni klubi pa so tudi skupili nekaj denarja za svoje potrebe. Seveda pa se vsi zavedamo, da bi praktično ne bilo nobenega dobička, če bi bilo potrebno prizadevno brezplačno delo po tekočih cenah honorirati. VA MENDOZA Prva obletnica neodvisnosti Tudi mendoški Slovenci smo praznovali prvo obletnico proglastive neodvisne in samostojne Republike Slovenije. Društveni odbor je smatral, da je priložnost vredna ne samo praznovanja v naši skupnosti, ampak da je primerno nastopiti tudi v tukajšnji javnosti. Praznovanje smo zaradi zaradi umljivih razlogov preložili na nedeljo, 28. junija. Ob desetih dopoldan je bila najprej v Slovenskem domu slovesna zahvalna sveta maša, pri kateri smo se tudi spomnili vseh, ki so darovali svoja življenja za slovenski narod. Dalje pa je bila ob poldvanajstih prireditev na Trgu San Martin. V lepem sončnem nedeljskem dopoldnevu je že pred uro na trgu bila postrojena vojaška godba komande Vlil. gorske pehotne brigade, ki je z izvajanjem živahnih koračnic pripravila praz- Nad. na 6. str. MALI OGLASI Splošna pomoč in nasveti o industrijski higieni in varnosti; Tel: 659-3574; Viktor Fekonja PSIHOANALIZA Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228,3° „M" — Capital —Tel: 83-7347 in 71-3546. ELEKTRONIKA Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947 Varnostni elektronski sistemi (alarmas) za hiše -tovarne - avtomobile. Inž. Janez M. Petkovšek, Amianot 9969 - Tel.: 769-1791 - Loma Hermosa Kadar se o računalnikih (kompjuterjih) govori, inž. Janez Kocmurvam poskrbi. Tet.: 651-7459 - Brandsen 2167- San Justo. ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber- splošna odontologia, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353. TURIZEM Alas Tour V am nudi po ugodnih cenah potovanja po Argentini, svetu in v domovino, tudi skupinska. Na uslugo Vam je Juan Kočar. Kivadavia 5283 - Loc. 34 - Tel.: 903-4006. Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk- Tel.: 762-2840. Turizem Bled — Najugodnejše cene za polet z avionom in turizem po svetu - Tel. 628-9504 SDO LEGAJO N2 3545-82 Počitnice, izleti in potovanja v domovino informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Yrigoyen 2742 - San Justo - Tel.: 441-1264/1265 ARHITEKTI Arh. Aleksander Jure Mihelič - Načrti in vodstvo novih zidanj in prenovitve v Buenos Airesu, Miramaru in okolici. Tel.: 631-9600 in 0291-22977. ADVOKATI dr. Vital Asič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19 - Don Bosco 168 - San Isidro - Tel.: 743-5985. dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -Japi tal - Tel.: 45-0320 in 46-7991 Ir. Mariano Radonič, odvetnik, petka od 17 do 20 ure, Mar del : dr. Mariano Radonič, odvetnik, od ponedeljka do getka od 17 do 20 ure, Mar del Plata in okolica. 'lavama 2555, Mar del Plata (7600) Tel.: (023) 51-0180/0177 SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave— privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov'— Andrej Marolt -Avellaneda 216 - San Miguel - Tel.: 664-16a6. ŽADOM REDECORA - Celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge - Bolivar 224 - Ramos Mejia - Tel.: 654-0352. Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón. Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vemet 4225 - (1826) Rem. de Escalada - Tel.: 248-4021. Carden Pools — konstrukcije bazenov - filtri -avtomatično zalivanje - Andrej Marolt - Pte. Illia (Ruta 8) N° 3113 - (1663) San Miguel - Tel.: 664-1656. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127. Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka ao petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Repüblica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje od torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA—PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Cena največ Štirih vrstic $ 3- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke—$ 9- OBVESTILA SREDA, 5. avgusta: Redni sestanek ZSMŽ ob 17. v Slovenski hiši. Marjana Pipp Černičeva: Orhideje na našem vrtu SOBOTA, 8. avgusta: Redni pouk slovenskega Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri ČETRTEK, 20. avgusta: Sanmartinska Liga žena-mati ima sestanek ob 18.30. Predava dr. Jure Rode SFZ 1. AVGUSTA 1992 OB 21.30 URI MAX ROCK & POLKA MILAN MAGISTER NAŠDOM H. YRIGOYEN 2756 Predsednik Slovenije Milan Kučan je pred nekaj tedni prišel na obisk v Švico. Čeprav so ga povabili tamkaj živeči slovenski izobraženci, je porabil priliko, da je navezal neuradne stike tudi s švicarskimi oblastmi, med njimi švicarskim zveznim predsednikom Renejem Felberjem. Kasneje je v razgovoru s časnikarji poročal, da je bil v Bernu sprejet prijazno ter da so Švicarji pokazali veliko razumevanje za njegovo prošnjo, da naj bi podprli Slovenijo v njenem prizadevanju, da bi dobila vstop tako v Evropski svet, kakor tudi v mednarodne denarne organizacije. Povedal je, da je Ljubljana v Bernu predstavila petnajst prioritetnih projektov. Po Kučanovih besedah je na prvem mestu potrebno modernizirati slovensko tekstilno industrijo s švicarsko tehnologijo. Švicarji naj bi Slovencem tudi pomagali pri preurejanju državnega upravljanja, kakor tudi pri organiziranju bančnega sistema ter vzgojne politike. Kučan pravi, da se zaveda, da se nova slovenska država ne sme zanašati samo na zunanjo pomoč, levji delež pri reorganiziranju bo morala sama izvršiti — in ga tudi bo —, saj razpolaga z dobro izšolanimi delavnimi silami in menažerji. Zato si pa želi predvsem sodelovanja z zapadnimi podjetji. Priznal pa le je, da imajo le-ta gotove pomisleke. Preveč se še spominjajo na nekdanjo Jugoslavijo, katere del je še pred kratkim bila Slovenija. Poleg tega tudi smatrajo, da Slovenija za denarne investicije še ni zadosti varna zaradi vojne v sosednih državah. MlNDOzA Nad. s 5. str. nično vzdušje. Z navzočnostjo mestnega župana inž. Roberta Iglesiasa, predstavnika provincijskega guvernerja, lepega števila rojakov ter dokaj naših argentinskih prijateljev se je slovesnost pričela z argentinsko narodno himno. Neposredno za tem je vojaška godba zaigrala tudi našo Zdravljico, ki so jo posebej za to slovesnost izvrstno preučili. Nato sta župan in predsednik Društva Slovencev inž. Jože Šmon položila venec pred spomenik osvoboditelja generala San Martina. Sledilo je odkritje priložnostne spominske plošče. Za zaključek je spregovoril društveni predsednik, ki je najprej omenil pomembnost praznovanja in naše veselje ob tej priložnosti ter se zahvalil oblastem in mendoškemu prebivalstvu za razumevanje in oporo vse od naselitve Slovencev v Mendozi in predvsem v kritičnih trenutkih pred enim letom. Ta spominska prireditev je dobila odmev v našem dnevniku s primerno kroniko in celo sliko. V sklopu praznovanja je bilo še v Domu slavnostno kosilo. Kučan je tudi moral priznati, da slovenske oblasti še niso zmogle ustvariti pogojev, ki so nujno potrebni za uvedbo novega gospodarskega reda. Zaveda se, da je čas njihov glavni nasprotnik, saj so v veliki zamudi z osnovnimi odločbami. Kakor je znano, slovenska vlada še ni izdelala programa o ureditvi razlastninjenja, niti o novem finančnem in bančnem sistemu. Potrebne so nove volitve, za katere pa tudi še ni izdelan volilni zakon. Kučan je znova potrdil, da imajo Švicarji veliko razumevanje za težave, s katerimi se mora boriti mlada slovenska država, ki mora poleg tega še skrbeti za okrog 50.000 vojnih beguncev iz južnih držav, katerim so druge evropske države zaprle vstop na svoje ozemlje. Po NZZ povzela D-ova. Mogoče ne veste, da... — da je Lovska zveza Slovenije, kjer še zmeraj igra pomembno vlogo bivši sekretar Zveze komunistov Slovenije Franc Šetinc, bojkotirala knjigo emigranta in svetovnega lovca Mirana Raka „Takšni smo pač lovci", ki jo je izdala celovška Mohorjeva družba... — da v času, ko v mestih bivše Sovjetske zveze izginajajo „Leninovi trgi", še naprej obstaja „Leninov trg" v Mariboru... — da je bil Ivan Dragičevič, eden od štirih medjugorskih vidcev, ki ima še redna videnja, v maju na obisku v Sloveniji... — da je italijanski jurist Norberto Bobbio, ki ga je zaradi njegovega izrednega moralnega in protifašističnega ugleda italijanska levica mislila kandidirati za pred- Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redacdón y Administradón: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono y Telefax: (54-1) 643-0241 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj o P, -S IN FRANQUEO PAGADO Concesión N5 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N9 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino S 50; pri pošiljanju po pošti pa S 55; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol. G Čeke na ime,,ESLOVENIA LIBRE' D Stavljenje in oblikovanje: MAUVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215 Tallercs GràFicos "VILKO" S.R. L, Estados Unidos 425 - Tel./Fax.: 362-7215 (1101) Buenos Aires Za dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena namesto cvetja na grob ob smrti Jožeta Dobovška: Jožica in Joža Pa-ternelj $ 50; Kočar Lojze z gospo $ 100; Marjeta Stariha s hčerkama $ 50; dr. Nataša Krečič $ 50; Mira Eckerjeva U$A 100; družina Jožeta Rožanca U$S 100; ga Dobovšek Carlina je podarila posmrtnino Zed. Slov. $ 70; ga. Sonja Virnik $ 10; družina Jeločnik $ 20. sednika republike, kot univerzitetni profesor bil med tistimi, ki so prisegli zvestobo fašističnemu režimu... — da agencija Kollander Travel, ki že dolga leta organizira potovanja ameriških Slovencev v Evropo, nameravala letos pripeljati v Slovenijo 1000 ameriških potnikov. .. Mladika, Trst, št 4 t Ker ti je bila zmeraj zvesta, jo obudi poslednji dan. Sporočam našim znancem, prijateljem in rojakom, da se je smrtno ponesrečila 15. julija v Sloveniji, skupaj z dvema bratoma in svakinjo, gospa Lojzka Gojak roj. Ušaj iz Caserosa, brata Jože, Slavko, svakinja Marija iz Slovenije. Pokopali so jo v rojstni vasi Černiče, pokopališče Vojače. Pokojna brata ter svakinjo pa so pokopali v Šentpetru - Nova Gorica. Zahvaljujemo se škofu msgr. Metodu Pirihu in vsem duhovnikom za molitve in sv. mašo ter vsem ostalim, ki so jo spremili in položili rože na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem, ki so nas tukaj obiskali v hiši žalosti ter molili za pokoj naših. Posebna hvala J. Škerbcu za darovano sv. mašo ter vsem, ki so nam stali ob strani v tej težki novici. Žalujoči: sestra Štefanja in svak Jože, sinova K.arlo in žena Mercedes, Jožko in žena Klavdija, vnukinji Debora in Gizela ter ostali sorodniki Argentina, Slovenija.