i GEOGRAFSKI OBZORNIK 
tni v primerjavi z Ljubljano in ugotavlja, da je za ljudi 
julijska klima na Rakitni ugodnejša kot v Ljubljani, v 
januarju pa je zaradi močnejšega vetra in nižjih tempera-
tur podnebje Rakitne precej bolj dražilno za človeški 
organizem kot v Ljubljani. A. Čeme predstavlja nekaj 
izhodišč za zasnovo promctnogeografskega modela, ki 
temelji na prvinah kot so: dostopnost, konvergenca, kon-
centracija in centralizacija, specializacija, interakcija in 
decentralizacija. J. Velikonja iz Seattla v Z D A podaja 
nekatere poglede na tridesetletni razvoj in stanje ameriš-
ke socialne geografije, ki temelji na študiju prebivalstva, 
družbe in družbenih procesov v prostorski stvarnos-
ti - pokrajini. M. Cencen predstavlja projekt avstralske 
nevladne organizacije A R E A za ohranitev naravnega 
okolja v pokrajini Gorepanija v osredjem Nepalu. 
V razdelku Izrazoslovje in imenoslovje I. Gams 
predstavlja in utemeljuje termine za premikanje zemelj-
skih gmot: plazovi, tokovi, zdrsnine, soliflukcije pa usad, 
posip, posed, ugrez, podor itd. 
Sledita še redni rubriki Književnost in Kronika. V 
prvi je predstavljena bera novih del iz slovenske, jugoslo-
vanske in svetovne geografske literature. Kronika prina-
ša jubilejna zapisa ob osemdeseti letnici prof. dr. F. Ha-
beta in sedemdeseti letnici prof. dr. V. Bračiča ter se-
znam odlikovancev in prejemnikov drugih strokovnih 
priznanj. Sledijo še zapisi o treh mednarodnih strokovnih 
srečanjih, ki so bila v Jugoslaviji, in o geografiji na Karlo-
vi univerzi v Pragi. (Ponatis iz: Delo - Književni listi, 
Ljubljana, 14. 3. 1991.) 
MARKO KREVS: IZBRANE VAJE 
IZ STATISTIKE ZA GEOGRAFE 
Darko Ogrin 
Prenekateri študent geografije na ljubljanski Filo-
zofski fakulteti je izgubil študijsko leto, ker ni pravočas-
no opravil obveznosti pri predmetu "Statistika za geo-
grafe". Marsikdaj niso pomagali niti na silo normalizirani 
podatki, še manj izvirno prirejene formule, da ne ome-
njamo, da se velikokrat ni dalo dovolj nategniti tistih in-
tervalov zanesljivosti. 
Od sedaj bo šlo s statistiko lažje! Marko Krevs, 
mladi raziskovalec na Oddelku za geografijo, je v samo-
založbi izdal zbirko vaj, v kateri je zbrana snov, ki jo 
mora nadebudni geograf obvladati na pisnem delu izpita 
iz statistike. V knjižici so zbrane predvsem osnovne meto-
de za obravnavo posameznih spremenljivk in obravnavo 
povezanosti med pari spremenljivk. Po mnenju avtorja 
vaj je to osnova za kasnejše razumevanje in obvladova-
nje kompleksnejših in bolj zapletenih metod, npr. tistih, 
ki so združene v t.i. "geografskih informacijskih sistemih" 
in s katerimi se bo mladi geograf, morda že med študi-
jem, spopadel. 
Priročnik obsega 44 strani A5 formata. Na nekaj 
začetnih straneh skuša avtor prepričati študentsko popula-
cijo o smiselnosti in potrebnosti predmeta, z željo, da bi 
se njegova dosedanja zgodovina na Oddelku (izginjanje iz 
spomina) spremenila v vsakodne- vno uporabo statistič-
nih metod pri študiju in kasneje pri reševanju geograf-
skih problemov v praksi. Sledijo kratka navodila za upo-
rabo in zbirka 14. vaj z rešitvami. Ob nalogah so pone-
kod navedene celotne poti reševanja, drugod pa so le 
nakazane. Pri vseh pa so prikazani končni rezultati. Po-
sebno vrednost dajejo priročniku komentarji izračunanih 
rezultatov. Knjižico zaokrožuje zbirka izbranih statistič-
nih tabel. 
DARKO OGRIN: 
OD MLINOV DO SOCERBA 
Marko Krcvs 
Čeprav velja Primorska za turistično deželo, od nje 
večina pozna le nekaj naselij ob morju. Notranjost Istr-
ske Slovenije je za pretežni del obiskovalcev le pokraji-
na, skozi katero se peljejo proti tem obmorskim krajem. 
Domačini in primorski geografi seveda vedo, da je izred-
no pestra in zanimiva. Zastavili so si nalogo, da jo pribli-
žajo javnosti. V nekaj letih so člani Planinskega društva 
Tomos iz Kopra pripravili in označili tukaj opisano pot, 
knjižico pa je ob predavanju o njej napisal mag. Darko 
Ogrin z oddelka za geografijo Filozofske fakultete v 
Ljubljani. 
Besedilo je napisano v preprostem jeziku. S svojo 
izčrpnostjo, ki izvira iz avtorjevega očitno dobrega pozna-
vanja te pokrajine, preglednostjo in drobnimi zanimi-
vostmi očara tako geografa, geomorfologa, etnologa, 
(umetnostnega) zgodovinarja, kot radovednega popotnika 
ali sprehajalca. 
Orisani so tipični kraški pojavi ter značilen prehod 
med flišno in kraško pokrajino. Vino, bori, arheološka 
najdišča, obrambni stolp, muše, izvor imen, . . . - vse to 
popotniku pričara sliko, tudi strokovno, in vzdušje, ki ga 
čakata na poti. 
Zal knjižica ni opremljena z barvnimi slikami, saj 
nizka naklada tega ne dopušča. Ob tem se lahko ponovno 
zamislimo nad dejstvom, da tovrstnih vodičev po Slove-
niji praktično ni, kljub povpraševanju po njih. Zato bi 
bilo smiselno razmisliti o bolj načrtnem pisanju takšnih 
38