47
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Tudi avstrijska vlada sledila je izgledu sosednih držav Nemške in Ruske v tem, da je prepovedala izvažati konje čez meje naše države. To je zopet eno onih znamenj, ki se redno prikazujejo, kedar se pooblači politično podnebje in se države pripravljajo na vojsko.
O naši vladi sme se sicer mirno trditi, da ne išče vojske, da vse stori, izogniti se je, da pa vendar ne sme zanemarjati ničesar, kar bi jo spravilo v zadrego, ako bi vojska vendar-le nastala. To dokazuje prav jasno odgovor vladin na interpelacijo Mautnerjevo, katerega nahajajo čestiti čitatelji naši do besede prevedenega v poročilu „Iz državnega zbora".
V obče se znamenja za nevarnost preteče vojske tudi v minulem tednu niso mnogo zmanjšala. Borsa se je sicer minulo soboto nenadoma ojačila, naša renta poskočila je ta dan nagloma za 2ya%» dokaz, kako miro-željna je, pa v nedeljo je takoj začela pešati in temu se ni čuditi, ker zgodilo se ni ničesar, kar bi splošni politični položaj kazalo v lepši svitlobi. Vemo sicer, da naša vlada noče vojske, znano je, da enako miroljubnost obetajo druge države, vendar pa je enaKo zoano, da ona država, katera namerava vojsko, tega ne javlja pred časom. Gradiva nasprotja med evropejskimi državami pa je nakopičenega toliko, poglejmo proti izhodu ali zahodu, da si drugače rešitve, kot one z mečem ne moremo misliti. To čuti ves svet, zato se oborožujejo z denarjem in pravim orožjem vse države in ako bi se res posrečilo, sedaj zabraniti   vojsko,   bo  s tem samo odložena za nekaj.
48
morebiti le za kratek čas. — Zato se mora pripravljati za tako, neizogibno prihodnost tudi naša država, katera sedaj sicer mogočno Nemško imenuje svojega zaveznika, pri vsem tem pa predobro ve, da v času nevarnosti ostane vendar-le vsak sam sebi edioo zanesljivi prijatelj.
Ogerska. — V merodajnih krogih se trdi, da je tukajšnja vlada odstopila od svojih prvotnih zahtev glede carine od petroleja, in da je pismeno avstrijski vladi predložila nove podlage za rešitev tega vprašanja, o katerih se nadja, da bodejo sprejeti.
Glede ministerske krize trdi se iz merodajnih krogov, da je izstop finančnega ministra Szapary-a po vsem gotov ter da ostane le še toliko časa, dokler se budget njegovega področja v državnem zboru ne reši.
Zanesljivega imena o njegovem nasledniku se še ne čuje, le to je gotovo, da bo njegov naslednik imel grozovito težak posel, ako bo hotel državno gospodarstvo Ogerske spraviti v boljši tir; imel se bo boriti z dosedanjimi načeli Tiszovirni in vse državnozborske večine, in boriti se bo imel z vsemi starimi razvadami tamošnje uprave v vseh vrstah. — Zato pa je bolj verjetno, da tudi Szapary-ev naslednik ostane v starem tiru Tiszove prilike: na posodo jemati, dokler jim še kedo hoče posojati.
Nemška. — Kolikor bližje prihaja 21. dan febru-arija, dan splošnih — neposrednih volitev za državni zbor, toliko huje napenjajo vse stranke svoje moči, da bi si pomagale do zmage. — Pretenje Bismarkovo se je sicer vendar-le vresničilo in rimska kurija je za Bis-marka segla med volitve, toda tudi ta morebiti za veliko versko politiko rimsko ne po vsem napačen korak, ki katoliškemu središču priporoča, ne nasprotovati „se-demletju" vojnih privolitev, naglasa ob enem, da naj katoliško središče gleda se še dalje ohraniti, da brani pravice papeževe in katoliške cerkve na Nemškem. Vodja Windhorst prejel je od kurije v tej zadevi zaupno pismo, katerose ni objavilo, objavila pa se je nanj naslanjajoča „nota" kardinala Jakobinija. — V očigled tej izjavi rimski in pa predstoječim volitvam zbral je Wind-horst veljake katoliške stranke v Koliuu (Koln), kjer se je sklenilo, ozirati se na želje papeževe glede vzdrža-vauja katoliškega središča, tudi delovati v duhu papeževega pisma glede septenata (sedemletja) pa je rekel Windhorst, da upa, da sveti oče ne bo zameril svojim zvestim sinovom, ako drugače postopajo, potem ko mu bodo na drobno razložili razloge. — Katoliki gredo tedaj v volilni boj s svojo staro zastavo, po kateri kandidirajo samo a) zveste katolike, b) ki obljubijo, da nasprotujejo septenatu, in c) vsem monopolom.
Pri predstoječih volitvah je sicer gotovo, da bode Bismark vporabljal vsakojake sredstva, da bi dobil vdano večino; vse stranke opozicije pa tudi vedo, da se bode pri teh volitvah odločilo, ali naj se zastopnikom ljudstva pusti še kaj samostojnosti ali naj se vsa oblast — diktatura — izroči Bismarku. Zato bo zelo odločilen dan 21. t, m. za nemško prihodnost — pa tudi za Evropo sploh.
Ruska. — Časniki trdijo, da je avst ijska vlada na južnih krajih Ruske zadnje dni nakupovala mnogo žita in da je tudi za prav slabo žito plačevala visoke cene (?),
Laška. — Pri Masavi na izhodnem bregu Afrike ob rudečem morji zadela je laško posadko nuda nezgoda, ker bil jim je tam oddelek vojae vsled lastne neprevidnosti po abisinskih četah popolnoma vničen.
To povzročilo je velik krik med Lihi sploh in izrekoma v parlamentu. — Grenke besede cula je vlada zarad neprevidnosti Masaua-skega poveljnika, pa ko-nečuo sklenilo se je skoraj soglasno, tamošnji posadki poslati izdatno pomoč. — Napadi na ministra vnanjih zadev grofa Robilanta pa su ga vendar-le toliko razburili, da je dal ostavko in ni se gotovo, ali ga bo moč pregovoriti, da še dalje ostane na krmilu — nam sedaj prijazne vlade.
Najnovejše vesti.
Z Dunaja. — V včerajšnji seji državnega zbora odgovoril je grof Taaffe na interpelacijo Knotzovo, v kateri je  ta  surovo   napadal ministerstvo in pa namest-
v
nika Češke barona Krausa ter vprašal, zakaj so se za-branjevale zaupne adrese za Schmerlinga [zarad jezikovno naredbe pravosodnega ministerstva.
Odgovoril je grof Taaffe ojstro in odločno, uaglaše-vajoč z navajanjem dotičaih postav, da so oblastva na Češkem postopale popolnem postavno, da jim ministerstvo ni dalo nikakoršnih nadrobnih vodil; glede psovk v nagibih interpelacije navedenih pa je izrekel, da jih odločno zavrača.
Koj po končanem odgovoru oglasi se k besedi posl. Knotz, pravi, da hoče navesti posameznih slučajev, o katerih iuterpelacija sploh govori, imenuje odgovor ministrov prazne fraze in kooečno po še nekaterih surovostih predlaga, naj bode o odgovoru na interpelacijo v prihodnji seji razgovor, in naj se o tem predlogu glasuje po imenih.
Pri glasovanji zavržen je bil predlog Knotzov z z 149 glasovi proti 109. Dalje poročalo se je o nekaterih neoporečenih volitvah, med temi odobrili se je tudi volitev dr. G-regorec-ova, dalje se je poročalo o prošnjah pri malem zanimanji zbornice.
Na dnevnem redu je še dalje poročilo obrtnijskega odseka o bolnišničnih blagajnicah. O tej točki bodo gotovo daljne razprave in v ta namen odločene so javne seje za prihodnji četrtek in petek.