Poštnina plačana v gotovini
Stev. 49
V Ljubljana, petek 28. februarja 1941
Leto ¥1.
Uradna potrditev večnega prijateljstva med Jugoslavije in Madžarsko
»Donesek za mir na Jugovzhodu, element novega reda v duhu sodelovanja z Nemčijo in Italijo«
_ Budimpešta, 28. febr. m. Besedilo listine, ki sta jo včeraj podpisala v imenu jugoslovanske vlade dr. Aleksander Cincar-Markovič, za madžarsko vlado pa madžarski zunanji minister Bardossy, se glasi:
»Zapisnik, sprejet v Budimpešti 27. februarja 1941 v palači predsedništva vlade med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko o izmenjavi potrdilnih listin za pogodbo o prijateljstvu, sklenjene v Belgradu 12. decembra 1940. Nj. ekscelenca Ladislav Bardossy, tajni svetnik, kraljevski madžarski zunanji minister, ter Nj. ekscelenca dr. Aleksander Cincar - Markovič, kr. jugoslovanski zunanji minister sta na zgoraj navedenem kraju in v zgoraj navedenem času izmenjala potrdilne listine sporazuma o prijateljstvu, sklenjenega v Belgradu 12. decembra 1940.« Za potrditev te izmenjave sta imenovana podpisala ta zapisnik.
Dano v Budimpešti leta 1941, na dan 2?. februarja, v dveh izvirnikih.
Ladislav Bardossy s. r., dr. Aleksander Cincar-Markovič s. r.
Budimpešta, 28. febr. Na večerji, prirejeni v čast jugoslovanskemu zunanjemu ministru, je imel madžarski zunanji minister Bardossy naslednji govor-
Gospod minister! Čutim posebno veselje, da izrečem prisrčno dobrodošlico vaši ekscelenci in go-spej soprogi, ker ste vi prvi zunanji minister kralj. Jugoslavije, ki je uradno obiskal prestolnico Madžarske. Prepričan sem, da bo ta stik imel svoj zelo koristen učinek na razvoj vseh naših odno-šajev v politiki, gospodarstvu in kulturi. Naš narod v vas pozdravlja odličnega zastopnika velike države, ki nas z njenim ljudstvom vežejo prijateljstvo in enake misli o svobodi in pravici.
Pogodba o prijateljstvu, ki jo je v Belgradu podpisal moj prednik pokojni grof Czaky, je dokaz odkritosrčne želje po prijateljskem, ustvarjalnem in resničnem sodelovanju med Jugoslavijo in Madžarsko zaradi napredka naših narodov in obrambe miru v tem delu Evrope. Zavedamo se težkih nalog ter odgovornosti pred našimi narodi in pred vso Evropo, nalog in odgovornosti v časih, v katerih
živimo. V tej pogodbi vidim krono prizadevanj, s katerimi je vzpostavljeno razumevanje med našdma državama. To razumevanje bo nujen element pri ustvarjanju novega reda v Evropi in prispevek k politiki naših velikih prijateljev, Nemčije in Italije.
Zun. minister dr. Aleksander Cincar-Markovič je odgovoril:
Globoko ganjen nad vsemi vašimi ljubeznivostmi vas prosim, bodite prepričani, da bodo ti dokazi prijateljstva odjeknili po vsej Jugoslaviji in med vsem jugoslovanskim ljudstvom. Danes smo izmenjali odobritvene listine za madžarsko-jugoslo-vansko prijateljsko pogodbo. S tem je končno in uradno uveljavljen svečan akt, s katerim sta Ma-
džarska in Jugoslavija druga drugi potrdili željo po sodelovanju. V težkih časih, ki jih preživljamo, ni dvoma, da takšni odnošaji med Madžarsko in Jugoslavijo predstavljajo posebno korist. Z njimi dajemo svoj prispevek miru v popolnem skladu z odločnimi težnjami naših narodov, da se izogneta poraznemu učinku vojnih zapletljajev. Srečen sem, ko morem reči, da za temi prizadevanji naših dveh vlad stoje široke množice obeh naših držav.
Naj bi naša miroljubna prizadevanja v prijateljskem sodelovanju z našima velikima sosedoma Nemčijo in Italijo rodila dobre sadove v korist Madžarske in Jugoslavije ter vsega tega dela Evrope.
Angleško-turški posveti končani
Napovedi o sestanku vojnega ministra Edena z angleškimi poslaniki z balkanskih držav
Ankara, 28 febr. o. U. P. Angleški vojni minister je izjavil, da je zadovoljen z razgovori, katere je imel s predsednikom turške republike in zunanjim ministrom. Snoči je pred odhodom imel z njima dve uri dolg posvet. Podnevi pa se je sešel z zunanjim ministrom Saradzoglo in turškim vrhovnim poveljnikom vojske Čakmakom. Imel je tudi daljše razgovore s sovjetskim, bolgarskim in jugoslovanskim poslanikom. Poročilo o razgovorih med Turčijo in Anglijo bo izdano danes. Ves tur-šk tisk je zelo vnet za Anglijo in ji posveča največjo pozornost. Eden bo danes šel v Atene.
Zdi se, da je bil pri posvetih dosežen popoln sporazum med Anglijo in Turčijo glede nastopanja
na Balkanu in Bližnjem vzhodu.
Carigrad, 28. febr. Reuter: Angleški veleposlanik v Moskvi Stafford Cripps, ki je snoči z letalom prišel v Carigrad iz Moskve, je takoj z vlakom odpotoval v Ankaro. V Ankari se bo sir Stafford Cripps danes dopoldne sešel z angleškim zunanjim ministrom Edenom.
Ankara, 28. febr. m. Europa Press: Na dobro obveščenih mestih zatrjujejo, da namerava angleški zunanji minister Anthony Eden te dni sklicati vse britanske poslanike z Balkana na posvet. Kje bo konferenca, ni znano, sodijo pa, da bo v Atenah. Konference se bodo udeležili poslaniki iz Belgrada, Sofije, Aten, Budimpešte in Ankare.
Nov angleški uradni opomin Bolgarifi
Če bi Bolgarija pretrgala diplomatske zveze z Anglijo, bi to pomenilo vojno ...
Sofija, 28. febr. o. Angleški poslanik v Sofiji je včeraj dal izjavo o angleškem razmerju do Bolgarije ter opozoril v njej bolgarske vodilne kroge, da bi ustavitev diplomatskih zve« med Anglijo in
Vojna v Somaliji in Eritreji
Po zasedbi Mogadiscia obkoljevanje Kerena
Nekje v Italiji, 28. febr. Stefani. 265. italijansko uradno vojno poročilo pravi:
Vzhodna Afrika: Sovražnikove čete, ki so bile poražene v Zilmaniu (Sudan), so se umaknile proti Bomi ter pustile na bojišču mnogo mrtvih ter nekaj vojnega materiala.
Italijanske spomladanske napovedi
Rim, 28 febr. m. Italijansko časopisje še vedno razlaga zadnja dva govora, ki sta jih imela Mussolini in Hitler ter poudarja tri temeljne točke iz Mussolinijevega govora, ki so:
1. Složnost Italije in Nemčije brez vseh pridržkov.
2. Napoved pomladi, ne samo vremenske, temveč tudi vojaške, in sicer na vseh štirih bojiščih — nad Anglijo, v Albaniji, v Libiji in v Abesiniji.
3. Zaupanje v zmago.
V	zvezi s temi ugotovitvami italijanski pristojni krogi poudarjajo, da bo napoved pomladi dobila zelo kmalu popolno potrditev ter. kakor se zdi, na prvem mestu ravno v Albaniji. Morebiti danes morda jutri, verjetno pa prihodnje dni bo svet dobil zgovoren dokaz Mussolinijeve napovedi o skorajšnji pomladi.
125. dan vojne med Italijo in Grčijo
Nekje v Italiji, 28. febr. Stefani. 265. italijansko uradno vojno poročilo:
Grško bojišče: Nič novega. Kljub neugodnemu vremenu so naša letala bombardirala in obsipavala s strojniškim ognjem obrambne naprave in cesto v sovražnikovem zaledju. Eno naše letalo se ni vrnilo.
Atene, 28. febr. Atenska agencija: Uradno poročilo vrhovnega poveljstva grških vojnih sil: Boji na prednjih točkah so omejeni. Na eni točki bojišča je imel sovražnik pod našim ognjem izgube. Delavnost našega letalstva je izredno uspešna.
Sovražna letala so včeraj bombardirala neki otok v Egejskem morju, ni pa bilo žrtev in škode.
Nemški ukrepi zaradi nemirov in stavk v severni Holandiji
Haag, 28. febr. DNB. Poveljnik nemških čet Holandiji, letalski general Kristiansen je v soglasju z nemškim komisarjem v zasedeni Holandiji prevzel vso oblast v severni Holandiji. Jzva|anje je dal generalu Ginsburgu. V severni Holandiji so prepovedana zborovanja, shodi in manifestacije vseh vrst. Ljudstvo je bilo poklicano, naj se takoj vrne na delo. Izvršilna oblast v Holandiii ie prenesena na vojalrtvo zaradi spopadov v judovskem okraju v Amster-
Somalija: Po več kot enomesečnem srditem odporu se naše čete, ki so se znašle pred močnejšimi sovražnikovimi silami, med bojem umikajo proti Mogadisciu.
Kairo, 28. febr. o. Reuter. Angleži so zajeli več tisoč italijanskih vojakov, ko so zavzeli mesto Mo-gadiscio. Število ujetnikov še vedno narašča. Zajeli so tudi ogromne količine vojnega materiala. Angleško letalstvo je močno bombardiralo mesto Keren in pa zveze med Kerenom in Massauo. Tudi Assab in Massaua sta bili bombardirani. V Abesiniji so angleška letala bombardirala cesto, ki veže Džibuti z Addis Abebo.
Keren je zdaj popolnoma obkoljen. Angleške čete pritiskajo od severa in juga. Severni oddelki so dozdaj prodrli čez slrahovito težavno ozemlje 380 km od svojega izhodišča. V severni Eritreji so zasedli mesto Kelamet, 50 km severovzhodno ter mesto Nafka, 110 km severno od Kerena.
Bolgarijo pomenila začetek vojne. Opozoril je dalje na resne posledice, ki bi za Bolgarijo nastale ob morebitnem nemškem vdoru, glede katerega se zdi, kakor je dejal poslanik, da je zelo blizu. Dejal je med drugim:
»Ce bom jaz šel, bo Bolgarija prizorišče zelo resnih dogodkov. Toda če morem storiti kaj za pomoč Bolgariji, da ostane izven spopada in obrani mir na Balkanu, bom gotovo storil.
Toda po sedanjem položaju sodeč je Bolgarija na poti, da se podvrže nemškemu nadzorstvu. Dokazi za to so naslednji:
1. Stotine in tisoči nemških civilistov, prednjih straž vdora, so prišle na bolgarska tla.
2. Vse važne vojaške postojanke in križišča v Bolgariji so v nemških rokah.
3. Za nemške potrebe so napeljali po obsežnih bolgarskih predelih osebne telefonske zveze.
4. Bolgarija je res mobilizirala, toda njena vojska ne stoji ob Donavi nasproti nemškim četam na drugi strani.
5. Ves bolgarski tisk se vedno bolj ogreva za Nemčijo.
6. Da je nevarnost resna, dokazujejo tudi prizadevanja številnih bolgarskih odgovornih mož, ki skušajo ohraniti nevtralnost teT Bolgarijo obvarovati vojne. Anglija njihova prizadevanja visoko ceni.
7. Bolgarske oblasti 90 do nemških akcij nerazumljivo popustljive.
8. Za nemško vojaško vodstvo so ie zasežena civilna stanovanja v Bolgariji.
9. Bolgarska policija je skoraj izključno pod nemškim nadzorstvom.«
Kemika in laška poročila o velikem letalskem napadu na Malto
Berlin, 28. februarja. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča snoči:
Večje skupine bojnih letal in strmoglavcev so v spremstvu nemških in italijanskih lovskih letal pod poveljstvom letalskega generala Geislerja uspešno bombardirale letališča Lucco na Malti. Pri napadu na letališče je bilo uničenih 10 sovražnikovih bombnikov na tleh, več pa jih je bilo poškodovanih. Dva hangarja in večje število barak je bik) zažganih. Pri spopadih v zraku so nemška lovska letala sestrelila štiri, italijanska lovska letala pa dva sovražnikova lovca. Nemška bojna letala eo pot'# la na Sredozemskem morju sovražnikovo 5000 tonsko ladjo, v tobruškem pristanišču pa je bil zažgan en rušilec.
Nekje v Italiji, 28. februarja. Stefani. 265. italijansko uradno vojno poročilo pravi:
Skupine nemških bombnikov so v spremstvu italijanskih in nemških lovcev izvedle velik napad na letališča na Malti. Videle 60 10 sovražnih letal, kako gore na tleh. Številna druga letala so bila hudo poškodovana. Zadeti so hangarji in pristaniške naprave. Pri spopadu v zraku so nemška letala sestrelila 4 aparate vrste »Hurricane«, italijanska lovska letala pa še dva stroja iste vrste.
Severna Afrika; Naša letala so bombardirala in obsipavala s strojniškim ognjem sovražnikova motorna vozila in taborišča. Letala nemškega letalske-
dam. V tej mestni četrti so bili izdani policijski ukrepi proti judom zaradi napada na policijsko patrolo. V zvezi s tem> ie prišlo do nemirov in stavk v raznih industrijskih predelih. Poleg tega so spopadi med judi in arijci. Odgovornost za te spopade in nemire v zadnjih dneh pade zlasti na judovske in druge protinemške elemente. GRČIJA
ga zbora so zadela 25. februarja z bombami težkega k »libra neko sovražnikovo torpedovko pred zalivom v Tobruku, motorna vozila in topniške postojanke v bližini mesta. Oddelek nemških torpednih letal je po‘opil v zahodnem Sredozemskem morju 5000 tonski pamik.
Kairo, 28. februarja, o. Reuter: Iz Libije poročajo o prvem srečanju angleških ogledniških motoriziranih patrol z nemškimi oklepnimi vozili. Skušala so napasti angleške edinice, kar se jim pa ni posrečilo ter so bili prisiljeni na umik. Ni znano, ali so bili res Nemci ali Italijani na nemških vozilih.
Vesti 28. februarja
Italijani so v Somaliji dosti previdnejši pri svojih nastopih kakor Angleži, ki na vrat na no-drve v postojanke, katere je italijanska vojska iz strategičnih razlogov zapustila. Toda. ko bodo Italijani začeli z ofenzivo, bodo angleške oddelke odrezali od ozadja ter dru gega za drugim uničili, je razlagal snoči vojaški strokovnjak rimskega radia.
Namestnik ameriškega zunanjega ministra Sum-ner VVelles je včeraj sprejel japonskega po-slanika admirala Nomuro ter sovjetskega diplomatskega zastopnika Umanskega. Posveti so veljali položaju na Daljnem Vzhodu, Im zanima Sovjete prav v toliki meri, kakor Japonce in Ameriko, poroča United Press.
Jutri bo v Rim odpotovalo naše odposlanstvo za gospodarska pogajanja z Italijo. Pogajanja se boda začela pojutrišnjem v Rimu ter jiii bo za Jugoslavijo vodil pomočnik trgovinskega ministra Obradovič, za Italijo pa senator Giannini.
Naš zunanji minister dr. Cincar-Markovič je včeraj v Budimpešti sprejel madžarske časir-karje ter jim dal izjavo o globokih vtisih, katere je dobil pri nadvse prijateljskem sprejemir v Badimpešti ter se zahvalil madžarskemu tisku za njegovo plodno delo za izboljšavanje odnošajev med Jugoslavijo in Madžarsko, delo, ki je po svoje tudi pripomoglo do pogodbe o večnem prijateljstvu.
Novi ameriški poslanik za Anglijo, Winant, je včeraj odpotoval z letalom v Evropo in pred odhodom dejal časnikarjem, da se z Rooseveltom docela strinjata o popolni pomoči za Anglijo, ki pa je odvisna od delovnih naporov vsega ameriškega ljudstva, poroča United Press.
Za 40 milijard dinarjev vojnih potrebščin bodo Združene države poslale v Anglijo takoj. ko bo sprejet v senatu zakon o pomoči. Poslane bodo vse tiste potrebščine, ki jih ameriška vojska in mornarica nujno ne potrebujeta. Nekaj te pomoči bo deležna tudi Grčija, ki bo dobila določeno število najnovejših ameriških vojnih letal, je pred dvema dnevoma izjavil predsednik Roosevelt.
Upokojen je bil dolgoletni pariški policijski upravnik Langeron, ki je bil na zahtevo nemških oblasti pred dobrim mesecem aretiran, poroča United Press iz Vichyja.
Francoski obrambni minister general Hvntsinger je postal tudi minister za telesno vzgojo francoske mladine, poroča Havas.
»Pričakovati moramo velik napad na naša trgovska pota v prihodnjih mesecih. Morda se bodo izgube na morju tudi zdele vznemirljive, toda zaupam v naše mornarje, ki bodo s svojo hrabrostjo gotovo odnesli zmago,c je govoril včeraj angleški minister lord Chatfield.
Sovjeti so zdaj v škripcih, kaj naj store glede Balkana. Ce podpro tam Nemčijo in oslabe Angleže, bo Nemčija na Balkanu premočna, če pa dajo pomoč Turčiji in s tem Angliji, bi to tudi pe bilo v skladu z njihovimi imperialističnimi koristmi, sodi londonski »Daily Te-legraph, ko razpravlja o posvetovanjih, ki jih bo vojni minister Eden imel z angleškim poslanikom iz Moskve.
Predsednik angleške vlade Churchill je v poslanski zbornici zavrnil zahtevo opozicije, naj bi javno razpravljali, zakaj je bilo potrebno odstopiti Združenim državam v Atlantskem morju. Zavrnil je to zahtevo z ugotovitvijo, da vojna daje najbolji odgovor.
Nemška in angleška diplomatska prizadevanja na Balkanu imajo za cilj, spraviti balkanske države v ta ali oni tabor, sodi glasilo sovjetske vojske >Rdeča zvezda«.
Bolgarska brzojavna agencija zavrača vesti, da bi bil kralj Boris sprejel voditelje opozicije tor bivših političnih strank ter jim na njihove pritožbe zagotovil, da bo Bolgarija ostala izven vojne. Poročilo o tem uradnem sprejemu so dale ameriške agencije pred nekaj dnevi.
20.000 kitajskih vojakov je na poti v angleško Burmo, da bodo ojačili obrambo angleških postojank v Singapuru in drugod.
Italija je poslala Španiji zahtevo, naj ji zdaj da politično in vojaško povračilo za veliko pomoč v državljanski vojni. Ta zahteva je podprta z podrobnim navajanjem, kaj vse je Italija poslala Španiji, pripominja ameriški tisk k številkam, katere je zdaj začelo navajati italijansko časopisje o tej pomoči.
Vse govorice o tem, da bi bil maršal Graziani v Rimu interniran, so neresnične ter izvirajo i/, sovražne propagande, poroča agencija Stefani.
BHsa bolgarskega pristanišča Vame je nasedel parnik »Penama«, ki je vozil 750 judovskih beguncev iz Romunije, Poljske in Bolgarije v Palestino, Poroča DNB.
Pri letalskem napadu na Malto pred dvema dnevoma je bilo storjene nekaj škode na letališču Lucca. Skoda pa ni v nobenem sorazmerju z nemškimi izgubami pri tej priliki, ko so Nemci napadli e 80 strmoglavci in lovskimi letali.
Letalska vojoa med Anglijo in Nemčijo:
Tri in polurni zažigalni napad na KSIn
Berlin, 28. febr. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča snoči:
Preteklo noč je bilo izvedenih več hudih in uspešnih napadov na London in Cardiff. V obeh pristaniščih so nastali veliki požari. Pri napadu na letališča v jugovzhodni Angliji je balo uničenih več sovražnikovih letal na tleh, dvoje aparatov pa nad letališčem samim.
V	noči med 26. in 27. februarjem so sovražnikove letalske skupine izvedle nekaj napadov na mesta v zahodni Nemčiji ter metala bombe brez načrta. Večina bomb je padla na vasi. Prizadejane je bilo samo malo škode, zadet pa ni bil noben vojaški eilj. Ubitih je bilo nekaj civilistov, več pa ranjenih. V Času od 28. do 26. februarja so nemška letala in protiletalsko topništvo, sestrelila in uničila 33 angleških aparatov.
London, 28. febr. o. Snoči ni bilo nobenega napori« na angleško otočje, ker ie divjala nevihta
ned Rokavskim prelivom.
Včeraj podnevi je nekaj sovražnih letal posamično prišlo čez Kanal ter skušalo napadati južno in vzhodno obalo. Biilo je nekaj malega žrtev in vrženih nekaj bomb. Sestreljena so bil* tri nemška letala.
Piloti, ki so se udeležili velikega predanožmjega napada na KSIn, pripovedujejo, da je napad trajal tri ure in pol. Posamezne skupine letal so krožilo več kakor po uro nad tem naj večji m mestom v zahodni Nemčiji ter metala najprej zaiigalne bombe, da se je prebivalstvo lahko umaknilo iz hiš, potem so začela spuščati rušilne bombe. Samo en oddelek je zmetal 80 največjih takih bomb na mesto, kjer so v središču izbruhnili Mirje ogromni požari, da je bil K61n razsvetljen kakor podnevi. Ko je bilo bombardiranje končano, so našteti nad »to požarov v mestu in okolici. Z vseh predsnočnjih poletov se štiri angleška letala niso vrnila
Štev. 49.
Umetniška razstava v salonu „Obersnel"
V	sobota zvečer je bila v salonu »Oberenel« na Gosposvetski cesti odprta umetniška razstava treh razstavi jalcev, Franceta Godca, Franceta Kralja in Vladimirja Lakoviča. Razstava je deležna prav izjemno velikega zanimanja, saj je v salonu vsako dnevno uro mnogo ogledovalcev, prijateljev umetnosti.
Med vsemi tremi razslavljalci stopa odločno v ospredje resnično nadarjeni France Godec, ki je opozoril nase že s svojo prvo samostojno razstavo. Njegove tempere govore o odličnem smislu za barvo, o izborni tehniki gvaša ter o tistem, nečem samozavestnem in gotovem, po čemer se spoznava kvaliteta in pristnost daru. Talent Franceta Godca je nesporen, zdi s-i pa, da slikar spada v tisto vrsto ljudi, ki jih slednja reč zanima, ki neutrudno z velikim uspehom ustvarja na vseh področjih. Vse ga mika, vsaKo gledanje in odnos do gledanega se mu zdi zanimiv; pozno zore po nemirnem iskanju in lovu za absolutno lepoto, njihov jaz pre-roma ves pisani labirint, znan po večni želji, viharen n hkratu razborit. Kadar pa dozore, ostaja za njimi zlata sled prežarjene, močne osebnosti. Te vrste ljudje se nam zde kakor jablana, ki pozno bogata rodi — potem pa se zakotale od nje žlahtna jabolka. Zdi se mi, da bo Godec nemara v slikarstvu preromal isto pot, preden se bo ustalil in dal iz svojega najlastnejšega in najsrčnejšega za vse večne čase dragoceni zaklad — kakor jo je prehodil in kakor nam ga zdaj, v jeseni življenja, daje v literaturi čudoviti, brezprimerni pesnik Gradnik.
Godec je od pretekle razstave spet napredoval. Nekaj njegovih del v resnici kaže kvaliteto najodličnejšega leda. Omenili bi zlasti »Bosanko«-, »Cigareto«, >Pri popoldanskem pogovoru«, >Remi-
ir
niscenca«, '»Polja nad Ljubljano«, »Dvojica«, »Stolnica zjutraj«, »Belokranjka«, »Obloženi stol«, »Na obisku«, »Frančiškani«, »Ob peči« in »Pričakovanje«. Nobenega dvoma ui, da se bodo prijatelji lepe umetnosti pobrigali, da bodo nekatera njegovih odličnih del krasila njihova stanovanja.
France Kralj je tokrat razstavil same miniaturne freske. Treba pa je reči, da marsikaj med temi deli gledalca ne more bogvekako ogreti. Se najboljše med razstavljenimi freskami so »Zenji-ce«, »Veja vinske trte« in »Pietš«. Kurioza kakor j So p trate« pa so, če že ne po domislici, pa po izdelavi skorajda bliže navadni goli dekorativno-sti kakor umetnosti.
Kar je plastike, je taka. kot jo pri Francetu Kralju poznamo od nekdaj. Prav mična in izvečine prijetna za okras izbranejše urejenega, apartnega stanovanja. Dobro je »Sončenje«, »Desetnica«, »Otroka«, »Paglavci«, in »Žena z otrokom«, »Boj s ptičem« je pa dokaj neokusen. Nekoliko pri večini del odbija tudi »vitalnost in animaličnost«, kar dandanašnji učinkuje prej kot manira in »jedrnatost za vsako ceno«, kakor pa pristno doživljanje.
Najmlajši med razstavljalci, Vladimir Lakovič, je na tej razstavi prvič stopil pred javnost. Treba je reči, da se že na tej razstavi lahko ugotovi eno: da je Lakovič vsekakor nadarjen, dasi je šele nastopil umetniško pot. Močno ugaja njegova skica za fresko »Delavci na progi«. Tudi nekaj mono-tipij in risb s tušem izpričuje njegov talent. Lakovič je še zelo mlad in ima vse pogoje za odličen razvoj.
Razstava v paviljonu »Obersnel« vsekakor zasluži, da si jo ogledajo vsi, ki slede dogodkom v našem umetnostnem življenju.
Ljubljana od včeraj do danes
Lep je bil včerajšnji dan, sončen in prav prijetno bi bilo, če ne bi bilo vetra. Čez noč se je nebo nekoliko premrenilo, Davi ie bilo spet kar po zimsko hladno.
Razprave o naših gozdovih
Kmetijska zbornica je sklicala veliko gozdarsko anketo, na kateri bodo strokovnjaki razpravljali o našem gozdarstvu. Vsega skupaj bo ‘21 strokovnih referatov.
Anketa se je pričela v četrtek popoldne ob 3. Začel jo je predsednik Kmetijske zbornice Martin Steblovnik, ki je pozdravil navzoče ter zastopnika ministrstva za gozdove in rudnike dr. inž. Pipana, zastopnika bana inž. Božiča, predsednika Zveze kmetijskih zbornic M. Badžaka, dr. Novakoviča, zastopnika novosadske kmetijske zbornice svetnika Miljanoviča, predsedniKa niške kmetijske zbornice za moravsko banovino Djokiča, svetnika Stojanoviča in tajnika Vasiljeviča. V svojem govoru je predsednik naše Kmetijske zbornice Steblovnik podal nekaj historiata o tej anketi in povedal njen namen Na osnovi referatov in razprav bo se-sestavljena posebna resolucija. V imenu ministrstva za gozdove in rudnine je zborovalce pozdravil dr. inž. Pipan, v imenu bana dr. Natlačena pa inšpektor inž. Božič. V imenu Zveze kmetijskih zbornic je nato pozdravil navzoče predsednik Milan Badžak, ki je naglasil, da rezultati te ankete ne bodo pomembni samo za Slovenijo, ampak za K$\so državo. Za kmetijsko zbornico v Nišu je govoril predsednik Djokič. v imenu Slovenskega gozdarskega društva pa inž. Mirko Šušteršič.
Nato je imel prvi referat o razvoju in ustroju gozdnega gospodarstva insp. v pok. inž. Šivic, ki je razgrnil izčrpno, od vseh strani enako informativno in polno sliko o naših gozdovih, o njih raz-prostranosti, o njih lastnikih in izkoriščanju. Ugotovi! je, da posestniki gozdove čezmerno sekajo in čedalje boli posegajo tudi v mlade gozdove. Prav bi bilo. da bi se tudi pri vseh zasebnih posestvih zagotovilo trajno gospodarstvo. Kmetu bi najbolj pomagale lesne zadruge, ki bi bile ustanovljene na vzgledih že ustanovljenih in dobro vpeljanih lesnih zadrug. Za te zadruge pa kmetje dandanašnji tudi že kažejo vedno večje zanimanje.
Danes se razpravljanja o našem gospodarstvu nadaljujejo.
Zatišje na reševalni postaji
Skoraj čudno se zdi radovednemu poročevalcu, ko obrne številke, ki mu prikličejo reševalno postajo, vpraša, če imajo kaj novega in izve, da nič, da vlada tam veliko zatiSje. Saj so vendar te dni ljudje rojili kakor čebele v panju, vse je bilo zunaj in vse v šumnem veselju. Ze kar nekakšno starodavno izročilo iz roda v rod je bilo, da j« koga »pust pobodel«. Letos pa nič. Ali so se ljudje spametovali, da le niso počenjali največjih neumnosti, ali je počivala nesreča, ki ne pozna počitka prav nalašč za pustne dni, To je kaj lepo, da bi le še lep čas ostalo, da bi nesreča le še lep čas počivala na zadovoljstvo nas vseh, pa brez dvoma tudi na zadovoljstvo reševalcev!
ZBOROVANJE DIPLOM. TEHNIKOV
Ljubljana, 28. februarja.
Snoči so zborovali pri »Šestici« diplomirani tehniki. Kakor se v zgodovini Rimljanov vleče 6kozi v6o njihovo zgodovino nit vojska, tako se tudi v zgodovini tega društva vidi, kako vsem primanjkuje časa Poleg tega pa še zaradi orožnih vaj odbornikov delo združenja ni bilo tako, kakor bi bilo želeti.
Predsednik g. Hilbert je v glavnem poudarjal, da je prav to — orožne vaje — najbolj oviralo delo. Komaj je bilo toliko časa, da je prišlo do tega občnega zbora. Dalje je omenil, da je organizacija pred vsem stanovska in ne strokovna. Vprašanje njihovega stanu ie daleč ni rešeno (študira-nje na univerzi, razna socialna vprašanja). Nato je pozval vse, naj vestno izpolnjujejo dolžnosti do društva, ker samo dobra organizacija je porok, da bodo dosegli svoje cilje.
Tajniško poročilo je podal g. Gregorič, ki je poudaril glede delovanja društva isto, da so namreč sedanje razmere v mnogem ovirale delo društva. Iz njegovega poročila posnemamo, da šteje društvo 300 članov, kar pa je malo, če pomislimo, da jih je v dvajsetih letih diplomiralo 950. Društvo je posredovalo v raznih zadevah, zlasti pa je skrbelo za to, da je člane obveščalo o izpraznjenih službenih mestih. Saj večkrat ni bilo, ker odbornikov ni bilo, ker »o bili pri vojakih ali pa na terenu. Poleti bo minilo dvajset let, kar je diplomiralo prvih dvajset tovarišev. Za to priliko bo društvo izdalo spominsko brošuro.
Iz blagajniškega poročila g. Kraigerja posnemamo, da sc izdatki in dohodki še ne krijejo, vendar pa se vremena jasnijo. Dohodke prinaša samo članarina, vpisnina in legitimacije. Za prihodnje leto je predvidenih dohodkov 19,600 din, izdatkov pa 17.130 din. Tisti, ki že dve leti niso plačali članarine, s? izključijo.
Nadzorni odbor je pri pregledu dobil vse v najlepšem redu.
V imenu društva inženerjev je občni zbor pozdravil g inž. Roglič, ki je poudaril, da so cilji obeh društev v mnogem enaki in pomen tehnike v narodnem gospodarstvu.
O	združitvi društva z društvom graditeljev niso mogli razpravlja ti, ker slednji niso poslali nobenega zastopnika.
Sledila je razprava o spremembi pravil in se bo sedaj združenje tehnikov spremenilo v društvo. Padel je tudi predlog, da naj bj bil naslov: društvo slovenskih dipl. tehnikov. Ta predlog pa je bil odklonjen, češ da je to šovinizem(!). Nam se zdi, da članom in odboru ta pojem ni jasen, in čudno je, da se okrog takega pojma lovijo, kakor da jih je slovenskega naroda sram. Pravila so bila z nekaj spremembami izpremenjena, nato pa je bil izvoljen nov odbor, ki ga bo vodil g. Gregorič.
O
V stolnici bodo nocoj ob trlčetrt na 7 litanije, ob 7 Križev pot, ob pol 8 pa postna pridiga, ki jo bo imel stolni kanonik g. Vovk.
NOVE KRUŠNE NAKAZNICE SO PRIŠLE
Cele, 28. februarja.
V	Mestnem prehranjevalnem uradu se je pričelo zopet živahno delo. Včeraj 60 prispele iz Ljubljane krušne karte za mesec marec. Ni malenkost napisati skoraj 20.000 nakaznic. Mnogi naši meščani se izprašujejo, kako to, da so v Mariboru že pričeli z razdeljevanjem krušnih kart. Ne vedo pa, da ima Maribor veliko razdelišč za karte in da razdeljujejo nenapisane karte. Mestni prehranjevalni urad v Celju je trgovcem znatno olajšal poslovanje, kajti mnogi odjemalci bi zahtevali od njih, da jim ti izpolnijo nakaznice.
Celjsko prebivalstvo se je v glavnem že prilagodilo razdelitvi moke po nakaznicah, čeprav dobra polovca več ali manj s težavo izhaja s pripadajočo jim količino moke. Gospodinje z večjim številom družinskih članov izhajajo najtežje in njihova zaskrbljenost je popolnoma upravičena. Težko je nahraniti zdrave, a lačne želodčke doraščajoče mladline, eaj ta pcije čestokrat več kot odrasle osebe.
Tudi trgovci in peki imajo mnogo opravka zaradi novega načina prodaje moke in kruha. Zlasti peki so s težavo uvedli »kartni režim«. Še težje je to šlo v	gostinskih	obratih. Največ	krivde	leži
na pekih samih, ker so isti preveč	lahkoverno	na-
sedali strankam, ki so zatrjevale, da še niso prejele kart. Škodo bodo morali nositi peki sami, ker bodo prejeli od Prehranjevalnega urada le ono količino moke, kolikor bodo prinesli odrezkov od krušnih kart. Trgovci so nekoliko na boljšem. Odredbe o prodaji moke so jim odredile racioniranje že takoj v začetku januarja in zato so trgovci že privadili svoje odjemalce na nov način porazdelitve.	,	,
Upamo,	da se bo	prebivalstvo	še	v teku	me-
seca marca popolnoma priučilo novemu položaju, želimo pa, da merodajni činitelji store svojo dolžnost tako, da bo ljudstvo dobivalo moko vsaj v dosedanjih količinah.
Prosvetno delo v Soboti in okolici
Letošnjo zimo je bilo prosvetno delo precej razgibano. Imamo vtis, da 60 letos prosvetni delavci kar resno zagrabili za delo in smo trdno prepričani, da ne brez uspeha. Prosvetno delo je še prav posebno važno tu na vzhodni in 6everni meji naše domovine, kjer naj bi se v prosvetnih trdnjavah-domovih, vzgajali trdni Slovenci, ki znajo ceniti in ljubiti svojo domovino.
Pred kratkim je v Soboti gostovalo Narodno gledališče k Maribora in se predstavilo tukajšnjemu občinstvu s Kozakovo dramo »Lepa Vida«. Ker je to redkost za metropolo Prekmurja, so ljudje do zadnjega kotička napolnili dvorano. Uspeh nastopa ni izostal in so ljudje odhajali z vidnim zadovoljstvom. V kritiko se ne bomo spuščali, vendar bi pribili samo eno, da bi igralci morali imeti občutek, kakor da nastopajo v Mariboru. Vsekakor bi želeli še večkrat takšnih obiskov iu smo prepričani, da bi se to dalo izpeljati-	,	...
Tudi Sobočani so letos z oderskinu predstavami zelo pridni. Pred zadnjo soboto in nedeljo 60 graloi Prosvetnega društva spravili na oder »Črno ženo«, ki je prav dobro uspela le igralec glavne vloge ni bil posrečeno izbran. Slovenska dijaška zveza soboške gimnazije bo prihodnjo soboto in nedelio počastila našega pisatelja jubilanta Fr. Finžgarja, z dramo »Razvalina življenja«. In še se nam obetajo predstave na 60b0Škem Prosvetne odru, kjer režira neutrudljivi prosvetni delavec prof. Potokar.
Prav tako so podeželska Prosvetna društva zelo pridna in bi jim delali krivico, če jih ne bi omenili. Ni uedelje, da ne bi eno ali drugo Prosvetno društvo pokazalo svoje igralske zmožnosti. Zraven tega pa imajo še druga različna predavanja, ki so tudi potrebna v današnjih časih.
Drobne
Belgrad, 28. febr m. Nj. kr. Vis. kneginja Olga je dovolila, da je njena hčerka Elizabeta lahko smela postati častna predsednica otroškega odbora društva »Srbska majka«, namesto dosedanjega častnega predsednika kneževiča Aleksandra-
Belgrad. 28, febr. m. V vrsti predstav, ki jih je izvajala v Belgradu dresdenska opera, so nemški umetniki snoči uprizorili Beethovnovega »Fidelia«. Predstavi sta prisostvovala tudi Nj. Vis. k. knez namestnik Pavle in kneginja Olga, gledali pa so tudi minister dvora, predsednik vlade in zastopnik notranjega ministra Dragiša Cvetkovič- prosvetni minister dr. Miha Krek. pravosodni minister dr. Konstant i novi č, gradbeni minister Danilo Vulovic, minister za ljudsko telesno vzgojo Dušan 1 an-tič, pomočnik zunanjega min. Milivoj Smiljanič, belgrajski župan Jevrem Tomič in drugi. v
Belgrad. 28. febr. m. Iz raznih krajev države prihajajo vedno nova poročila o velinih njih, ki so jih povzročile narasle reke. pravijo poročila iz Vojvodine, da tam reke stalno naraščajo in preplavljajo zasejana polJB; ki so pretrpela že prej veliko škodo zaradi podtalne vode. Tudi Morava je naredila precej škode. Močno sta narasli pri Belgradu Donava in Sava in sta že preplavili nižje ležeče dele mesta.
Murska Sobota
»Razvalina življenja« na Prosvetnem odru-Preteklo soboto in nedeljo je Slovenska dijaška zveza tukajšnje gimnazije uprizorila za proslavo 70 letnice pisatelja Fr. Finžgarja njegovo dramo »Razvalina življenja«. Predstavi so prisostvovali predstavniki javnega življenja v Soboti in je bila obakrat dvorana Prosvetnega doma napolnjena. Dijaki so dobro igrali, posebno oče, ter je igra vsestransko dobro uspela. Režiral je prof. Potokar.
Zadružni tečaj v Soboti. Konec preteklega tedna je priredila banska uprava sporazumno z Zadružno zvezo, Kmetijsko zbornico in Kmečko zvezo dvodnevni zadružni tečaj v Prosvetnem^ domu. Na tečaju so predavali naši priznani zadružni delavci, ki so vso snov odlično podali. Samo žalostno je, da ni bilo pravega zanimanja, posebno prvi dan. Iz tega tudi lahko sklepamo, da tu ljudstvo še ni zrelo za zadružno delo in bo treba najprej ljudi vzgojiti v pravem zadružnem duhu. Današnje pojmovanje zadružnih organizacij je napačno, ker vidijo v zadrugi le osebne koristi, vendar mora zadruga služiti vsem članom po načelu: »Vsi za enega, eden za vse.« Šele, ko bodo ljudje prežeti s pravim zadružnim duhom, bo možen popolen razmah zadružništva v Prekmurju.
Hiše prestavljajo. V Petanjcih ob Muri so kar prestavili majhno hišo čisto po amerikansko. S štirimi konji so hišico prepeljali na drugo mesto. To je pač najcenejša selitev, vendar pri vsaki hiši ne bi šlo tako enostavno.
Iz Maribora
Prenovljena vremenska hišica v Mariboru.
Na pobudo mestnega turističnega odbora se te dni preureja vremenska hišica na Slomškovem trgu, ki bo opremljena s celotno novo aparaturo in drugimi modernimi napravami po vseh pravilih vremenoslovja. Po izdelanem načrtu se namestijo naslednji aparati in naprave: termo-baro in bvgro-graf za tedensko registriranje z razlago prognoze vremena, minimal - maksimalni termometer, veliki aneroid (tlakomer), hygrometer (vlagomer), geografski in klimatični podatki Maribora, načrt Maribora iin okolice, vremenska poročila, barograf itd-Zavod za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani je podal k aparaturi svoje strokovno mnenje^Dela izvršujeta tvrdki Bureš in Škrinjar. Zaradi današnjih težkih prilik se jte dobava aparatov iz inozemstva nialo zavlekla. Hvaležni pa smo mestnemu turističnemu uradu, da je prevzel preureditev in obnovo naše vremenske hišice, ki jo bo vzdrževal in imel v svojem varstvu.
Ovire kmetijskega napredka
Šmartno, 27. februarja.
Vsepovsod se iščejo pota, kako zvišati kmetijsko proizvodnjo. V »Slovenskem domu« z dne G. februarja sem bral razne vzroke velike pasivnosti kmetij tudi v čisto kmečkih krajih.
Vse, kar navaja »dopisnik iz Celja«, je res, nobeden pa si ne upa ali noče z besedo na dan in povedati, da je velik greh nad našim kmetijstvom tudi ta, ker se je agrarna reforma premalo dotaknila naših veleposestev.
Tukaj je treba ponovno prijeti in zemljo, ki ee ne obdeluje, dati tistemu, ki bi jo rad obdeloval za sebe, svojo družino in tudi za splošno dobro. Poznam občino, ki je v normalnih letinah pasivna letno za okrog 6 vagonov pšenice in za okrog 15 vagonov ko>uze. V tej občini so pa štiri veleposestva, ki imajo krasne poljedelske lege, primerne za žitne kulture. Ta zemlja, ki so jo svoj čas dajali graščaki v najem revnim malini posestnikom, leži sedaj neobdelana in vsako leto se je nekaj pogozdi, namesto da bi se na teh poljih pridelalo toliko, kot veleposestnik rabi za svo-
je ljudi, pa še več. Pa hodi služinčad na občino po krušne karte, kakor tisti, ki nima dosti, ali pa nič svoje zemlje.
Drug žalosten pojav je tudi ta, da prav sedaj poganjajo nekateri gospodarsko slabo stoječe kmečke posestnike na boben. Ravno v tist*’m kraju, kjer leže preje omenjena veleposestva, je bilo v teku lanskega ieta prodanih troje posestev, ki so vsa prišla v nekmečke roke. Vsi ti novi posestniki sedaj delajo načrte, kako bi uredili svoje posestvo, da hi bilo bolj rentabilno — brez dela. Seveda vsak tak nekmet pride do sklepa, da bo zopet en del pogozdil, drugi del pa zasadi! kar s sadnim drevjem. To zadnje je čisto v redu, toda v letu, ko ni sadne letine, smo potem brez vsega pridelka, ki pride lahko v poštev kot hrana.
Tretji vzrok je pa tisto žalostno poglavje o trošarini na cement. Z gnojnico bi se dalo dvignili naše poljske kulture ali travnike in z dvigom živinorejo je pomagano tudi poljskim sadežem.
Ako bi se ti pojavi odpravili, bi se naše kmetijstvo precej dvignilo in pripomoglo k naši prehrani in k splošnemu narodnem gospodarstvu.
SELD0H TRAČE:	H	
KORAKI V NOČI		
Roman # t/ikamr r -. . ■ 1 ■■■■ ■		
»Goepod, ne bi vam enal odgovorili! Zdi M mi, da sta se nekod skregala!«
»Tedaj morate zvedeti ca vzrok, zakaj sta ee sprla!«
Brigadirja j« to izneoadilo.
»Saj menda ne mislite, da je polkovnik ubil pokojnega Ricarda?«
»Jaz samo trdim,« je rekel Inšpektor e važnim glasom, »da se moramo o vseh prepričati ter moramo tudi zvedeti, zakaj sla bila polkovnik in pokojni Ricardo v jezi. V taki preiskavi, gosp. Bramley, ne smele odkloniti nobene možnosti, če prav se zdi Se tako neverjetna. Morda je prav polkovnik Datmar pomagač, ki ga iščemo.« ► »Razumem, gospod,« je rekel brigadir
Bramley.	,	.
Bil je tako iznenadan, da |e šele če* čas to stvar dobro razumel. Zdelo se mu je, da je njegov starešina moral nedavno čitati kak detektivski roman z neverjetno vaebino.
XVI. POGLAVJE.
Polkovnikova odpornost
Ve# dan in vso noč je nepremično ležal dr. Hadon v mali aobi bolnišnice v Plathu. Drugi dan se je malo okrenil in odprl oči. Strežnice, ki je sedala ob njegovi postelji, ni videt. Z naecnehocn e« je
nagnila proti njemu, a je ponovno zopet' zaprl oči.
Dve uri kasneje jih je zopet odprl in ee poskusil zasmejat*. Krizo je prebolel.
Istega dne popoldne je prišla Marie Datmar v bolnišnico, da bi zvedela, kako je doktorju. Tam je bila že prejšnji dan, sedaj so jo pustili v sobo. Ko jo je zagledala sestra, ja vstala in se ji pomenljivo nasmejala.
Deklica ja prikuaala in malo zardela, nato pa pogledala na posteljo. Hadon je ležal čisto mimo. bil je zelo bled «n oči j« imel zaprta. Marie ae je vgriznil v ustnice, da bi premagala drhtenje.
»Pustila vaju bom sama,« ji i® rekla sesitra, ter je po prstih odšla iz sobe, Marie ae ja usedla k postelji. Vedela ie, da bo lahko dolgo trajalo to čakanje. Mogoče z njim sploh na bo mogla govoriti Niti premaknila se ni, ko je odprl oči.
Opazil jo je in nalahno okrenil proti njej glavo.
»Marie ,,.«
Nagnila se ja brez besedi k njemu.
»Zelo sem vam hvaležen, da ste prišli!«
»Morala sem priti,« mu ja odgovorila.
Hadon ae ja očividno trudil, da bi se spomnil.
»Od kdaj sem... tu?«
»2e dva dni je, ko so vaa pripeljali.« »Dva dni? Se je pripetilo še kaj drugega,« je vprašal z zaskrbljenim glasom. Odkimala je e glavo.
»Ne govorite o tem!«
»Ali o tem bom moral govoriti s policijo ...«
Hadonov nasmešek se je spremenil v resen izraz:
»Zelo mi je žal Marie ... Pozabil 6cm, kaj pomeni za vas Cashdonovo ime.«
Zdelo se je, kot bi deklica nekaj trenutkov kolebala.
»Ali vam lahko nekaj rečem... Ja-mea?« ga je z odločnim glasom vprašala.
»Seveda, a zakaj me kličete z imenom?«
»Gre za atvar, ki sem jo hotela prav za prav povedati kasneje — ko boste ozdraveli — a je v zvezi z Dikyjem..
»S Cashdonom?«
»Da. On me nič več ne zanima.,. Nikdar več me ne bo zanimal. To sem vam hotela povedati.«
Hadon jo je pogledal, nato je obrnil oči na drugo stran, kot nt se bal, da ne bi izdal svojega začudenja.
»To mi je zelo drago... ker ste gojili nemogoče sanje «
»Da,« je pritrdila. »Romantične in nesmiselne ssnje — kot 6e često dogaja prt mladih dekletih. Mislila sem, da sem na njem odkrila vrline, ki jih nima noben drugi Bila eem slepa, ali bolje, bila sem hipnotizirana od prepričanja, da je Dicky še vedno isti človek kot prej... Ali sedaj vidim, da to ni resnica, saj se mu je «ko-raj posrečilo, da bi vas ubil.«
1	Pričela ja jokati.
Hadon jo je pogledal in lice mu je žarelo od sreče.
»Marie... kaj ste rekli?«
Vzravnala se je na stolu in se tako oddaljila od njega.
»Nisem mogla več prestajati, da me imate vi ea neumnicol A sedaj boste mogoče mislili o meni še slabše, češ da 6cm nesramna in vsiljiva ...«
»Marici«
»Sedaj moram oditi,« je rekla ter vstala. »Zbogom, Jamesi«
»Pridite aem,« je rekel z veliko odločnostjo.
Poslušala ga je brez oporekanja.
»Nagnile 6e . .. šel«
Poljubila ga je, a hitro ae je spet vzravnala, tedaj 60 se odprla vrata.
»Oditi morate,« je rekla strežnica. »Predolg obisk bi lahko škodil bolniku.«
Marie datmar se je vrnila domov v6a razburjena in vzhičena. Ni si mogla točno predstavljati, kaj vse se je pravkar dogodilo.
To njeno razpoloženje ji je preprečilo, da bi bila takoj opazila čudno vedenje svojega očeta. Običajno jo je z nekaj besedami ljubeznivo ogovoril, a 6edaj je bil zelo slabe volje.
»Kje si bila?«
»V bolnišnici, hotela sem zvedeti, kako je doktorju Hadonu! Kaj je v tem kaj 6la bega?«
Niti najmanj ne; le zdi 6e mi, da se malo preveč zanimaš za doktorja!«
»Precej boljše mu jel« Na njegovo opombo mu ni niti odgovorila. »Sedaj je izven vsake nevarnosti.«
»Bedak je, ker se je vmešal v to afero.«
Rekel je to tako ostro, da ga je hčerka iznenadeno pogledala.
»Oče, kaj vam je?«
»Nič mi ni... Ta prokleti policaj je prišel 6em.«
»Kateri policaj?«
»Inšpektor iz Exfielda. Kdo drugi bi moral biti?«
»Odkod naj jaz to vem«, je živo odgovorila Marie.
Nato je spremenila glas:
»Oprostite mi, oče, ali potrudile se, da boste tudi vi manj razdraženi! Natančneje mi povejte, zakaj je prišel inšpektor!«
Polkovnik si jo prUjgal cigareto in z jezo vrgel vžigalico.
»Inšpektor je bil tako predrzen, da me je vprašal po mojih osebnih zadevahl« Rekel j«; to s podrhtavajočim glasom, polnim jeze, čeprav se je trudil, da bi se obvladal.
Marie ga je pazljivo opazovala.
»Saj veste, da je to običaj policistov, da postavljajo indiskretna vprašanja. Ah je bilo kaj v zvezi z Dickyjem?«
»Zakaj bi me spraševal o Dickyju Cash-donu?« je zagodrnjal še z večjo jezo. »'Rekel sem tii da je poizkusil ta prokleti policaj vtikati nos v moje zadeve. Ali Ca6h-don, kot je meni znano, nima nobene zveze z mojimi privatnimi rečmi!«
Marie sc je vsedla na stol.
»Počakala bom, oče, da se boste umirili in mi povedali, kaj je prav za prav hotel ta predrzni policist.« _	.
»Bil je tako predrzen, da me je vpraša . če sem se kdaj skregal z Ricardom! K-a)
piaviš na to?«	„ ..	,	...
(Dalje sledi)
tu in tam
Včeraj je v Nemčijo odpotoval naš trg, minister or. Ivan Andres, Obiskal bo lipski velesejem, obe-bo stopil v stik z več odgovornimi zastopniki nemškega gospodarstva in bo z njimi proučil razna gospodarska vprašanja, ki se tičejo obeh držav, V njegovem spremstvu 6ta tudi njegov kabinetni šef in šef odseka ravnateljstva za zunanjo trgovino dr, Grdjič. Minister dr. Andres bo ostal v tujini tri do štiri dni.
Pet madžarskih književnikov bo prihodnji teden prispelo v našo državo m bo imelo v Belgradu recitacijski večer svojih del Madžarske književnike je povabilo jugoslovansko madžarsko društvo, ki se trudi za poglobitev ne samo političnih in gospodarskih, temveč tudi kulturnih stikov med obema državama. Madžarski gostje bodo s tem vrnili obisk, katerega so pred petimi leti naredili v Budimpešti jugoslovanski književniki.
Glavna zveza hrvatških gospodarskih zadrug kateri predseduje dr. Avguštin Juretič, je imela v Zagrebu svoje zasedanje Zveza ima včlanjenih 383 raanih gospodarskih zadrug. Na zborovanju so sprejeli spomenico, v kateri razlagajo, da je zadružništvo eelo koristen in važen činitelj v življenju ljudstva 111 da ga je zato treba podpirati. Zaprosili so za podporo banske oblasti in se obenem ponudili za pomagače pri izvedbi organizacije ljudske prehrane z utemeljitvijo, da bo zadružništvo najbolj poceni aparat za dobro izvedbo prehranjevalne akcije.
Izredno lep uspeh jc imela prodajna razstava Srbskih umetnikov, katero je odprla kneginja Olga pred nekaj dnevi. Pri prodajanju slik so sodelovale številne ugledne belgrajske gospe. Med večjimi kupci so bila razna oblastva. Tako je na primer eunanje ministrstvo kupilo devet slik za 40.000 dinarjev. Državna hipotekama banka pa 10 del za 49.500 din. Samo na vstopninah so dobili okrog 25.000 dinarjev. Ve6 izkupiček bodo porabili za zgraditev posebne umetniške kolonije, za katero je dala bel-grajska občina stavbtšče zastonj na razpolago.
Ogromen breg se |e sesul na železniško progo
v bližini Prilepa, Kamenje in zemlja sta zatrpala progo v dolžini 100 m K sreči je nezgodo pravočasno opazil progovni čuvaj in javil dogodek postajam. K delu so morali poklicati čez dvesto delavcev, da 60 v treh dneh očistili progo in jo spet usposobili ea promet.
Srbske občine znajo z vsemi sredstvi pospeševati gradnjo tovarn v svojih okoliših. Tako se bere o Pančevu pri Belgradu, da je dobilo z raznimi ugodnostmi mestne občine od 1. 1935 dalje kar petnajst različnih industrijskih podjetij, ki 60 dala mnogim ljudem priliko za zaslužek, kar pa je imelo ea posledico povečanje mesta in večji vir dohodkov za občino. To načrtno delo izvajajo še naprej in samo lani je dala občina desetim podjetjem na razpolago brezplačno stavbišče, da 6« zgrade tovarniška poslopja. Občina ima namreč velika zemljišča, ki za obdelovanje niso primerna, pač pa le za gradnjo. Po drugi strani pa vabi industrijo z drugih koncev države okoliščina, da ie treba na področju uprave Siesta Belgrada, pod katero spada tudi Pančevo, plačevati mnogo manjše davščine kakor pa drugod. Industrija dobi zato v teh krajih velike ugodnosti, katerih drugje nima. Razen tega pa dobe v vzhodnih delih države cenejšo delovno moč in to spet povečuje apetit kapitalistov,
' d y-; Hude poplave so se začele pojavljati v Južni Srbiji,	Vsa dolina Pelagonije blizu	Bitolja je pod
nuvodo.	Tam je	voda zalila okrog 30.000	hektarjev
zemlje Največjo škodo pa trpe siromašni ljudje, katerim je voda podrla mnogo hiš in odnesla tudi precej imetja Poplave so tam skoro reden pojav v vrsti nadlog, med katerimi je treba omeniti zlasti malarijo. Ti kraji so zares potrebni regulacij in ureditev hudournikov in rek Velika Morava pa je preplavila veliko naselje Veliko Orašje. Ob svojem izlivu v Donavo je preplavila že štiri vasi, kaže pa, da jih	bo več	ob svojem spodnjem	toku.	Prav tako
je poplavljen	velik del Kosovega	polja	Sava in
Donava pa pri Belgradu še vedno naraščata in je zelo verjetno, da bo večja poplava prizadela obrežne kraje, ki takšne nesreče vsako leto doživljajo.
Breg, na katerem se nahaja vas Vukmanovo pri Nišu, je začel polzeti proti reki Moravi in je že več hiš popokalo in se podrlo. Pred dvema letoma smo mnogo brali o nesrečni va6i Malomište, ki leži na pobočju istega hriba in se je zemlja tudi premaknila in se vas nato pogreznila. Vzrok za ta pojav leži v tem, da so kmetje pred desetletji izsekali gozdove na pobočju nad vasjo in s tem so naredili presto pot hudournikom in uničevalnemu delu vode Rodovitna zemeljska plast je visoka pol metra, pod njo pa je glina. Ker voda ob vsakem večjem deževju ali topitvi snega neovirano razdira zemljo io se vanjo vteka, glina pa je ne propušča, začne zato vrhnja plast polzeti. V vasi Vukmanovo se je zemlja pomaknila navzdol za pol metra. Sprva je lezla proti reki, potem pa na drugo pobočno stran in zaradi tega različnega premikanja se je mnogo hig podrlo več pa počilo. Strokovnjaki, ki «o pregledali zemljo, so ugotovili, da se je ■treba bati še večjega premikanja in bodo morali vse prebivalstvo izseliti, njihove hiše pa prepustiti usodi.
Vprašanje polaganja dragega tira na progi Zidani most—Zagreb so spet sprožili zagrebški listi v zvezi s polaganjem drugega tira na progi od Zagreba do Dugega sela. Na tej prog! je promet ogromen, posebno pa še zaradi tega, ker je dobila Sevnica zrvezo s Št. Janžem in z dolenjsko progo. Po navedbah listov je prometno ministrstvo že pripravilo potrebne kredite za položitev drugega tira naenkrat od Zidanega mo6ta do Sevnice, od Zagreba sem pa do Zaprešiča Delo bi b*lo toliko okisano, ker je dosedanja enotirna proga zgrajena tako, da je treba zraven položiti le še tračnice, nobena druga zemeljska dela pa niso več potrebna.
O	ogromnih skritih količinah žita in koruze v okolici Subotice pišejo časopisi. Zanimivo je, da grozi Subotici, ki je središče najbolj iitorodnih krajev v naši državi, pomanjkanje moke, ker Je od nikoder ni mogoče dobiti. Nedvomno je, da je povsod okrog žita dovolj, toda pridelovalci so ga skrili, da bi pozneje z njim kupčevali in dosegli mnogo višje cene kakor pa so sedanje. To so storili navzlic grožnjam oblasti, da bodo vse skrivalce težko kaznovale. Toda zaenkrat ni bilo storjenega še nič takega, kar bi spravilo prizadetim kmetom strah v kosti. Zato poziva časopisje oblasti, naj začno odločno preiskovati skrivališča in naj brezobzirno kaznujejo vse špekulante.
870 vagonov tobaka Je doslej dala Hercegovina monopolski upravi od lanskega oridelka. Odkupovanje se je začelo že novembra. Povprečna odkupna jC,’®.ie znašala 26 do 27 dinarjev. V celem so ljudje obili okrog 230 do 240 milijonov denarjev ali povprečno po 1000 dinarjev na vsako osebo v vsej pokrajini, čeprav eo bile odkupne cene letos ea ne-
'aj dinarjev višje kakor lanske, pa so ljudje vendar tiezn fiAunl is-vi	» •<	.ii
Oktava navzgor in navzdol
Dogodivščine gostov, ki so od doma bili navajeni sovražnikovih darov iz zraka
Vremensko poročilo
nezadovoljni, kajti lani so dobili za kilogram tobaka is kilogramov koruze, letos pa le 7 kiloAamov.
° *° f® sedf1 zače'i ^ akcijo, da bi se jim tobak etošoje jesensko trgatve plačal dražjfc
Ljubljana, 27. februarja.
C,_ cis, d, dis... b, a. as, g, ges, f... Tako je slišal zadnjič neki glasbenik sirene, ki so urile svoje glasilke za bojni koncert, ki ga pa, upajmo, ne bo, ker dirigent trdo tišči roke v žepu in fige drži. Nekateri so iz časopisov zvedeli, da bodo delali iz muhe slona, nekaterih pa sploh nič ne gane in od teh ni nihče »ni mrdnuo«. To so bili vsi častiti prebivalci Ljubljane, nekateri celo častni meščani.
Bili pa so tedaj v Ljubljani tudi iz »nekje v Evropi«, kjer se mile sirene glas večkrat sliši in kjer je vse resnica, kar si mi samo predstavljamo. Ti pa seveda niso nič vedeli za govorilno uro siren. Prišli so sem na oglede, ali kakor pravijo na kmetih: »Na oglede«. To ni nič čudnega, saj smo bili še v predpustu, torej v času, ko je plovba »ta ledik« nevarna. Sedanji čas je teh »ta ledik« sploh sovražnik številka 1. Pri nas pa imamo dekleta in še marsikaj drugega ter se izplača priti.
Najprej so si, seveda zaradi lepšega (ker vsak, ko se ženi, se ne hvali s tem, ko je pa oženjen, pa sploh molči) ogledali zanimivosti mesta: kraj, kjer je stala stara smodnišnica, resnične klobase, ki so jih tudi z rokami otipali, če so prave, kramo, krvavice iz pravih svinjskih črev in še sto drugih stvari. Potem jih je pa neki ljubljanski mentor, ki je edini vedel, po kaj so prišli, popeljal v neki lokal, da bi vrgli oči še po »svojem vzroku prihoda«. Da bi pa lažje gledali, so si naročili nekaj ljubljanskih zanimivosti. Ker pa so bili sami telovadci in so se že večkrat pripravljali na razne mednarodne tekme skupaj, ali kakor pravimo »simultano«, jim je to nehote prišlo v navado in so tudi jedli simultano. Najbolj jim je dišala naša narodna jed — pa ne žganci ali močnik — ampak kranjske klobase. V predpustu moraš sploh jesti klobase, ker sicer nisd napreden. Pa tudi za zdravje
so priporočljive, ker so brez robov in te ne morejo v želodcu tiščati.
Ravno so se pripravljali zopet na »simultani požirek«, pa je, oh vražje sirene, zatulilo, da je narodna jed obtičala na pragu temne bodočnosti. Duh samoobrambe jih je dvignil »simultano« izza mize in ucvrli so jo proti vratom ter iskali, kje je kako zaklonišče. Prepričani so namreč bili, da so nad mesto priletela ne morda dekleta, tako domišljavi kljub predpustnemu času niso bili, ampak letala. Vedeli pa so, da letala ne mečejo klobas in podobnih zanimivosti. Ljudje, ki so bili v lokalu, so mislili, da jih je mati narava tudi »simultano« opozorila na posledice ljubljanskih zanimivosti. Uslužno so jim nekateri odprli zaklonišče. Mi smo sploh uslužni. Če kdo, ki je prišel od bogsigavedi kod na cesti, le kihne, že Iztegnemo iz žepa robec in mu ga ponudimo. Pri tem K®, če je le še toliko časa, tudi slovesno nagovorimo in se mu zahvalimo, da je izvolil v našem mestu kihniti. Torej odprli so zaklonišče, toda glej ga spaka I Razne dežele, razne navade, razni pojmi, so rekli že slavni Rimljani, ki so, kakor izgleda, izumrli do zadnje kaplje krvi. Ljudem se je posvetilo. Ubogi predpustniki so mislili torej, da so sirene naznanjale letalski napad.
Tako se je zgodba zavijala in se je začela odvijati po narodni pripovedki: narodna jed je korajžno prestopila prag temne bodočnosti, duh notranje samoobrambe je predpustnike posadil za mizo, na mizo so zopet romale zanimivosti, ki so vse kandidate pogubile: zapeljale so jih in so pozabili, po kaj so prišli.
Vsak je torej po svoje slišal in razumel glas siren. Mi pa smo bili prikrajšani za gostijo. Morda bi bili povabljeni in bi dobili iz rešeta piti in če bi se nam zdelo, bi se še stepli. Stepli, to pravimo mi, ki nimamo nobenega smisla za lepe stvari. Tisti, ki pa vsako priliko izrabijo za na-, rodne prireditve, pa bi rekli: imeli smo naroden festival.
Izreden uspeh obvezne telesne vzgoje
v Mariboru
Maribor, 27. februarja.
Organizacija obvezne telesne vzgoje, ki je naletela v Maribo.ru skraja na precejšnje ovire, je zajela obrtno mladino, ki je bila do sedaj v tem pogledu jako zanemarjena. Organizacijo je izvršil referent za obvezno telesno vzgojo pri mestni občini g. Černetič s pomočjo vaditeijskega zbora, sestavljenega iz mariborskih športnikov. V začetku je bilo vpisanih v tečaje 250 obveznikov, telesne vaje pa je obiskovalo 150—180 tečajnikov. Pozneje pa je obisk slalno naraščal, med mladci je nastalo za telesne vaje veliko zanimanje in danes obiskuje vaje že 400 tečajnikov. Vežbe potekajo po posebnem učbeniku, ki so ga sestavili referenti za telesno vzgojo iz vseh naših mest. Vežbe se vršijo vsak teden po dve uri, in sicer ob dnevih, ko imajo vajenci popoldne obrtni pouk. Mestna občina skrbi za južino za obiskovalce tečajev — vsak dobi obilen kos kruha, nabavila jim je telovadno obleko, vež-banje pa se vrši v telovadnicah mariborskih šol, poleti pa na prostem. Na sporedu so redovne vaje, gimnastika, pozimi smučanje, v poletnem času pa zlasti plavanje, gozdni tek itd. Poleg telesne pa se ne zanemarja tudi nacionalna vzgoja. Vsak teden imajo voditelji tečajev pred pričetkom kratke nagovore z nacionalno vsebino. Sedaj je vodstvo napravilo načrt za nove tečaje, ki se bodo pričeli meseca marca. Vežbanje obveznikov se bo vršilo v 12 skupinah.
ŠPORTNE VESTI Jutri začetek IV. izleta gorenjskih smučarjev
Jutri popoldne, po prihodu popoldanskega vlaka ob 15 bo po skupnem odhodu s postaje Dovje-Mojstrana pred hotelom »Triglav« svečana otvoritev IV. izleta gorenjskih smučarjev. Izlet bo otvo-ril predsednik Gorenjske zimskošportne podzveze tov. Cinkovic Jože. Takoj po otvoritvi bo tekmovanje v teku na 18 km. Nastopili bodo vsi najboljši tekači kakor Razinger, Smolej, Knific, Žem-va, Klančnik itd. Obeta se huda borba, ker so snežne prilike odlične in proga težka kakor malokdaj.
V	nedeljo pa bo največja in najlepša točka tekmovanja mladine na 3.5 in 8 km, saj bo nastopila prav vsa gorenjska smučarska mladež, da pokaže svoje sposobnosti in borbenost Tudi slalom za dame in mladino bo dogodek prve vrste in lahko že naprej prerokujemo presenečenja.
Podprite požrtvovalnost gorenjskih smučarjev s tem, da se v polnem številu odzovete vabilu.
Pet skokov čez 100 m v enem dnevu
Včerajšnji dan je začel s serijo skokov preko 100m. Nemci so pokazali svoje znanje in je verjetno, da bodo Sc izboljšali rezultate. Holl je šel 6atno s tričetrt zal?ta, ker se je čuval zaradi roke, ki si jo je poškodoval v Beljaku, od jutri dalje pa bo lahko ie skakal v polni formi. Stilno eo pokazali Nemci odlično znanje in je užitek gledati njihov polet. — Naši so imeli pri rekordni udeležbi 9 smučarjev nekaj padcev, ki pa so bili vsi brez poškodb. Čudno ni, ker je toliko mladih pogumnih smučarjev na startu, da se jih prireditelj niti ubraniti ne more. Pozornost vzbuja mladi Javornik iz Ljubljane, član Smuškega kluba Ljubljana, ki je 16 let star ter pogumno skače in brez padcev. Stilno je bil odličen Mežik, pa tudi Zupan je pokazal odlične rezultate. Novšak prihaja zopet v svojo 6taro formo in obeta mnogo. Finžgar je imel smolo in je pri doskoku padel ter si malo nategnil mišice. Šel je na masažo na Jesenice in bo verjetno danes ali pa jutri zopet nastopil. Od padcev so bili samo trije res padci, ostali so bili samo dotiki tal in so V6i smučarji izvozili naprej.
Ker je bila včeraj telefonska zveza od Rateč pretrgana, ni bilo mogoče oddati točnih rezultatov, Ti so:
Našli Klančnik Karel, SK Ljubljana, 61, 69, 84 p.; Razinger SK Bratstvo Jesenice 52, 50, 51 p„ 70; Javornik Sm. k. Ljubljana 57, 62, 65 p., 72; Novšak Sm. k Bohinj 50, 81, 81, 85, 86; Zalokar SK Ilirija 58, 52, 71, 73p.j Zupan SK Ilirija 62p., 63, 79, 82p ; Pribošck SK Bratstvo Jesenice 60, 75 p.; Mežik SK Ilirija 72, 80; Finžgar ZFO Kropa 82 padec.
Nemci: Ho!! 72, 80; Gering 85, 96, 99, 97; Schneidenbach 77, 85, 93, 91; Mair 83, 81, 84; Lahr 92. 99, 98; Palme 90, 100, 101 j Kraus 96, 99, 99'A, 101; Klopfer 93, 100, 94, 103 p,
Uspehi tega dela v telovadnicah in na smuških terenih so se že sedaj pokazali. Obvezniki telesne vzgoje v Mariboru so sodelovali pri letošnjih smuških tekmah za banovinsko prvenstvo, ki so se vršile na Mozirski planini, ter so odneela krasne zmage. Dokazi zmag so bili te dni razstavljeni v trgovski izložbi v palači Hranilnice dravske banovine: pozlačena smučarska palica, prehodno darilo ljubljanskega župana, ter štiri lepe zapestne ure s posvetilom ministra za telesno vzgojo. Ta darila si je priborila patrola mariborskih obveznikov, ki je zasedla v patrolnem teku prvo mestu. Tudi drugo in tretje mesto sta zasedli mariborski patroli ter dobili kot darila knjige o smučanju.
Izdaja krušnih kart v mariborski okolici
Občinski preskrbovalni urad v Košakih javlja, da se bodo izdale nakaznice za mesec marec po naslednjem razporedu: za Krčevino 3. marca v šoli v Krčevini, za Košake 4. marca istotam, za zamudnike 5. marca istolam.
Za Sv. Peter: za kraja Trčova, Celstrina dne
3.	marca, za Metavo, Nebovo dne 4. nmrca, za Vodole, Malečnik in Ilrenca dne 5. marca, vse v občinski pisarni pri Sv. Zetru.
Občinski preskrbovalni urad Studenci pri Mariboru naznanja svojim občanom, da se bodo delile živilske nakaznice za mesec marec v nedeljo, dne
2,	marca, od 7. do neprenehoma 18. ure v deški ljudski šoli. — Nove živilske nakaznice se bodo izdajale le proti predložitvi pravilno izpolnjenih glav prejšnjih nakaznic. Kdor je izgubil glavo nakaznice, naj se oglasi dne 1. marca ob 16. v občinski pisarni. — Občinstvo opozarjamo, da po možnosti dvigne določenega dne živilske nakaznice.
Pregled motornih vozil v Mariboru
Predstojništvo mestne policije v Mariboru objavlja, da bo redni letni pregled vseh motornih vozil v Mariboru po za to določeni komisiji dne
5.	in 12. marca 1941 ob 15. v garažah mestnega avtobusnega podjetja v Mariboru na Tržaški c. 41.
Vsi lastniki motornih vozil iz Maribora se pozivajo, da predstavijo vsa svoja motorna vozila zaradi pregleda ob določenem času na določen kraj.
Vsak lastnik motornega vozila ima prinesti s seboj: 1. Prometno knjižico z državnim kolkom lOO din po tar. post. 90 a t. z. za potrdilo v prometni knjižici. 2. Takso za komisijski pregled v znesku 54 din za vsak avtomobil, odnosno 27 din za vsako motorno kolo. Vozila morajo biti predvedena v očiščenem stanju in uporabna za vožnjo. Pregledi se bodo vršili z vso strogostjo, zlasti se bo gledalo na stanje šasije, peres, vzvodov, zavor, kretal, žarometov, hup, zadnja luč ne sme biti višja od 1,20 m od tal, blatniki pri tovornih avtomobilih itd.
Nova Cerkev
Nova Cerkev ima pa ie tudi drugo zanimivost!
ki še ni dovolj znana. To je pes, katerega ime dopisnik zamolči, ker je znano daleč na okoli. Ta pes ima sicer tudi svoje slabosti in razvade, a je drugače izredno pretkan. Ne mislite pa, da se hočem iznebiti kake predpustne šale in si zato izmišljam nove basni o naših pseh. Resnica je, da noče ta pasja mrcina nositi nagobčnika, marveč si ga takoj sname in zakoplje skrivoma v sneg. Vse vrvice, s katerimi mu nagobčnik navežejo, pa raztrga na nepoznan način. Še celo drobna verižica ga ne drži dolgo, ker jo počasi, pa gotovo pregrize. Kakor hitro znebi nagobčnika, pride nazaj h gospodarju pokazat se, češ kaj mi pa morete. Da odpre marsikatera vrata, mu je malenkost. Pač pa je trdnega prepričanja, da mu ni treba zapirati nobenih vrat. Zato so ustvarjeni drugi. — Se bolj čudna pa je ta-le: Pes spi pred gospodarjevo spalnico pri vratih. Vsako jutro se oglasi v spalnici budilnik precej zgodaj. Navadno je hodil takoj potem gospodar budit z žvižgom svojo družino. Zadnji mesec mu tega ni več treba. Takoj, ko odzvoni budilka, se poda pes pred vrata družinske spalnice in začne praskati po vratih. Če se nihče ne oglasi, tudi krepko zalaja in gre zavestno zopet na svoje ležišče pred gospodarjeva vrata Ob zaspanih dneh včasih svojo prostovoljno prevzeto nalogo tudi ponovi, če dnižina ne vstane takoj Ta se vam bo zdela bolj debela kot okrogla ali vsaj pustna. Vendar je čisto resničnal
Kraj	Barometer-sko stanje	i enipe-ratur; v C'		a ► > ■- e 5 S r>	"C C 3. c c o o S3 £J	Veter	Pada- vine	
		■as a c t»	ce • ** *3*c c ffl			(smer, jakost)	m/m	vrsta
Ljubljana	/73-9	5-4	-1-8	80	8	0			
Maribor	773-5	-1-2	-6-0	90	6	0	—	—
Zagreb	748-4	9-0	o-o	60	0	ENE,	—	—
Belgrad	765-6	9-0	1-0	80	8	NW,	—	—
Sarajevo	767-5	6-0	-1-L	70	10	N,	—	—
Vis	763-5	3-0	1-0	80	2	NW«	2-0	dež
Split	iom	7-0	2t)	50	3	NE,	1-0	dež
Kumbor	758-1	11-0	6-0	4U	10	NE,	—	—
Rab	766-5	7-0	4-0	40	0	N.	—	—
DOBFOVIlll)	758-7	12-0	6-0	40.	2	NE,	—	—
Vremenska napoved: Delno oblačno in hladi neje vreme. Najnižja temperatura na letališču je —5 stopinj Celzija.
Koledar Obvestila
3.	karitativno predavanje bo danes zvečer ob osmih v beli dvorani hotela Uniona. Predavala bo gospa prof. Minka Skaberne o predmetu: Slep-stvo in skrb za slepce drugod in zlasti pri nas. K temu predavanju vabi vse prijatelje karitativnega dela Karitativna zveza v Ljubljani. Vstopnine ni.
Alpinistični klub »Skala« priredi v sredo, 5.
marca ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani v proslavo svoje 20 letnice predavanje Slavka Smoleja pod naslovom »Barve v gorah«. Predavanje bo spremljalo 210 barvnih diapozitov in naših alp. Predavanje bo izredno zanimivo in bo kvalitetno v vsakem oziru, tako da ga moremo priporočiti vsakemu ljubitelju fotografije in naših gora. — Vstopnina bo za sedeže 8 in 5 din, stojišča 3 din. Predprodaja v kinu »Union«. Preskrbite si vstopnice takoj, ker bo zadnje dni velik naval, to predavanje bo namreč pokazalo nove poti v naši fotografiji in je za to zanimanje zanj že sedaj zelo veliko.
FO Kodeljevo nprizori v nedeljo 2, marca ob
5 popoldne v frančiškanski dvorani Petrovičevo dravo v treh dejanjih »Duše«. —: Predprodaja vstopnic v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici, ter na dan predstave od 10 do 12 in od 3 dalje pri blagajni frančiškanske dvorane. — Vabljeni I
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani namerava izdati knjižico »Zavodi za socialno zavarovanje — javna oblastva. Obnova postopka in spreminjnje njihovih odločb«, ki jo je spisal njegov direktor dr. Vrančič. Ta razprava je izpopolnjena s koristnimi podatki za prakso in s pravnimi mnenji uglednih pravnikov. Pisec tolmači, kdoj in kako je mogoče obnoviti postopek, končan že s pra-vomočno odločbo, pri zavodu samem, pri upravnih oblastvih, državnem svetu in razsodiščih, kako spreminja lahko odločbe brez obnove postopka zavod sam ali državno oblastvo, kako jih spreminja lahko nadzorno oblastvo, kako se spreminjajo odločbe, ki jih ni podpisal pristojni organ zavoda ali ki jih je podpisal, akoravno so bile protizakonite, itd. Razprava pojasnjuje mnogo zamotanih in še nerazčiščenih vprašanj in premalo jasnih pojmov na polju socialnega zavarovanja, javnega in zasebnega prva. Knjižic bo obsegala okoli 45 strani v oktavnem formatu in bo stala okoli 1$ din. Ker bo izšla razen za notranjo uporabo uradništva Pokojninskega zavoda le v tolikem številu, kolikor bo prednaročnikov, naj vsakdo, ki jo namerava naročiti, to sporoči Pokojninskemu zavodu za nameščence v Ljubljani, Gajeva ulica 5, do 10. marca.
Eksperimentalno predavanje o hipnozi in telepatiji. V torek, dne 4. marca ob 20 bo predaval v frančiškanski dvorani gospod Bogdan Zupan o hipnozi in telepatiji. Demonstriral bo vse eksperimente, ki jih izvajajo poklicni hipnotizerji. Pojasnil bo bistvo hipnoze in telepatije, razkril trike in opozoril na razne kvarne posledice laične hipnoze. Ves Čisti dobiček je namenjen za nabavo opreme siromašnih tekmovalcev Smučarskega kluba Ljubljane. Predprodaja vstopnic v trgovini Goreč, Tyrševa cesta in Kolb & Predalič, Kongresni tr8-
Cena za obisk Planice. V ceni za obisk Planice, ki znaša 58 din, je vračunana vozovnica iz Ljubljane do Raleč-Planice in nazaj, vstopnica k prireditvi in znak, ki ga mora vsak posetnik nositi na vidnem mestu. Gornja cena velja seveda le za potnike, ki potujejo z izrednim vlakom, za katerega se je pravočasno prijaviti pri »Putniku«.
Združenje rezerv, častnikov, pododbor Ljubljana, sklicuje 18. redni zbor na soboto, dne 15. marca ob pol 20 v predavalnici Društva inženirjev v Zvezdi, II. nadstr. — Uprava pododbora.
V	petek, dne 28. t. m, ob 18,20 bo predaval na belgrajski radijski postaji vrhovni inšpektor gasilske službe g. Ilija Pintar o gasilstvu kot najvažnejšem činitelju zaščite pred letalskimi napadi ■— Opozarjamo »lovensko gasilstvo na to važno predavanje.
lij ubij ansko gledališče
Drama. — Začetek ob 20.
28, februarja, petek: ob 15 Romeo in Julija. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol.
1. marca, sobota: Protekcija. Red A.
2. marca, nedelja: ob 15 Mali lord. Mladinska pred-
stava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol
Opera. — Začetek ob 20.
28. febr., petek: Ples v maskah. Red A.
1. marca, sobota: Carmen. Izven. Gostovanje al-
tistke Elze Karlovčeve.
2. marca, nedelja: ob 15 Angel z avtom. Mladinskn
opereta. Izven. Globoko znižane cene od 24 dinarjev navzdol.
RADIO
Program Radio Ljubljana
Sobota, 1. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Plošča za ploščo pisana zmes godba vesela in pesmice vmes — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Plošča za ploščo pisana zmea godba vesela in pesmice vmes — 14 Poročila, objave — 17 Otroška ura: Nastop »Pavlihovega odra« (prenos iz velikega studia) — 17.90 Slike iz prirode (plošče) — 17. 50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Rad. ork — 18.40 Pasivna obramba in zaščita (sestra Marija Pokoren) — 19 Napovedi, poročila — 19.25 Beseda k prazniku — 19.40 Korošci pojo (plošče) — 20 O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) — 20.90 »Na straži hrvaški.« — Potopisen in narodopisen večer. Napisal Davorin Petančič, izvajajo člani Radijske igr, družin«, sodelujejo Faiaje na vasi, — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna igra Radijski orkester. — Konec ob 2S,
Na vročih tleh Italijanske Somalije
čudna igra usode po komaj šestih letih
'''	"	S	^	->	'
mmm
J : 'tim
Italijanski vojak, somalijski domačin, kot atrojničar.
Zadnje dni je še prav posebno v ospredju zanimanja svetovne javnosti Italijanska Somalija, kjer se zdaj tudi odigravajo z vso naglico in neizprosnostjo boji med Anglijo in Italijo. Angleški sunek na bojišču je bal zadnje dni še zlasti silovit, ali pa tamkajšnje italijanske čete ne dajejo potrebnega odpora, da bi ustavile angleško prodiranje. Nenavadno hitro je padlo tudi že glavno mesto Italijanske Somalije, Mogadiscio, od koder vodijo v notranjost dežele vse važnejše poti in tudi edina železnica v vsej Somaliji, železnica, ki veže Mogadiscio z Baido-o in Mahaddajem. Pa tudi pri tem glavnem somalijskem središču se angleške čete niso dosti zadrževale, pač pa so takoj nadaljevale s prodiranjem naprej ob obali in v notranjost dežele. Nekako istočasno s padcem glavnega somalijskega mesta Mogadiscia pa so se oddelki angleške vojske na splošno presenečenje izkrcali tudi na skrajnem severnem koncu te italijanske kolonije, pri Guardafuju, in se zdi, da bodo prodirale južnim angleškim četam nasproti.
če ne bo kakšnega nepričakovanega zastoja pri angleškem prodiranju, na primer takšnega, kot na severnem afriškem bojišču, v Libiji, kjer se je angleška vojska nekako na sredi poti med Egiptom in glavnim libijskim mestom Tripolisom nanadno ustavila, bo vsa Italijanska Somalija kaj kmalu v angleških rokah in se bo tudi od tod začelo prodiranje v Abesinijo, podobno kot ob začetku prejšnje abesinske vojne, ko so čete maršala Grazianija vdrle iz Somalije proti severu. Čudna igra usode po šestih letih 1
Kakor vsaka, tako ima tudi ta dežela svoje posebnosti. Razen tega, kar nam povedo vsakodnevna uradna poročila o sedanjih bojih, bi gotovo radi o tej deželi zvedeli še kaj drugega, kar bo v neki meri pomagalo razločiti, zakaj se dogodki na tem vročem bojišču odigravajo tako in ne drugače.
Nekoliko manjša kot dve in pol Jugoslaviji
Italijanska Somalija se razprostira na skrajnem vzhodnem koncu afriške celine in obsega 200 do 400 km širok obmorski pas. Dolga je ta dežela 1600 km, torej približno trikrat toliko, kolikor znaša razdalja med Ljubljano in Belgradom. Skrajna severna točka je Guardalui, o katerem smo predvčerajšnjim slišali, da so ga nenadno zasedle britanske čete. Italijanska Somalija meri približno 600.000 kv. km., torej nekoliko manj kot dve in pol Jugoslaviji. Ljudi pa živi tam le nekaj nad 1,000.000, kar se z drugimi besedami pravi, da je dežela zelo redko naseljena. Niti
2	prebivalca ne prideta povprečno na 1 kv. km. Italijanska Somalija je vroča in suha dežela, ki jo v glavnem namakata reki Džuba na zahodnem koncu in Sebeli nekako na sredi.
Ljudje in njih posel
Somali, ki tod žive, so zelo svobodoljubni ljudje, bojeviti in fanatični mohamedanci. Žive kot nomadi, ki s svojimi čredami potujejo iz kraja v kraj po tem precej pustem svetu, in so jih šele v zadnjih letih italijanski kolonisti ukrotili in jih podvrgli. Ljudje se bavijo s poljedelstvom le ob večjih rekah, kjer je svet še kolikor toliko rodoviten, čeprav je podnebje tod precej nezdravo. Tu pridelujejo tudi bombaž. V vsej deželi pa je najvažnejši vir dohodkov živinoreja.
Somalija je italijanska kolonija in se v glavnem deli v Severno in Južno Somalijo. Glavno mesto je Mogadiscio, ki je zdaj tudi že v britanskih rokah. Tu je imel svoj sedež italijanski guverner. Mogadiscio je obenem tudi glavno somalijsko pristanišče s približno 30.000 prebivalci.
Iz Italijanske Somalije so izvažali v mirnem času v glavnem bombaž, kože, krzno in slonovo kost.
Italijanske žrtve za Francovo Španijo
Oroije, municija in obleka je bila vredna 4.4 milijarde, podpora voine mornarice in letalstva pa 7.5 milijard lir Dolg bo plačan v 24 obrokih
Precej dolgo je že tega, odkar se je končala zadnja španska državljanska vojna, v kateri sta na Francovi strani učinkovito pomagali Italija in Nemčija, česar tudi nista nikdar tajili, pač pa prej z nekakim ponosom poudarjali. Kolikšno dejansko pomoč sta tedaj Italija in Nemčija dajali Španiji, dozdaj še ni bilo nikdar točno povedano. Zdaj pa je nastal trenutek, ko je Italija le smatrala za potrebno povedati svetu, koliko je tedaj žrtvovala za Francovo zmago in za njegovo Španijo. Današnji italijanski časopisi namreč navajajo številke, ki se nanašajo na orožje, katerega je v španski državljanski vojni odstopila Italija svoji latinski sestri. Ti podatki kažejo, da je Italija tedaj poslala v Španijo naslednje orožje:
Topovi, strojnice, puške
1930 topov, od teh 1574 malega kalibra, po večini 65 mm, 443 topov srednj«ga kalibra, večinoma 105 mm; 14 topov težkega kalibra, med njimi 5 kalibra 305 mm, 9 topov kalibra 269 mm;
10.135 avtomatskih orožij, od tega 1426 mož-narjev, 2449 strojnic, vrste »Fiat 14 in 35«; 1905 strojnic vrste St. Etienne, 5255 strojnih pušk;
240.740 lahkih orožij, od tega 219.305 pušk tipa »1891«.
Municra
7,514.537 artilerijskih krogel, od tega 91.500 granat in 11.172 stotov eksploziva in zažigalnih snovi, dalje 324,900.000 krogel za lahko orožje, od tega 319 milijonov nabojev za puške in strojnice.
Motorizirana boina sredstva in obleka
7668 mehaniziranih vozil, od tega 369 avtomobilov, 4264 tovornih avtomobilov, 149 hitrih vozil in 801 traktor, dalj« 1189 motornih koles, 897 pomožnih mehaniziranih vozil in od 6500 cistern z bencinom.
931 radiotelegrafskih postaj ter telefonskih postaj in central, 25.241 km telefonskega kabla poleg heliografov in raznih’ komunikacijskih sredstev, delavnic za radiotelegrafijo, gradiva za mostove in utrdbe. Dobavljenih je bilo 500.000 kompletnih oblek poleg ostalih stvari in hrane.
Vrednost navedenega materiala znaša 4446 milijonov lir.
Pomoč v letalstvu
Generalu Francu je bilo poslanih 763 letal, 1414 letalskih motorjev, 16.720 ton bomb, 9 milijonov 520.000 nabojev in 76.500 ton raznih drugih potrebščin za letalstvo.
Izvedenih je bilo 5320 bombardiranj, letala pa so letela skupno 135.265 ur. Vrženih je bilo nad 12 milijonov kg bomb. Italijani so sestrelili 903 sovražna letala.
Mornarica
Tudi mornarica je doprinesla svoj delež, sicer na tihem, toda učinkovito, 92 parnikov je bilo uporabljenih za prevoze, 91 ladij italijanske vojne mornarice pa je sodelovalo pri vojaških akcijah ali pri spremljanju drugih ladij Italija si ni pomišljala odstopiti španski vladi gotovo število svojih podmornic, ki so dosegle zelo konkretne uspehe.
V	nekaj dneh je bilo potopljenih 18 ladij s skupno 72.800 tonami. Vse svoje ladje je Italija dobila nazaj razen dveh podmornic, 4 kontratorpedovk in 4 motornih torpednih čolnov, ki jih je odstopila španski vladi.
Podporo, ki sta jo Španiji dala italijanska vojna mornarica in letalstvo, cenijo na približno 7.5 milijard lir. S sporazumom, ki je bil sklenjen s Španijo lansko leto, je bil dolg določen na 5.5 milijard. Ta dolg bo plačan v 24 obrokih.
Za vsako minuto petja — avtomobil
Znani švedski pevec stockholmske «pere Bjoerling je zdaj na pevski turneji po Zedinjenih državah. S svojim prvim koncertom je dosegel tak uspeh, da so ga hotele vse ameriške radijske postaje najeti, da bi pel.
Najbolj svojevrstno in tudi najbolj zapeljivo ponudbo pa mu je ponudil avtomobilski kralj
Ford. Ta je povabil rojaka Grete Garbo, naj priredi koncert za njegove delavce v Detroitu. Za vsako minuto petja mu je obljubil kot plačilo po en avto, kakršne izdelujejo njegove tovarne, če pa tega ne bi hotel, bi mu pa plačal v denarju, in sicer 10.000 švedskih kron, kar bi bilo v našem denarju 300.000 dinarjev. Pel pa bi dvajset minut. Ubogega pevca je oblila kurja polt, ko je slišal o taki ponudbi in ni vedel, za kaj naj se odloči. Končno se je vprašal, kaj bi rekli švedski cariniki, če bi se pripeljal domov s toliko avtomobili, zlasti če bi šli za Fordovim zgledom še drugi avtomobilski tovarnarji.
Angleški padalci
Dokler se niso angleški padalci spustili v Italiji na tla, se sploh ni vedelo, da imajo tudi Angleži take oddelke. Padalce jemljejo v službo le, če se prostovoljno priglase. Morajo pa seveda biti telesno močni in tudi srce morajo imeti na pravem mestu. Ni namreč dobrega vojaka brez srca na pravem mestu, zlasti pa padalca ne, ko te ujame smrt lahko kar spotoma. Med angleškimi padalci je mnogo znanih športnikov, zlasti tekačev, nogometašev in drugih atletov. Vsi padalci morajo končati tečaje, v katerih se učijo posameznih nastopov večjega obsega in tudi v manjših skupinah. Navaditi se morajo na daljše marše, ne da bi med potjo dobili kaj pod zob, preplavati morajo reke in jezera v bojni opremi. Sploh se uče vsega, kar je potrebno v guerilski vojni. Te padalce poučujejo izkušeni častniki, ki so si nabrali za to potrebnega znanja v dolgoletnih bojih ob severni indijski meji. Ti izkušeni in zvitorepi častniki učijo padalce, kako se je treba bojevati v pustih predelih, iskati sledov in podobno. Uče se torej vsega, kar je za tako vojno potrebno. Zanimivo pa je pri tem, da se ne zanašajo na gromozanske načrte, ampak bolj na zdravo pamet in okretnost. Človek bi rekel, da so se vrnili k naravi. Pokazalo se je namreč, da tisti, ki ima vse lepo po predalčkih urejeno, kaj hitro glavo izgubi, če mu pade samo en predalček >iz tečajev«.
I
Gertrude Gelbin:
MLADI EDISON
Resniina filmska povest o mladosti velikega izumitelja
Videl je, da je tako strašansko počilo, da je pok vzbudil preplah med otroki, povzročil nastop kra-
ievne gasilske čete, veljal očeta idisoaa težke denarce za popravilo šolskih klopi in vrh tega dal povod tudi za to, da so Toma vrgli iz šole.
Učiteljica je govorila:
»Zelo mi je žal. Toda mislim, da bi morali s tem fantičem v Detroit k zdravniku. Nor je, zame ni o tem nič dvoma, docela je noric Tom je ves ta pogovor slišal stisnjen za vrati v kleti in je komaj obvladal srce, ki mu je divje bilo. Gospodična Ho\var-dova, učiteljica, je bila prišla domov s hlinjenim sočustvovanjem sporočat novico, da so Toma vrgli iz šole. Pravila je: »Gospod Edison, vaš sin moti druge otroke, kar naprej nekaj mrmra, bobna s prsti po klopi, pred kratkim pa je celo govoril, da ima misli, kako bi bilo mogoče ohranjati glasove. Vprašal me je tudi, iz česa je oblak. Po vsem tem pa, kar se je dogodilo danes, šola ne more več prevzemati odgovornosti za vzgojo vašega 6ina. Lahko se pritožite pri šolskem nadzorništvu, toda jaz bi na vašem mestu tega ne de-lala.c
Tomova mati je razburjeno spraševala:
»Pa zakaj, zakaj?«
Gospodična Howardova je dejala:
»Ker je nor.«
Tedaj se je pa mili glas gospe Edisonove spremenil v krik:
»Kako sii drznete kaj takega 1 Če je kdo nor, ste vi!«
Oče Edison jo je miril: »Nancy, pazi vendar, kaj govoriš!«
Toda žena je vpila dalje:
»V Tomovem značaju ni nič takega, česar bi dober učitelj ne mogel popraviti. Tudi sama sem bila v Kanadi učiteljica, pa lahko presodim. Toda vi nimate ne potrpljenja, ne razumevanja, da bi mogli biti dobra učiteJjica. Tom je dober fantič in prav toliko pameten kakor drugi otroci v šoli. Še nikdar ni naredil nobene posebne neumnosti. Nori ste vi!«
Gospodična Howardova je za-vreščala:
»Jaz?«
Oč« Edison jo je poskušal miriti:
»Gospodična, najboljše bo, če zdaj greste...«
Tom je slišal, kako so se zaloputnila hišna vrata, čez čas pa je ujel glas matere, ki je govorila očetu:
»Čudim se ti, Sam, da sploh ne skušaš braniti lastnega sina.« Oče ji je v smehu odgovoril: »Ni bilo potrebno, ko si se ti tako sijajno zavzela zanj.«
»Kako je le mogla trditi, da je Tom nor? To je vendar smešno!«
Oče je vzdihnil:
»Ni ona edina, Nancy. Vse mesto tako govori. Vsi mislijo, da s tem fantom nekaj ni v redu. In še posebno po tem, kar se je zgodilo danes...«
Tom je prebledel. Nekaj trenutkov je stal kakor okamenel, potem pa je planil in zdrvel v sobo.
To ga je najhuje zadelo. Izključen iz šole, ker je nor!
Se nocoj so mu ob spominu na to solze zalile oči. Ko je zaslišal nekoga na stopnicah, si je oči naglo obrisal.
V	njegovo delavnico je stopila mati. Brez uspeha je poskušal, da bi jo veselo pozdravil. Ves strt ji je govoril:
»Mama, ne jokam, ker me je oče nabil. Toda tisto, kar pravi,' se mi zdi, da je res. Jutri bodp vedeli vsi, da so me vrgli Iz šole, ker sem nor.«
Mati je fantiča objela in ga tešila:
»Naj te ne moti, kaj govore ljudje. Naš mali Port Huron ni še svet. Svet zunaj je velik in širok in nekega dne bodo tvoje ime poznali tudi ta n zunaj.«
Tom jo je proseče spraševal:
»Mama, ti pa veš, da nisem nor, kaj ne?«
»Seveda, dragec. To je največja neumnost, ki sem jo kdaj slišala.«
»Oče pa misli, da sem ...«
Mati ga je spet mirila:
»Ne, ne! Ne misli tako. Samo malo ga skrbi. Nikar ga ne razburjaj. Rad te ima. Vse nas ima rad.«
Tom je ihte stisnil iz sebe:
»Prav, mama. Nikar več ne bom storil ničesar, kar bi ga jezilo ...«
In življenje je bilo spet lepo.
(Dalje.)
0BNB8AL KBIVICKIi
Bit SEM V STALINOVI SLUŽBI
Stalin je tudi ii te ponarejevalske zadeve prišel g plapolajočo zastavo.
Dr. Burtan se je izkazal za zanesljivega komunista. Znal je držati gobec. Obsodili so ga na petnajst let ječe in na pet tisoč dolarjev globe. Še danes varuje svojo skrivnost
Od Alfreda sem zvedel, da je sovjetska	vlada nakazala	znatno
vsoto za obrambo dr. Bnrtana in za	druge	izdatke v zvezi	s tem
primerom. Kar se tiče Nicka Dozenberga, mi je kmalu izginil iz pogleda. Pozneje nekoč sem samo še slišal, da je tudi njega veliko čiščenje odplavilo.
Franca Fischerja sem po naključju dobil leta 1935. v Moskvi. Komaj sem ga prepoznal. Ko je prebil štiri leta na svojem oddaljenem mestu v Sibiriji, so mu dovolili potovanje ▼ prestolnico, da bi šel k zdravniku in kupil zdravila ter druge nujno potrebne stvari. Udomačil se je bil v tečajnem pasn in je tam poročil dekle, ki je hilo tudi izgnano. Z njim je imel otroka. Bil je spremenjen do dna in skoraj tako, da je vzbujal strah.
Vprašal sem ga:
»Zakaj me niste poiskali?«
Zamrmral je nekaj besedi brez	zveze.	Trudil sem se,	da bi
spet	napel niti najinega nekdanjega	tovarištva. Toda zdelo	se je,
kakor da ga je spomin docela zapustil. Nič več ni bilo v njem nekdanjega ognja. Nič v tej nezaupljivi, leni postavi ni spominjalo na vitkega, navdušenega upornika, kakršen je Fischer bil še pred malo leti. Zdelo se je, da se je vrasel v preobleko, katero si je bil nadel tedaj na Dunaju.
Nikdar več ga nisem videl. Leto nato sem slišal o smrti njegove stare matere, te nemške prevratne junakinje...
Skrivnosti GPU Prvo znanje s sovjetsko skrivno državno policijo sem kot »sumljivec« sklenil meseca januarja 1926. Tedaj sem bil voditelj srednjeevropske skupine v Tretjem oddelka sovjetske vojaške vohunske službe. Tretji oddelek sprejema gradivo, ki ga zbirajo skrivni agentje po vsem svetu ter ga sestavlja v skrivna in zaupna poročila za približno 20 vodilnih mož v Sovjetski zvezi.
Nekega jntra so me poklicali k Nikonovo, tedanjemn poglavarju Tretjega oddelka. Dejal mi je, da me posebni oddelek moskovske okrožne GPU takoj zahteva. Rekel je:
»Pojdite skozi vhod na Džcržinskega cesti štirinajst, tn je pa vaša prehodnica.«
Izročil mi je zeleno izkaznico, katero je bila poslala GPU. Ko sem ga vprašal, kaj je, je odgovoril:
»Da povem odkrito, ne vem. Toda če vas kličejo morate takoj tja.«
Nekaj minnt kasneje sem stal pred preiskovalnim uradnikom GPU. Hladno mi je velel, naj sedem, sedel sam za svoj pisalnik ter začel riti po velikem kopu papirja. Ko je s temi pripravami molče preteklo kakih deset minut, je pogledal in vprašal:
»Kdaj ste imeli zadnjič slažbo kot dnevni uradnik v Tretjem oddelknf«
»Pred šestimi dnevi.«
Z vsem dramatičnim poudarkom, ki ga je zmogel, je vzkliknil:
»Potem mi boste najbrž lahko povedali, kaj se je zgodilo s pečatom Tretjega oddelka, ki ga ni.«
Jaz sem dejal:
»Zakaj me to sprašujete? Uradnik, ki me je zamenjal, bi se ne bil podpisal, če bi mu ne bil jaz izročil pečata.«
V	Tretjem oddelku, kjer je bilo zaposlenih štirideset do petdeset ljudi, je bila navada, da je kakih dvanajst voditeljev
oddelka po vrsti culo štiri in dvajset nr. V času teh štiri in dvajset ur, ki smo jim rekli »dežurstvo«, smo bili odgovorni za sleherno pismo, sleherno listino, sleherno krpo papirja, sleherni telefonski pogovor. Tudi smo bili odgovorni za vsakogar, ki je stopil v uradne prostore Tretjega oddelka ali pa jih zapustil.
Vsaka prehodnica, izdana med mojim dežurstvom, je morala nositi moj podpis ter pečat Tretjega oddelka.
Ta važni pečat je zdaj zmanjkal.
Preiskovalni uradnik GPU je moral rad ali nerad priznati, da sem jaz po našem zapisnika pečat z drugimi znamenji oblasti izročil svojemu nasledniku. Vendar se ni hotel s tem zadovoljiti ter se je spravil na to, da me bo zasliševal po splošnih načelih. Vprašal me je:
»Kako dolgo ste v stranki, tovariš Krivicki?«
Glas, ki ga je nbral, mi ni ugajal in kaj malo me je veselilo, da bi mu pustil ravnati, kakor bi se mu ljubilo. Zato sem rekel:
»Nimate nič pravice, spraševati me take reči. Veste, kakšno mesto imam. Ne morem odgovarjati na nadaljnja vprašanja, preden nisem vprašal za svet svojega višjega, tovariša Bersina. Če dovolite, ga bom takoj poklical.«
Poklical sem generala Bersina, voditelja naše vojaške vohunske službe, mn razložil položaj in ga vprašal, ali naj sprejmem splošno navzkrižno zasliševanje.
Bersin je odgovoril:
»Niti besede, dokler se vam ne oglasim. Poklical vas bom spet v petnajstih ali dvajsetih minutah.«
Preiskovalni uradnik GPU je nepotrpežljivo Čakal in med tem tekal po sobi. Po dvajsetih minutah je poklical Bersin in me poučil:
»Odgovarjajte samo na vprašanja, ki se nanašajo na tisto zadevo.«
Dal sem slnšalo uradnika ia Bersin je ponovil svoje navodilo. Preiskovalni uradnik je dejal nejevoljno:
»No, lepo. Lahko greste.«
Za Ja*e.iov.a*fce DUum . t)u..l|.n. Jo*. Kr.marl* - IsdalalelJ lot la«. Sod). - Urednik Mirko Javeralb - Kob»pl.«v m fračama - »Slovenski dom« libaja ...k delavnik ob IS ~
V	ponedeljkih |a |atran|ih ~ Mesečna naročnina |a 14 din. ia Inotemdv« 88 din - Sama ponedeljskl »Slovenski dom« velja mesečna S dinarjev polletna 25 dinar|ev reloletno 50 dinarjev. Uredim* ai Kopitarjeva allea «/111 - Oprat al Kopitarjeva allea & LJobljaoa - Tel a le a 10 OJ da 10 00 ~ Padralalcai Maribor, Calja. Ptoi Jesenica, Kranj, Rove mesta. Trbovlje.