756                                    M.  Valjavec:  Tržaščan,  Trždčan,  tržaški.
rakev pa krije štiri, ali celč šest krst. — Bržkone so pomrli Juriju Žigi poleg žene vsi otroci, ki so sedaj pokopani skupno; on pa osamel, zapuščen, zaničevan  in  preziran, izselil  se je in pozabljen umrl na tujem.
Zatorej naš kronist, sramujoč se takega bratranca, niti ne omenja njega rodbinskega počivališča v Polšniku; zato se je Jurij Žiga »izselil in umrl*;  zato ni o njega rodbini najti zapisanega ničesar!
Tako strogo so pred dvema vekoma obsojali plemiča, ki se je poročil z  meščanko 1
Tržaščan, Tržačan, tržaški.
V 9. zvezku XI. tečaja »Cvetja z vrtov s. Frančiška* čitam, česar dozdaj nisem vedel, da Ribničani človeku, porojenemu v mestu Trstu, pravijo Tržaščan. Denašnje ime Trst je od nekdanjega sela Tergžste, ki je stalo iz početka na istrskih tleh, katera so kesneje osvojili Karni, in je po svojem kraji priložneje bilo od sosednih primorskih mest za trgovino čez Alpis Julia v Posavje. Tako pripoveduje Kiepert v svoji knjigi »Lehrbuch der alten Geographie«. Kraj omenja Grk Strabon, pišč: ououo? os zal sjc Tsp-YL<jts, x.oW/]i; Kapvix.fi:;, u-spS-saic; stti oix Tfj? "'O/.ga; spi? s"Xo; iVou^siov /Ca"Xouixsvov. Gustav Meyer v »Indogermanische Forschungen« i.,32 4 pravi: der Name bedeutet ,Handelsplatz Marktpiatz', und lasst ein illyrisches terga-,Markt' erschliessen, vgl. asi. trTagi? ,forum'. Das Suffix este kehrt wieder in den dalmatinischen Stadtenamen Bigeste, den liburnischen Inselnamen AaosGTa oder AaoscrTOv, dem venetischen Stadtnamen Ateste (heute Este); vielleicht ist auch Segesta am Saus illyrisch . . . trTogia war bisher nur im slavischen nachgewiesen, von dem man es ins Litauische (turgus), Lettische (tirgus), Altnordische (torg), Rumanische (tirg targ), Albanische (trege Miki. etym. 436) iibergegangen ist. Es ist nicht unmoglich, dass das slavische Wort selbst aus dem Illyrischen stammt. — Po tem takem je Tergčste ilirska beseda. Od Tergčste je nastalo stsl. Trbžbstto po naše Tržest, Tržst, Trst. Zraven Tržest se je pa moglo govoriti Tržast že zaradi naglasa na zlogu gč, kakor za čbst, vbs govorimo čast, vas. Od Tržast je z nastavkom jan postalo Tržaščan po pravilu, po katerem se stja menja na šča, kakor gostja biva gošča, gorenjski goša, in z nastavkom skl je nastal adjektiv tržaški. To je najnaravnejša razlaga, in tako tudi razlaže Skrabec. Se drugače bi bilo mogoče izvesti Tržast od Tergčste: naglašeno ge se je baš zaradi  naglasa   moglo   podolžati   na gi in od   njega   postati ža,   kakor po-
Književna poročila.
757
stavimo v komparativu lbžai od nekega padeža na e: lbge-j^s) v stari slovenščini, pa tudi v denašnji slovenščini je mogoča oblika ložaj. V Rogeri-jevih pridigah 2.,286 se čita: za tu, de bi skuzi tu ložaj in hitrčši uslišana bila molitou. Od Trgčste imamo po takem spet Tržast, in od tega, kakor gori, Tržaščan,   tržaški.
Gorenjec pa ne govori kakor Ribničan Tržaščan, ampak TrMčan. Tudi v Wolfovem besednjaku se čita: Triestiner Teržačan, Triestinerin Ter-žačanka. Od kod je pa ta oblika ? Od Tržaščan ni, od tod bi se glasila gorenjski Tržašan, a tak6 se ne govori. Jaz mislim, da je Tržačan napravljeno kakor Ljubljančan, Kropelčan i. t. d. od Ljubljanec, Kroplec i. t. d., od Tržastec preko Tržastecjan Tržastčan brez st pred č: Tržačan. Dasi ne vem primerka za tako izpadanje, pa mislim, da je oboje dobro, Tržaščan in Tržačan.
Preden sem vedel za Tržaščan, imel sem   na mislih osnovo Tržat od umišljanega Tergectum   kakor Trsat od Tersactum.
M.   Valjavec.
Književna  poročila.
n.
Levstikovi zbrani spisi.   Uredil Frančišek Leveč. I. in LL. zvezek.   Poezije. Ljubljana. Ign. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 18pi.
(Dalje in konec.)
V oceni Levstikovih poezij bi moralo vsekakor jemati obilo prostora 6no poglavje, v katerem bi se razpravljalo o ognjeviti njegovi dikciji, o kremenitem zlogu, o divnih tropih in figurah, iz kratka, o njega jezikovni umetalnosti. Poudarjati pa bi bilo ocenjevalcu v tem poglavji zlasti to, da vse to okrasje in nakitje ni morda izposojeno tuje blago — eksotiški biseri — ampak pristna narodna svojina; narodno mišljenje preveva i vsebino i obliko ter ji druži v nerazkrojno celoto. Toda ker se ta zanimljiva vprašanja dostajejo že tudi Levstika prozajika, kritika in jezikoslovca, prihranimo si razgovor o tem predmetu dotlej, da dobimo v roke poslednja dva zvezka zbranih njegovih del. Potrebne pa se nam vidijo že sedaj neke opazke o njegovih poezijah v formalnem pogledu.
48