LETO III. — Laško, marec 1969 — Številka 3(19)
M3 LETOŠNJE VOLITVE V SKUPŠČINE
V katere zbore in kako bomo volili?
Letos, aprila, bodo volitve. Volili bomo odbornike za občinsko skupščino in poslance za republiško ter zvezno skupščino. Volivcem želim v zgoščeni besedi obrazložiti, v katere zbore bomo volili in kdo bo volil.
Občinska skupščina
Skupščina občine Laško ima dva zbora in sicer občinski zbor in zbor delovnih skupnosti. Vsak zbor ima 28 odbornikov.
ODBORNIKE V OBČINSKI ZBOR BODO VOLILI VSI OBČANI, KI SO VPISANI V SPLOŠNI VOLILNI IMENIK. Ta imenik vodi upravni organ občine.
ODBORNIKE V ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI bodo volili delovni ljudje s področja gospodarstva, kulture in prosvete, zdravstva in socialnega varstva, in državnih organov, družbenih organizacij ter društev, če so vpisani v volilni imenik svoje delovne organizacije.
Republiška skupščina
Republiška skupščina ima 4 zbore:	republiški zbor, gospodarski
zbor, kulturno-prosvetni zbor in so-cialno-zdravstveni zbor.
POSLANCE ZA REPUBLIŠKI ZBOR VOLIJO DRŽAVLJANI NEPOSREDNO, CE SO VPISANI V SFLOSNI VOLILNI IMENIK.
Poslance v zbore delovnih skupnosti (gospodarski, kulturno-prosvetni in socialno-zdravstveni zbor) pa volijo odborniki občinske skupščine in delegati delovnih organizacij na skupni seji.
Republiški zbor ima 90 poslancev, gospodarski zbor 75 poslancev, PRO-SVETNO-KULTURNI in socialno-zdravstveni pa vsak po 60 poslancev.
Zvezna skupščina
Zvezna skupščina ima 5 zborov in sicer družbeno-politični zbor, gospodarski zbor, kulturno-prosvetni zbor socialno-zdravstveni zbor in zoor narodov.
Zbori imajo po 120 poslancev, razen zbora narodov, v katerega da vsaka republika po 20 poslancev, vsaka avtonomna pokrajina pa po 10 poslancev.
POSLANCE V DRUŽBENO-POLI-
TlCNI zbor volijo državljani NEPOSREDNO, CE SO VPISANI V SPLOSNI volilni imenik.
Poslance v zbore delovnih skupnosti se voli na isti način kot poslance v zbore delovnih skupnosti republiške skupščine.
Poslance v zbor narodov voli republiška skupščina oziroma pokrajinska skupščina na skupni seji svojih zborov na način in po postopku, kot to sama določi.
Predlaganje
kandidatov
Predlaganje kandidatov v vse skupščine je bilo opravljeno na kandidacijskih konferencah — krajevnih, občinskih in medobčinskih — katere je sklical predsednik občinske konference SZDL. Na kandidacijski konferenci postavljeni kandidati so kandidati kandidacijske konference.
Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi
V marcu bodo sklicani zbori volivcev, oziroma zbori delovnih ljudi. Zbore volivcev skliče predsednik občinske skupščine, zbore delovnih ljudi pa predsednik delavskega sveta.
Zbori volivcev, oziroma zbori delovnih ljudi se sklicujejo zaradi razpravljanja o predlogih kandidatov za odbornike občinske skupščine in predlogih poslancev republiške in zvezne skupščine, ki so jih določile kandidacijske konference.
Vsak volivec na zboru volivcev, oziroma vsak delovni človek na zboru delovnih ljudi ima pravico predlagati, da se naj ne sprejme kandidatura kandidata, ki ga je določila kandidacijska konferenca. Če takšen predlog o zavrnitvi kandidata
za odbornika občinske skupščine, oziroma za poslanca republiške skupščine podprejo najmanj štirje volivci, oziroma delovni ljudje, za kandidata poslanca zvezne skupščine pa najmanj devet volivcev oziroma delovnih ljudi, izreče zbor svoje stališče do takega kandidata z dviganjem rok. Če se proti tej kandidaturi izreče večina na zboru prisotnih volivcev oziroma delovnih ljudi, kandidatura ni sprejeta.
(Nadaljevanje na 2. strani)
\	9v 8. mutcu ~
(|	prazniku cleteanib- In. b&tbenLfa zena
i Abirff n fa f*f>Aiiirt m fa f
LETOŠNJE VOLITVE V SKUPŠČINE
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kandidat za odbornika občinske skupščine in poslanca republiške in zvezne skupščine je vsak kandidat, ki ga je določila kandidacijska konferenca.
Ta kandidat preneha biti kandidat kandidacijske konference:
—	za odbornika občinskega zbora, če se proti njegovi kandidaturi izreče večina na kateremkoli zboru volivcev v volilni enoti;
—	za odbornika zbora delovnih skupnosti, če se proti njegovi kandidaturi izreče večina na zborih delovnih ljudi, ki obsegajo več kot polovico skupnega števila delovnih ljudi, ki so na območju volilne enote vpisani v volilne imenike;
—	za poslanca republiškega zbora in poslanca zveznega družbeno-poli-tičnega zbora, če se proti njegovi kandidaturi izreče večina na zborih volivcev, ki obsegajo več kot polovico skupnega števila volivcev, ki so na območju volilne enote vpisani v volilne imenike. Isto velja tudi za vsak posamezen zbor delovnih skupnosti republiške in zvezne skupščine.
Zbor volivcev, oziroma zbor delovnih ljudi lahko z večino glasov odloči, da bo predlagal nove kandidate. Ce zbor o tem ne odloči z večino gjasov, zaključi predsedujoči zbor.
Vsak volivec, oziroma vsak delovni človek ima pravico, da predlaga po enega kandidata. Predlog, ki ga podprejo najmanj štirje volivci oziroma delovni ljudje, je treba prevzeti v listo kandidatov. Po končanem predlaganju kandidatov zbor glasuje o vsakem kandidatu, javno z dviganjem rok. Od predlaganih kandidatov je sprejet vsak kandidat, za katerega je glasovala večina navzočih volivcev, oziroma delovnih ljudi.
Vendar kandidat zbora volivcev postane:
—	za odbornika občinskega zbora, vsi kandidati predlagani od zborov volivcev v volilni enoti;
—	za odbornika zbora delovnih skupnosti, če so ga predlagali zbori delovnih ljudi, ki obsegajo najmanj petino vseh delovnih ljudi, ki imajo volilno pravico na območju volilne enote;
—	za poslanca republiškega zbora in zveznega družbenopolitičnega zbora, če so ga predlagali na zborih volivcev, na območju katerih je najmanj desetina vseh volivcev vpisanih v volilnem imeniku na območju volilne enote ali kandidat, ki ga je predlagala najmanj tretjina zborov volivcev;
— za poslanca posameznega zbora delovnih skupnosti republiške in zvezne skupščine, če so ga predlagali zbori delovnih ljudi v organizacijah, ki obsegajo najmanj petino vseh delovnih ljudi, ki imajo volilno pravico na območju volilne enote.
Zbor volivcev, oziroma zbor delovnih ljudi lahko odloči, da se ne sprejme kandidatura posameznega kandidata, ki ga je sprejela kandidacijska konferenca in lahko predlaga nove kandidate za odbornike občinske skupščine in poslanca za republiško skupščino, če je na zboru navzočih najmanj dvajsetina vseh volivcev, oziroma delovnih ljudi z območja, za katero je zbor sklican, najmanj pa 30 volivcev oziroma delovnih ljudi. Ce je na ob-
močju zbora volivcev, oziroma delovnih ljudi manj kot 90 volivcev, oziroma delovnih ljudi, lahko zbor odloča, če je navzoča najmanj tretjina volivcev, oziroma delovnih ljudi z območja zbora. Za zavrnitev ali predlaganje novih poslanskih kandidatov za zvezno skupščino mora na zboru prisostvovati najmanj desetina vseh vpisanih volivcev z območja, za katero je zbor sklican.
Ce na zboru volivcev, oziroma delovnih ljudi ni navzočih toliko volivcev, oziroma delovnih ljudi, kot je povedano v prejšnjem odstavku, zbor ni sklepčen in ne more sklepati o zavrnitvi kandidatov kandidacijskih konferenc, niti predlagati novih kandidatov.
Kandidati potrjeni za odbornike
občinske skupščine
Občinska volilna komisija je dosedaj kot kandidate krajevnih kandidacijskih konferenc za odbornike občinske skupščine potrdila naslednje kandidate:
KANDIDATI ZA OBČINSKI ZBOR
VOLILNA ENOTA
1.	OGECE
2.	SEDRA2
3.	STRMCA
4.	Šmohor
5.	HUDA JAMA
6.	DEBRO
7.	LAŠKO — desni breg Savinje
8.	LAŠKO — levi breg Savinje — zgornji del
9.	LAŠKO - levi breg Savinje — spodnji del
10.	JAGOCE
11.	MARIJA GRADEC
MEJAČ Gabrijel, jamomerec (rojen 1939) STOPINSEK Slavko, uslužbenec (1929)
PAVCNIK Zlatko, trgovski poslovodja — predsednik Krajevne organizacije Sedraž (1929) SEME Franc, upokojenec (1920)
JAKOPIČ Marija, gospodinja (1908)
SUHELJ Ernest, delovodja (1922)
ZDOVC Janko, tajnik Krajevne skupnosti Laško (1928)
JERAN Dominik, tirničar (1927)
KRAŠEK Franc, rudar (1932)
POŽUN Stane, rudarski tehnik — predsednik Občinskega sindikalnega sveta Laško (1931) PRESKAR Darko, šofer (1936)
SEME Franc, rudarski obratovodja (1932) SFILER Vinko, ključavničar (1930)
KOVAČ Milan, elektromonter (1925)
KUŽNIK Justina, gospodinja (1913)
ERJAVEC Marjan, kmetijski tehnik (1936) LESNIK Slavko, dipl. ing. arhitekt (1936)
PAJ Jože, direktor Obrtnega podjetja Laško (1927)
KREŽE Vida, učiteljica (1931)
WIMMER Hinko, tehnik — predsednik Občinske konference SZDL, Laško (1932)
LAPORNIK Fanika, uslužbenka — sekretar Občinskega komiteja ZMS Laško (1946)
SLIMSEK Darko, pivovar (1946)
CESTNIK Rudi, varnostni tehnik — predsednik občinske gasilske zveze Laško (1934)
OJSTRSEK Jože, upokojenec (1906)
SANCA Franc, tekstilni delavec (1930)
FRECE Vladimir, kmet (1923)
GORIŠEK Stane, tehnik (1926)
OJSTERŠEK Anton, kmet (1902)
PUŠNIK Karl, delavec (1923)

Kandidati potrjeni za odbornike občinske skupščine
12.	LAHOMNO
13.	REKA
14.	VRH
15.	BREZE
16.	TROBNI DOL
17.	MIŠJI DOL
18.	LAHOV GRABEN
19.	BRODNICE
20.	RIMSKE TOPLICE
21.	VELIKO ŠIRJE
22.	ZIDANI MOST
23.	RADEČE - desni breg Sopote
24.	RADEČE - levi breg Sopote
25.	VRHOVO
26.	JELOVO
27.	JAGNJENICA
28.	SVIBNO
HLADIN Vili, elektrikar (1943)
KRAŠOVEC Vinko, kmet (1936)
PERTINAC Anton, kmet (1926)
RAJH Jože, tehnik (1946)
MAČEK Jože, kmet (1925)
JURKOVSEK Konrad, kmet (1929)
ZELIC Franc, kmet (1934)
VIDEC Vili, vodovodni inštalater (1S"43)
HORJAK Jože, kmet (1932)
IGLAR Franc, kmet (1926)
SALOBIR Ivan, kmet (1925)
ZEME Vinko, kmet (1941)
ŽVEPLAN Franc, učitelj (1939)
SANTEJ Jože, kmet (1924)
PETAN Leopold, kmetijski tehnik (1920) SPITALER Rudi, gozdni delavec (1942)
KOZMUS Alojz, kmet (1923)
BELEJ Jože, delavec (1922)
DEGEN Marjan, strugar (1937)
HORJAK Anton, kmet (1927)
KNEZ Vili, delavec (1931)
POŽIN Franc, kmet (1922)
SKALIC Slavko, delavec (1928)
TRŽAN Marjan, železničar (1939)
STREL Zlata, učiteljica (1937)
ŽABKAR Jože, ključavničar (1938)
VAHTAR Boris, veterinar (1912)
PERGER Viktor, ravnatelj Osnovne šole Radeče (1905)
KOREN Marjan, sfomatolog (1941)
MREŽAR Janez, komercialist (1942)
SIMONČIČ Jože, elektrikar (1933)
STRNAD Ferdinand, zasebni obrtnik (1937) HRUP Avgust, računovodja (192l)
STRNAD Franc, kmet FERLIČ Janko, delavec (1914)
KOSEM Ivan, trgovski delavec (1930)
BERVAR Darko, kmet (1926)
KMETIC Karel, kmet (1919)
KANDIDATI ZA ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI
Volilna enota 1/A
KAJTNA Franc, rudar LEŠNIK Pavel, varilec PINTER Avgust, varnostni tehnik POTOČNIK Bernard, ključ, mojster
UKMAN Jože, rudar ZALOKAR Ivan, ključavničar
Volilna enota 2/A
KRAMER Stane, vodja ekonom-sko-finančnega sektorja KRAMPUŠEK Franc, vodja EE ŽELEZNIK Leon, tehnik CVEK Marija, delavka KERIN Joža, tkalka
Volilna enota 3/A SADAR Jože, ekonomist Volilna enota 4/A LAVRINC Vinko, vodja ekspedita PETA VER Jože, kadrovik PUKL Franc, strojni tehnik SOTLAR Ludvik, strojni tehnik
Volilna enota 5/A
FLISEK Dušan, tehnik NIKOLIČ Amalija, računovodja KOŽAR Jože, električar POVHE Leopold, skladiščnik LEKŠE Emil, tehnik
Volilna enota 6/A
PONEBŠEK Ivan, direktor MARINŠEK Peter, gradb. tehnik
Volilna enota 7/A
KAClC Pankracij, ključavničar JAKOPIČ Bogomir, ključavničar PIKL Peter, ključavničar BREČKO Stane, ključavničar VREČKO Srečko, stikalec SLAPŠAK Jože, vodja obrata RATAJ Stane, električar
Volilna enota 8/A
TRUPI Venčeslav, nam. šefa žel. postaje
GROZNIK Srečko, železničar LIPOVŠEK Franc, vlakovodja
Volilna enota 9/A
CEMERL Marjan, nadzornik SVP ERNESTL Rafko, ključavničar KROHNE Vinko, stoj. mojster ŠKOFIČ Ignac, strojevodja
Volilna enota 10/A
LIPOVŠEK Marjan, železniški prometnik
STVARNIK Viktor, železničar
Volilna enota 11/A
BRVAR Branko,
VODOPIVEC Maks, poslovodja
Volina enota 12/A
SALOBIR Albert, ekonom HOČEVAR Breda, računovodja STRNAD Danica, poslovodkinja
Volilna enota 13/A
BRILEJ Lado, les. tehnik KMETIC Viktor, mizar PODLESNIK Maks, uslužbenec KASTELIC Anica, delavka
Volilna enota 14/A
ERJAVEC Jože, dipl. ing. arh. SADAR Marjan, el. tehnik ZUPANC Franc, urar
Volilna enota 15/A
KMECL Aleš, dipl. ing. agr. KRAŠEK Karl, ing. agr.
NOVAK Jože, ing. agr.
STARINA Alojz, kmet. tehnik TERBOVC Anton, komercialist VODIŠEK Peter, kmet ZEMLJIC Konrad ,mesar
Volilna enota 1/B
KUŽNIK Stane, učitelj OŽEK Drago, učitelj
Volilna enota 2/B
VIZOVIŠEK Stanka, učiteljica ROPRET Stane, učitelj POŽUN Mirko, učitelj
Volilna enota 3/B
KROHNE Vida, učiteljica KOVAČ Franjo, dipl. pravnik
Volilna enota 1/C
KOLARIČ Dragica, servirka OCVIRK Milan, vodja kopališča
Volilna enota 2/C
ŠIPEK Branko, ključavničar ĐORĐEVIC Biserka, višji fizioterapevt
Volilna enota 3/C
dr. VELIKONJA Tone, zdravnik
Volilna enota 1/C
PROSEN Miha, družbeno-politični delavec

PROGRAMSKA
ZA DELO OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH
Bližnje volitve v skupščinske organe bodo v času zaostrenega idejno političnega boja za samoupravljanje in neposredno socialistično demokracijo.
V skladu s smernicami predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ bo naša akcija v naslednjem obdobju posvečena problemom, ki še zavirajo hitrejši in učinkovitejši razvoj samoupravnih odnosov v občini in v delovnih skupnostih. Z nadaljnjim razvojem gospodarstva in družbenih služb ter koordinacijo obrambnih naporov vseh dejavnikov se bomo borili za očuvanje prido-tev naše socialistične revolucije.
Združeni v socialistični zvezi delovnih ljudi Jugoslavije bomo na predstojećih volitvah kandidirali in volili odbornike obeh zborov občinske skupščine, ki bodo v skupščini in v družbeno-političnem delu znali uresničevati družbene dogovore.
Glede na potrebe in možnosti, ki jih imamo v naši občini, bi bili na posameznih področjih družbene dejavnosti potrebni naslednji ukrepi:
I.	PODROČJE GOSPODARSTVA
Kot povsod drugod so našemu gospodarstvu potrebna modernizacija in sodobna oprema, strokovno znanje in ustvarjalno ter kvalitetno delo.
Zato naj bo gospodarski razvoj v občini usmerjen predvsem na:
—	krepitev, razvijanje in modernizacijo industrije, kmetijstva, obrti in drugih terciarnih dejavnosti;
—	krepitev, razvijanje in modernizacijo gostinstva in trgovine s posebnim poudarkom na potrebe v zvezi z razvojem turizma v občini;
—	krepitev in razvijanje samoupravnih oblik upravljanja na vseh področjih v gospodarstvu.
Za uresničenje teh splošnih osnovnih načel bomo morali:
1.	Povečati napore za perspektivno rešitev in preusmeritev proizvodnje Rudnika rjavega premoga Laško oziroma ustanovitev nove proizvodne dejavnosti, ki bo postopoma sposobna prevzeti in zaposliti člane tega delovnega kolektiva.
IZ VSEBINE MARČNE ŠTEVILKE
® LETOŠNJE VOLITVE
V	SKUPŠČINE
•	KANDIDATI
ZA ODBORNIKE OBČINSKE SKUPŠČINE
•	PROGRAMSKA IZHODIŠČA OBČINSKE KONFERENCE SZDL
•	SKLIC ZBOROV VOLIVCEV
•	SO POMOČNIKI RAVNATELJEV OSNOVNIH SOL POTREBNI?
9 TEČAJ PRVE POMOČI
V	SEDRAŽU
a VIVODOV HLEV — DNEVI SO MU ŠTETI
a GIBANJE PREBIVALSTVA a RAZNE OBJAVE a POSEBNA PRILOGA:	URADNI
VESTNIK OBČINE LAŠKO ST. 1/1969

2. Doseči postopno povečanje investicijskih vlaganj vsaj za 3 do 5 % letno za modernizacijo proizvodnje (turizem, živilska, lesna, papirna in tekstilna industrija).
3.	Podpirati in nadaljevati z integracijskimi procesi na področju gostinstva, trgovine, obrti, lesne in druge industrije.
4.	Odpirati nova delovna mesta povsod tam, kjer obstojajo pogoji za povečanje proizvodnje in ustrezen plasman proizvodov. Pri tem moramo stremeti za bolj intenzivnim zaposlovanjem mladih strokovnjakov in splošnim izboljšanjem ravni strokovne strukture zaposlenih.
5.	Posvetiti več skrbi politiki nagrajevanja v delovnih kolektivih, pri čemer se naj osebni dohodki povečujejo v skladu z rastjo produktivnosti.
6.	Kmetijstvu v občini moramo zagotoviti hitrejši in skladnejši razvoj in pri tem podpirati tiste dejavnosti, za katere obstojajo najboljši pogoji (živinoreja, sadjarstvo* hmeljarstvo in predelovanje mesa).
že letos bomo pričeli z gradnjo klavnice v Laškem, če pa bomo uspeli pridobiti prostore bivše mlekarne v Radečah, jih bomo s pomočjo mesarskega podjetja tega kraja preuredili v predelovalnico mesa. Vsi naši skupni napori naj bodo usmerjeni k razširitvi kooperacijske proizvodnje z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci, dočim naj naša davčna politika vzpodbuja modernizacijo kmetijstva in večje donose.
7.	Na področju družbene obrti bomo razvijali tiste dejavnosti, za katere obstojajo pogoji za hitrejši razvoj.
Zasebno obrt moramo obravnavati in jo razvijati kot pomembno dejavnost in sestavni del našega gospodarstva.
Na področju zasebne obrti bomo podpirali predvsem tiste dejavnosti, ki prispevajo k razvoju turizma v občini in za zadovo-ljevanjo vsakodnevnih potreb naših občanov.
Zasebni obrtniki in kmetje morajo biti ustrezno zastopani v organih občinske skupščine.
8.	V gostinstvu bo nujno potrebno pomembno novečati investicijska vlaganja in tako doseči njegovo hitrejšo rast.
Glede na izredni pomen gostinstva za razvoj turizma v naši" občini se naj razpoložljiva sredstva DIS in sklada gospodarskih rezerv v letih 1970—1972 rezervirajo in namenijo za realizacijo predvidenega programa razvoja tega področja.
Razvoj družbenega gostinstva je prvenstveno podpreti v večjih središčih naše občine (Laško, Rimske Toplice, Zidani most in Radeče), dočim je v ostalih krajih treba še nadalje razvijati zasebno gostinstvo.
Tudi na tem področju mora naša davčna politika stimulirati modernizacijo.
9.	V letih 1969—1970 se mora realizirati gradnja trgovske hiše v Rimskih Toplicah.
Treba bo poiskati vse možnosti za še večjo specializacijo trgovine in odpiranje novih trgovskih prodajaln in lokalov. Večjo skrb bo treba posvetiti trgovskim poslovalnicam izven večjih centrov in tako izboljšati prodajo in izbiro v teh krajih.
10.	Turizem mora postati važno in pomembno področje gospodarske dejavnosti v naši občini. Najpozneje do leta 1971 sc mora realizirati gradnja letno-zimskega bazena v Laškem in predvidena razširitev kopališča v Rimskih Toplicah.
V vseh turističnih centrih naše občine (Laško, Rimske Toplice in Radeče) moramo poživiti delo turističnih društev, ki naj, bolj kot doslej, angažirajo organizacije, društva in občane za estetsko ureditev posameznih krajev, kulturnih in drugih spomenikov, poskrbijo za ustrezno turistično propagando, organizacijo turističnih, kulturnih in športnih prireditev ter usposobitev zasebnih turističnih sob in drugo.
OD 1969
11.	Se nadalje se bomo zavzemali za razvijanje in napredek samoupravljanja na vseh področjih našega družbenega življenja. Ker so samoupravni odnosi dejansko zasnovani na vsklajevanju družbenih in individualnih interesov, se bomo še bolj zavzemali za reševanje skupnih in drugih nalog na osnovi družbenega dogovarjanja.
Posveti in razgovori s predstavniki samoupravnih organov v delovnih in drugih organizacijah morajo postati stalna oblika dela organov občinske skupščine.
II. NADALJNJI RAZVOJ DRUŽBENIH SLUŽB NAJ POSTANE ODRAZ SKRBI ZA ČLOVEKA
Za področje družbenih služb je znano, da močno zaostajajo v razvoju v primerjavi z gospodarstvom in drugimi dejavnostmi.
Doseči moramo, da se bodo področja družbenih služb, predvsem prosveta, znanost in kultura, zdravstvo, šolstvo itd. smatrala kot sestavni in nepogrešljivi del združenega dela, ne pa zgolj potrošnja.
Zato je zlasti nujno:
—	izdelati dolgoročne načrte razvoja teh področij;
—	izoblikovati načela, ki bodo omogočila izenačenj družbeno-ekonomskega položaja delavcev na teh področjih;
—	izoblikovati sistem, ki bo tudi v občini zagotavljal rast teh dejavnosti skladno z razvojem na drugih področjih.
Glede na obstoječo problematiko bo na posameznih področjih družbenih služb potrebno:
i.	Šolstvo in otroško varstvo
Vsa prizadevanja usmeriti za izboljšanje stopnje izobrazbe vsega našega prebivalstva, v prvi vrsti naše mladine.
V smislu sprejetih družbenih dogovorov, moramo urediti materialni položaj našega šolstva in postopoma modernizirati vsebino pouka.
Nadaljevati z gradnjo osnovnih šol v smislu že sprejetega programa, pri tem pa upoštevati nujnost gradnje nove osnovne šole v Rimskih Toplicah in postopno ureditev drugih šol: Lokavec, Reka, Vrh, Rečica, Lažiše, Sedraž in Svibno.
Postopno urejati notranja vprašanja v šolah: kvaliteta pouka, nagrajevanje po delu, odpravljanje vzrokov, ki zmanjšujejo uspehe pri učencih, itd.
Postopno ustvarjati pogoje za _ celodnevno varstvo otrok v šolah in zagotoviti potrebne prometne zveze, ki bodo omogočile prešola-nje otrok podružničnih šol (Jurklošter, He-nina, Reka, Vrh in Svibno) na centralne šole.
Izboljšati pogoje za delovanje posebnih šol. Zagotoviti pogoje za internatsko bivanje učencev posebne šole iz oddaljenih ^ krajev. Ustvariti pogoje za ustanovitev nižje glasbene šole v Laškem.
Aktivirati sklad za štipendije in voditi takšno politiko, ki bo stimulirala nadarjene dijake in študente ne glede na njihov socialni položaj.
Nujno bo tudi okrepiti oblike izobraževanja odraslih preko Delavske univerze Laško in tako doseči zaželjene uspehe.
Že v letih 1969—1970 se mora realizirati gradnja objekta za otroško varstveno ustanovo v Radečah in ustrezna adaptacija stavbe te ustanove v Laškem.
IZHODIŠČA
ORGANOV V NOVEM MANDATNEM OBDOBJU
DO 1972
2.	ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
Zdravstvo in zdravstveno varstvo se mora razvijati v skladu s potrebami in z gmotno sposobnostjo zavarovalnih skupnosti in proračunov.
V	letu 1968 je bila v skladu z zakonskimi določili izvedena reorganizacija zdravstvene službe v občini, ki po dosedanjih izkušnjah ni dala željenih rezultatov. Zato bo treba kar najhitreje odpraviti pomanjkljivosti, ki zavirajo uresničenje ciljev, kakor so bili postavljeni ob integradlji te službe. S statutom zdravstvenega doma v Celju se morajo določiti samoupravne pravice in dolžnosti, ki jih ima teritorialna enota Laško.
Tudi v naši občini naj zdravstveni delavci dobijo vse možnosti, dà bodo lahko odgovorni za obseg in kakovost svojega dela, uspehom svojega dela pa naj bodo tudi ustrezno nagrajeni.
Postopoma je treba odpravljati razlike med zdravstvenim zavarovanjem delavcev in kmetov ter se tako približati enotnemu, splošnemu nacionalnemu zavarovanju.
že v letu 1969 se bo realizirala gradnja novih prostorov za zdravstveno postajo v Radečah, nato pa je treba nadaljevati s postopno ureditvijo prostorov zdravstvenih postaj v Laškem in Rimskih Toplicah.
Zagotovitev zadostnega števila potrebnega zdravstvenega kadra je naloga, ki jo moramo realizirati že letos.
Že letos bo treba poiskati možnosti za gradnjo novih prostorov za lekarno v Radečah in adaptacijo prostorov lekarne v Laškem.
še nadalje si moramo prizadevati, da zagotovimo prostore in druge materialne pogoje za ambulantne ordinacije v oddaljenih krajih.
Na področju socialnega varstva bodo naši napori usmerjeni predvsem na varstvo mladine, družine, odraslih in borcev NOV.
3.	KULTURA, ŠPORT IN TELESNA VZGOJA
Ob ugotovitvah, da kulturno življenje v občini stagnira, na določenih področjih pa celo nazaduje, bo treba financiranje kulturne in telesno vzgojne dejavnosti sistemsko urediti. V ta namen se bo formiral poseben sklad, katerega dohodki bodo stalni in v odvisnosti od rasti osebnih dohodkov v občini.
Z aktivizacijo občinskih vodstev, svetov in društev se mora doseči večja kulturna in športna dejavnost v občini.
Knjižnice je treba še nadalje razvijati. Tudi v naslednjih letih se naj preko sklada za financiranje kulturnoprosvetne in telesno-vzgojne dejavnosti namenijo posebna sredstva za financiranje te dejavnosti in tako omogoči izboljšanje dela knjižnic, zlasti pa zagotovi dovolj primernih knjig tudi bralcem na podeželju.
V	večji meri kot doslej bo treba razvijati že obstoječe dejavnosti (godbe na pihala, pevske zbore, dramske skupine, klube itd.
Več sredstev moramo zagotoviti za tista področja telesno kulturne dejavnosti, ki bodo dosegla naj več jo množičnost (TVI> Partizan, športna društva, strelske družine itd.). Zato bo nujno načrtno pristopiti k gradnji ustreznih objektov za te dejavnost in zagotoviti potrebna sredstva za njihovo vzdrževanje.
Doseči moramo tudi večjo povezavo telesno kulturnih organizacij s šolami.
4.	STANOVANJSKA IN KOMUNALNA DEJAVNOST
še nadalje je treba krepiti samoupravo v krajevnih skupnostih ter stremeti, da bo prišla iniciativa občanov čimbolj do izraza. V ta namen bo občinska skupščina neposredno in preko svojih organov sodelovala s krajevnimi skupnostmi in podpirala njihove akcije za zadovoljevanje skupnih potreb v posameznih krajih.
Zlasti bo občinska skupščina tudi nadalje finančno podpirala gradnjo, rekonstrukcijo in izpopolnjevanje električnega omrežja, vodovodov in cest.
Krajevne skupnosti naj bi pristopile k dolgoročnejšemu programiranju, vsaj za nekaj let naprej, kar bi omogočalo smotrnejše delo, zlasti pa bi to koristilo pri oblikovanju proračunske politike.
Komunalna in stanovanjska izgradnja bosta v prihodnjih letih zahtevali več naporov in načrtnosti. Kot temelj za razvoj teh dejavnosti bo služila urbanistična dokumentacija.
V	letu 1969 bo izdelan urbanistični program za vso občino, zazidalni načrt za Rimske Toplice, urbanistični načrt za Radeče, zazidalni načrt za Taborje II. v Laškem in zazidalni načrt za del Laškega vzhodno od centra. Razen tega bodo v tem letu izdelani tudi urbanistični redi za večja naselja izven urbanističnih središč, ki bodo omogočili smotrno razvijanje in gradnjo v teh naseljih. Do leta 1971 bosta izdelana še zazidalna načrta za Marijagradec in Debro.
S temi prostorskimi načrti bodo dane osnove za racionalnejšo izrabo zemljišč in za oblikovanje naselij.
Komunalna opremffjrnost in komunalna dejavnost na sploh močno zaostaja za splošnim razvojem. V naslednjih letih bo zato treba:
—	graditi komunalne objekte (vodovodi, elektrika, ceste, kanalizacija, javna razsvetljava, zelenice itd.) vsaj vzporedno s stanovanjsko in drugo graditvijo;
—	čimprej pristopiti k inventarizaciji obstoječih komunalnih objektov;
—	še v tem letu organizirati kompleksno ureditev komunalnih služb, ki naj bodo strnjene v eni oziroma dveh za to usposobljenih delovnih organizacijah.
Pristojni organi bodo proučili sistem cen in tarif za komunalne storitve ter izdelali ustrezen način financiranja.
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča bo tudi v bodoče ostal kot pomemben vir za financiranje komunalnih naprav kolektivne potrošnje.
Občinska skupščina si bo prizadevala, da republiški cestni sklad po letu 1970 prepusti vzdrževanje cest 3. reda komunalnim službam v občini in da za to potrebna sredstva.
V	Laškem, Rimskih Toplicah in Radečah lahko realno računamo z izgradnjo mrtvašnic, za kar so nekateri začetni ukrepi že v teku.
Na področju vodnega gospodarstva bodo izdelani projekti za daljnosežnejše urejanje vodotokov, skupno z republiškim vodnim skladom pa bo treba doseči, da se zgradijo varstveni objekti povsod tam, kjer je nevarnost pred poplavami največja.
Občinska skupščina bo odločno vztrajala, da se odpravi onesnaženenost voda, ld je že dosegla kritično točko.
5.	DEJAVNOST OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV
Pri uresničevanju ustavnih načel postaja občina vse bolj temeljna teritorialna skupnost ljudi, v kateri se izražajo in vsklaju-jejo njihovi glavni interesi.
Za polno afirmacijo občine je treba razvijati samoupravno integracijo, ki naj bo oprta na zavest o skupnih interesih, vzajemni pomoči in solidarnosti, odgovornosti, enakopravnih odnosih in samoupravnem dogovarjanju in sporazumevanju. Zlasti je treba razvijati dejavnost zborov občinske skupščine, predvsem zbora delovnih skupnosti, kakor tudi svetov pri občinski skupščini.
Dosledno je treba razvijati normativno dejavnost občinske skupščine ob doslednem izvajanju zakonov in drugih predpisov, da se zagotovijo občanom in delovnim ljudem pravna varnost in temeljne ustavne svoboščine ter pravice.
Krepiti je treba samostojnost in odgovornost upravnih organov pri opravljanju njihovih funkcij, zboljševati njihovo organizacijo in modernizirati njihovo poslovanje.
Delovna mesta v upravnih organih je treba zasesti s strokovnjaki. Izoblikovati moramo tak sistem kadrovanja in nagrajevanja, ki bo omogočil izvršitev te naloge.
Za dosledno izvajanje zakonov in opravljanje negativnih pojavov in slabosti, se moramo z vsemi odgovornimi organi v občini skupno zavzeti za še učinkovitejšo delovanje upravnih organov, predvsem inšpekcijskih služb.
Tudi organiziranju raznih medobčinskih služb moramo posvetiti več časa.
Pri financiranju teh služb moramo vzpostaviti med zainteresiranimi občinami takšne odnose, ki bodo zagotavljali pravično razdelitev finančnih in drugih bremen na vsako posamezno občino, upoštevajoč vse vire dohodkov, ki izvirajo iz dejavnosti teh služb.
6.	ORGANIZACIJA VSELJUDSKEGA ODPORA
Za zaščito dosežkov naše socialistične revolucije bomo vztrajno politično delovali pri organiziranju vseljudske obrambe in vključili vse delovne ljudi in občane v vseljudsko obrambno vzgojo. Pri tem bomo zagotovili tudi potrebno materialno osnovo za vseljudski odpor. Dosledno se bomo borili za enotnost naših narodov in narodnosti in za naš samoupravni sistem in svojo lastno pot graditve socializma. Te pridobitve bomo, če bo treba, tudi z orožjem branili.
III.	IZBOR KANDIDATOV ZA ODBORNIKE IN POSLANSKA
MESTA
Pri uresničevanju načel kadrovske politike se bomo za predstojeće volitve v skupščinskih organih javno zavzemali za kandidiranje takih ljudi, ki s svojo družbeno politično aktivnostjo in delovnimi uspehi prispevajo k razvoju socialističnih družbenih odnosov, ki se zavzemajo za nadaljnji razvoj samouprave in delitve po delu, ki imajo na podlagi delovnih, strokovnih, moralnih in političnih kvalitet družbeni ugled, ki so pripravljeni, da se javno z demokratičnimi sredstvi in metodami zavzemajo za uresničevanje načel razvoja družbe v smeri samoupravnega in humanega socializma.
Pri tem bomo dosledno upoštevali tudi načela rotacije, dekumulacije in nezdružljivosti funkcij.
Od izbranih kandidatov zahtevamo,, da osvojijo ta izhodišča za sestavo programa dela občinske skupščine, od izvoljenih odbornikov in poslancev pa doslednejše zavzemanje za njegovo realizacijo.
V Laškem, dne 1. februarja 1969
OBČINSKA KONFERENCA SZDL LAŠKO
Na podlagi 47. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 5-21/69), 53. člena zakona o volitvah poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 5-22/69) in 55. člena zakona o volitvah zveznih poslancev (Uradni list SFRJ, št. 3-16/69) sklicujem
ZBORE VOLIVCEV
za razpravljanje o kandidatih, ki so jih določile kandidacijske konference in določanje novih kandidatov za volitve:
1.	odbornikov občinskega zbora občinske skupščine,
2.	poslancev republiškega zbora republiške skupščine,
3.	poslancev družbeno-političnega zbora zvezne skupščine.
Poleg tega bomo na zboru volivcev razpravljali tudi o programu razvoja občine in o proračunu občine za leto 1969.
Zbori volivcev bodo po naslednjem razporedu:
Številka volilne enote	Za naselja	Zbor dne	bo ura	Kraj zbora
1	Ogeče, Sevce, Strensko, Smarjeta	23. 3.	9	Osnovna šola Smarjeta
2	Belovo, Brezno, Govce, Klenovo, Sedraž, Trnovo in Trnov hrib	23. 3.	9	Dom »Boris Kidrič« Sedraž
3	Bukovca, Kuretno, Strmca, Šmihel in Udmat	23. 3.	15	Gostilna SUHELJ Strmca
4	Šmohor in Zgornja Rečica	16. 3.	9	Osnovna šola Rečica
5	Hudajama, Sp. Rečica in Slivno	16. 3.	9	Sindikalni dom Hudajama
6	Debro	16. 3.	15	Dvorana »Elkov« Debro
7	Laško — desni breg Savinje	18. 3.	19	Mala dvorana doma Dušana Poženela Laško
8	Laško — levi breg Savinje — gornji del ter Ojstro	18. 3.	19	Kinodvorana Laško
9	Laško — levi breg Savinje — spodnji del	20. 3.	19	Kinodvorana Laško
10	Brstnik, Doblatina, Jagoče, Povšnica, Rifengozd, Tovsto	23. 3.	9	Anton TOPOLE, Jagoče
11	Konc, Lažiše, Marijagradec, Modrič, Plazovje, Radoblje, Zabrež	16. 3.	9	Gostilna KNEZ Marijagradec
12	Gaberno, Harje, Lahomno, Lahomšek, Stopče in Trojno	16. 3.	9	Gostilna KNEZ Marijagradec
13	Olešče, Padež, Reka in Tevče	16. 3.	15	Osnovna šola Reka
14	Gozdec, Kladje, Male Grahovše, Selo, Vrh nad Laškim in Žigon	16. 3.	8	Osnovna šola Vrh
15	Breze, Maškovec in Mala Breza	16. 3.	8	Osnovna šola Breze
16	Curnovec, Laška vas, Velike Grahovše, Velike Goreljce in Trobni dol	16. 3.	15	Terezija LAPORNIK, Velike Grahovše
17	Blatni vrh, Lipni dol, Marijna vas, Mrzlo polje in Mišji dol	23. 3.	9	Dvorana GG Jurklošter
18	Lahovgraben, Paneče, Polana	16. 3.	14	Osnovna šola Henina
19	Srodnice, Dol, Gračnica, Lokavec, Skofce in Vodiško	16. 3.	15	Gostilna BLATNIK, Gračnica
20	Brstovnica, Lože, Globoko, Povčeno, Rimske Toplice in Senožete	16. 3.	9	Restavracija »Stara pošta« Rimske Toplice
21	Sirje in Veliko Sirje	16. 3.	9	Osnovna šola Zidani most
22	Zidani most, Obrežje — del in Suhadol	15. 3.	17	Dom »SVOBODA« Zidani most
23	Radeče — desni breg Sopote in Dobrava	18. 3.	19	Dom »SVOBODA« Radeče
24	Radeče — levi breg Sopote, Podkraj — del in Obrežje — del	20. 3.	19	Hotel »JADRAN« Radeče
25	Brunk, Brunška gora, Goreljce, Hotemež, Log, Loška gora, Prapretno, Rudna vas in Vrhovo	15. 3.	9	Gasilski dom Vrhovo
26	Močilno, Njivice, Jelovo, Podkraj — del in Žebnik	16. 3.	9	Sindikalna dvorana Papirnice
27	Jagnjenica, Cimerno in Stari dvor	23. 3.	15	Osnovna šola Jagnjenica
28	Svibno, Zagrad, Počakovo	16. 3.	8	Osnovna šola Svibno
Zbor volivcev razpravlja o kandidatih, ki jih je predložila kandidacijska konferenca, ob vsaki udeležbi. Za zavrnitev kandidata predloženega po kandidacijski konferenci ali za predlaganje novih kandidatov ter za odbornike občinske skupščine in poslance republiške skupščine mora na zboru volilcev prisostvovati najmanj 1/20 vseh volilcev iz območja, za katero je zbor sklican, 1/10 vseh volilcev pa za poslance zvezne skupščine.
Predsednik
Skupščine občine Laško Miha PROSEN 1. r.
Številka: 06-16/69
Laško, dne 25. februarja 1969

Ali so pomočniki ravnateljev osnovnih šol potrebni
Znano je, da mesto pomočnika ravnatelja ni v nobenem zakonu niti predvideno, niti predpisano; sistemizacija tega delovnega mesta je torej na voljo tistemu, ki deli denar, tj. temeljni izobraževalni skupnosti.
Kaj dela pomočnik ravnatelja? Enkrat letno izdela predlog finančnega načrta in nabavi kurivo, sicer pa ugotavlja poškodbe na šolskih zgradbah, inventarju in učilih ter skrbi za njihova popravila. To je vse!
Koliko stane pomočnik ravnatelja? Zelo dosti. Ker ima za 12 ur znižano učno obveznost, je to že polovica prejemkov za enega učitelja, poleg tega pa dobiva še poseben vodstveni dodatek na število oddelkov na šoli. V občinskem merilu pomeni to pri približno 75 oddelkih' (2406 učencev) najmanj 40.000,00 din (v primeru, da imajo pomočniki samo zvanje učitelja, sicer pa več).
Kako gledajo učitelji na mesto pomočnika ravnatelja? Ogorčeno kritizirajo nerazsodno in neodgovorno razmetavanje denarja. Svojo kritiko utemeljujejo takole:
1.	Vodstvo šol plačujemo trikrat:
a)	ravnatelja,
b)	pomočnika ravnatelja,
c)	vodje podružničnih šol.
2.	Za finančno poslovanje šole v celoti skrbi in strokovno odgovarja računovodja, ki ga ima vsaka centralna šola, in ravnatelj kot odredbodajalec. Kaj ima tu početi še pomočnik ravnatelja?
3.	Za materialno vzdrževanje podružničnih šol skrbijo vodje podružničnih šol, čemu še vmesna transmisija pomočnika, posebno še zato, ker so matične šole dnevno povezane s svojimi podružnicami preko učencev, ki obiskujejo višje razrede na matični šoli ali pa so povezane telefonično.
4.	Ostane samo še materialno vzdrževanje na matični šoli, za kar pa lahko skrbi ravnatelj sam, saj je: prvič, brez učne obveznosti, pretežna večina teh poslov pa se da urejati iz pisarne, telefonično; in drugič, ima ravnatelj poleg računovodje v pomoč še tajnika in snažilke.
5.	Mesto pomočnika ravnatelja je čista sinekura, saj končno odgovarja tako pedagoško kot finančno za šolo po zakonu ravnatelj in ne njegov pomočnik.
Ko sem se lani pogovarjal o navedeni kritiki, ki se z njo v celoti strinjam, z vodilnim političnim funkcionarjem v občini, mi je le-ta zelo preprosto pojasnil, ne da bi sploh poskušal argumente učiteljstva kakorkoli ovreči, da so pomočniki potrebni zato, da ne bodo ravnatelji sami »vladali«. — Ne vem,
na kakšno »vlado« je ta, mladi tovariš, mislil. Ce je imel v mislih idejno-politično, potem je lahko med drugim brez skrbi tudi zato, ker so na vseh treh centralnih šojah v občini močni aktivi ZK, ki imajo neomejeno potencialno iniciativo in natančen in neposreden pregled nad idejno-političnim formatom posamezne šole. Tu sta še upravni odbor in svet šole s predstavniki javnosti. Ce je pa mislil na strokovno »vlado«, bi pa moral vedeti, da je ta vlada — prav tako kot politična — nedeljiva, če bi naj bila učinkovita.
Dragocenih 40.000,00 din za pomočnike bi mogli zelo koristno po-
Osnovna organizacija Rdečega križa v Sedražu deluje že od leta 1947. V tem obdobju je imela organizacija samo 2 predsednika, ker sta bila oba delavna. Konrad Drobnič je vodil organizacijo do leta 1964, od takrat pa do danes pa je predsednica društva Tilka Ropret. Obema požrt-
vovalnima delavcema te humane organizacije gre zahvala, da je društvo delalo vseskozi vztrajno in uspešno. Naj omenimo samo razvitje prapora leta 1964, tečaj za nego bolnika na domu ter druge akcije. Društvo šteje danes 325 članov.
Ob koncu lanskega leta je društvo RK Sedraž ponovno organiziralo tečaj. Tokrat tečaj za prvo pomoč ponesrečenim. Tečaj je obsegal 20 ur teoretičnega in praktičnega pouka. Udeležilo se ga je 25 članov društva. Svoje znanje je z veliko dobre vo-
rabiti za sistemizacijo šolskega socialnega delavca, psihologa, pedagoga, in sicer za delokrog celotne občine, kot to že prakticirajo v šolstvu najnaprednejše slovenske občine. Taki pomočniki pa bi bili nujno potrebni. To bi bil resničen napredek, ki bi se najprepričljivejše odražal na izboljšanju učno-vzgoj-nih rezultatov.
Ko bo skupščina TIS v kratkem sprejemala finančni načrt za gospodarsko leto 1969, objektivno upravičeno pričakujemo, da bo njej zaupana družbena sredstva tudi v tem pogledu najracionalneje razdelila.
Dr. prof. Jože Sirec
lje in zelo uspešno posredovala medicinska sestra Marija Drager-Križ-nikova.
Prizadevnosti predavateljice in tečajnikom gre vse priznanje, saj se je ob koncu tečaja izkazalo, da podano snov tečajniki obvladajo in so v znak za to dobili tudi spriče-
vala. O sami organizaciji in pridobljenem znanju sta se pohvalno izrazila tudi tajnik občinskega odbora RK Laško Venčeslav Jelovšek in direktor Delavske univerze Laško Milko Vahčič, ki sta prisostvovala zaključku tečaja, ko so morali tečajniki prikazati svoje znanje na konkretnih primerih.
V Sedražu je torej 25občanovveč, ki so ob nesreči vedno pripravljeni pomagati in ki znajo nuditi ponesrečenim tudi strokovno prvo pomoč.
— nik

TEČAJ PRVE POMOČI V SEDRAŽU
UDELEŽENCI OB ZAKLJUČKU TEČAJA PRVE POMOČI V SEDRAŽU
ŠE ENKRAT: VIVODOV HLEV
V prejšnji številki smo objavili dopis tov. Pinterja Avgusta, bi vprašuje, tako dolgo še Vivodov hlev. Na to vprašanje nam je sedaj oddelek za gospodarstvo poslal odgovor, ki ga v celoti posredujemo piscu članka in drugim bralcem, katere zanima to vprašanje.
GIBANJE PREBIVALSTVA V OBČINI
od 20. 1. do 20. 2. 1969
POROKE
—	ZAGORC Stefan, voznik viličarja, Savna peč 14 in KNEZ Frančiška, delavka, Pov-čeno 3;
—	BREČKO Frane, pivar, Rečica 53 in HRASTOVEC Stanislava, med. sestra, Recica 54;
—	ILJEVEC Andrej, rudar, Povčeno 7 in GRAČNER Marija, kmetovalka, Trobm dol 44;
—	JOVAN Mihael, kmetovalec, Brdce 11 pri Hrastniku in PEKLAR Julijana, polje-delka, Trnovo 9;
__ RUTAR Feliks, vodovodni inštalater,
Debro 77 in ZUPANC Milena, Jagoče 11;
—	ZALOKAR Edvard, žagar in mlinar, Mrzlo polje 2 in GRAČNER Jožefa, poljedelka, Curnovec 1;
—	HRASTNIK Konrad, motoroyodja, Mania Gradec 12 in KLADNIK Martina, Laško 72;
—	KACIC Jože, kmetovalec, Debro 34 in KAČIČ Jožefa, poljedelka, Strmca 53;
—	KALUDER Marjan, električar, Rečica 90 in ŠKRABE Zdenka, delavka, Orehovica 10;
—	DROBNE Franc, vlakovni odpravnik, Lahomno 12 in MEDVED Zofija, šivilja, Kristan vrh 31;
—	MEŽNAR Anton, železničar, Radeče 218 in PLEVEL TEREZIJA, gospodinja, Radeče 218;
—	KOŽAR Jakob, električar, Vrhovo 61 in BEVCIC Nevenka, kuharica. Zidani most 26/a.
—	KORITNIK Alojz, steklar, Podkraj 45 in MEKSE Majda, hišna pomočnica, Obrežje pri Zidanem mostu 91.
—	GUČEK Mirko, poljedelec, Mrzlo polje 20 in SALOBIR Marija, poljedelka, Mrzlo polje 23.
SMRTI
—	TOVORNIK Alojz (63), inv. upokojenec. Mrzlo polje 6;
—	KRSLIN Anton (93), prevžitkar, Polana 30;
—	ZUPANC Frančiška (82), prevžitkarica,
Brstovnica 10;	;
— TEPINA Marija (75), gospodinja, Loka-vec 23;
—	PIRNAT Mihael (76), prevžitkar, Olešče 59.
—	SEVSEK Darko (19 mesecev), otrok. Rečica 65;
—	HOHKRAUT Rozalija (87), prevžitkarica, Tevče 32;
—	ULAGA Neža (86) druž. upokojenka, Žigon 18;
—	PECAR Jera (76), gospodinja, Laško 234;
—	REZEC Jože (60), kmetovalec, Reka 20;
—	PERC Bolfenk (83), posestnik, Zidani most 20;
—	SUNTA Marija (76), Stari dvor 10.
»Naše delo« izhaja mesečno — Izdaja Skupščina občine Laško — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Lev TIČAR — Uredništvo in uprava: Laško 1, telefon 73-045, interna številka 4 in 6 — Cena za posamezna številko 1 N-din — žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Laško številka 5071-637-5 — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 20. dne v mesecu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje.
DNEVI SO MIJ ŠTETI
Postopek za odstranitev Vivodo-vega hleva je bil uveden že 30. 4. 1968. Tokrat sta bili opozorjeni lastnici tega poslopja, da morata po-slopje odstraniti, obenem pa jima je bil dan rok, v katerem naj sporočita, da kdaj bosta to storili.
Ker lastnici na opozorilo nista odgovorili, niti ničesar ukrenili, je oddelek za gospodarstvo določil posebno komisijo, ki je na kraju samem ob prisotnosti lastnice pregledala objekt ter sestavila zapisnik o ustni obravnavi, kot to zahteva postopek. Mnenje komisije je bilo, da je poslopje dotrajalo in da ga je treba odstraniti. Ker je po odloku o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij za odločanje v takih
stvareh pristojen svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve, je bila zadeva predana temu svetu v odločanje. Svet je sklenil, da je treba (lastnicama naložiti odstranitev objekta. Dne 23. 12. 1968 je bila izdana odločba o odstranitvi. V odločbi je določeno, da morata lastnici na svoje stroške odstraniti poslopje do 31. 3. 1969.
Ker lastnici v določenem roku preko našega oddelka nista vložili pritožbe in ker nas organ II. stopnje ni obvestil, da bi bil prejel pritožbo neposredno, smatramo, da je odločba pravnomočna. Ce do postavljenega roka poslopje ne bo odstranjeno, bo mogoče izrek odločbe prisilno izvršiti.
ODDELEK ZA GOSPODARSTVO
RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE VETERINARSKE POSTAJE LAŠKO
ZA MESEC MAREC 1969
V marcu 1969 bo dežurna služba Veterinarske postaje Laško poslovala po naslednjem rasporedu:
1969	Živinozdravnik
1. 3. — 3. 3.	Dr. Malenšek Slavko, Laško
8. 3. — 10. 3.	Dipl. vet. Kogovšek Jože, Laško
15. 3. — 17. 3.	Dipl. vet. Vahtar Boris, Radeče
22. 3. — 24. 3.	Dr. Malenšek Slavko, Laško
29. 3. — 31. 3.	Dipl. vet. Kogovšek Jože, Laško
Dežurstvo v zgoraj navedenih dneh traja od 12. ure prvega dne do 7. ure zjutraj drugega označenega dne.
Cc se ob nedeljah goni plemenica, naj lastnik osebno obvesti dežurnega veterinarja, ki bo prišel osemeniti na določeno osemenjevalno postajo.
Zdravstveni dom Celje
RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE
ZA MESEC MAREC 1969
V času od 1. do 31. marca 1%9 bo dežurna služba zdravnikov in medicinskih sester za področje Laško in Rimske Toplice in k lem spadajoče okolice poslovala po naslednjem rasporedu:
1969	Zdravnik	Medicinska sestra ali bolničarka
1. 3. — 2. 3.	Dolanc dr. Jože	Sološi Helena
3. 3. — 9. 3.	Velikonja dr. Tone	Turin Elizabeta
10. 3. — 16. 3.	Pečar dr. Samo	Pečar Mihaela
17. 3. — 23. 3.	Dolanc dr. Jože	Sološi Helena
24. 3. — 30. 3.	Velikonja dr. Tone	Turin Elizabeta
31. 3. — 6. 4.	Pečar dr. Samo	Pečar Mihaela
Potrebni obiski na domu naj se naroče pri posameznih zdravnikih do 13. ure. Vsi bolniki in poškodovanci, ki jim je. potrebna nujna zdravniška pomoč,naj se javljajo dežurnim, 'Ki so v siužDi tisti dan.