• %l «« iMTifll Mav. afca«a l|»datv* •I n •prtviitni do ktr pr«4ucešeica mogotcev se pa lahko raduje in zabava, 2.H» vseh deželah, v katerih je kaj prijetiwg.i. Letovišča so se zaprla. Prezimovišča bogatinov se odpirajo. K ne počitnice so minile, «lri\ge se pričenjaj'). Poleti se je treba sp««čiti od zimskega počivanja, pozimi pri ml letnega Le tisti, ki so počitka resnično p -m »Imi, se ga ne nav/ijejo, dokler ne pride večni počitek pod zemljo. Sest dni boš delal, sedmi pa po-ival j« baje ukazal Bog. Davno smo se že navadili, da iina.ro tahozva-ne božje besede alegoričen pomen. Ali /. nobenim razlaganjem jih ne bo mogoče tako zviti, da Iu pomenile sam%pnčitek za ene in satuo delo za druge. Pa je vendar tako: Ltlen ue dela 'nikdar nič, stotisoč jih pa vedno dela za njega. Koliko jih je, ki nimajo niti tistega bornega počitka, ki naj bi pomenil "sedmi dan!" Kdor dela od |u>n-deljka do sobote večera v tovarni, v skladišču, na železnici, v pisarni, nima nedeljskega počitka, tudi če mu kapitalistični gospodar ta dan ne nalaga dela. Kajti kdaj naj opravi s*«»je posle, če mora ves teden posvetiti podjetnikom ' Mnogo jih je, ki nimajo niti najnavadnej-šega nedeljskega plitka, ampak morajo delati na (lospodpv dan, naj je še tako rdeče zaznamovan v koledc»\ju! Pa vendar je delavec i/ kosti in mesa, iz k»* že in krvi. Njegovo telo je maštua, ki se utrudi. Delo mu jemlje snovi iu moč, iu če noče. ila bi se njegov telesni stroj predčasno ustavil za vse čase, mor« nadomeščati izgubljene snovi in izdano silo. Za to ne zadostuje vama hrana. Pretitrujetin telo je noče niti sprejemati, zakaj tudi prebav-Ijanje je delo, in želodec, ki ni bitje samo za sebe, temveč v zvezi z drugimi organi, je truden, če j«» telo sploh trudno. Tistih par ur počitka na teden, kar ga more imeti delavec, ne zadostuje na noben način, da bi telo nadomestilo vso moč, ki je tekom mesecev in let delalo pri stroju, v jami, v zatolhli, smrdeči tovarni. Telo potrebuje od časa do časa izdatnejšega počitka, da se spravi v tisti red, ki mu ira .je določila priroda. Kakor telo, ga potrebuje tudi duh. /a tak počitek ne zadostuje le opustitev dela. Pojdi za teden dni iz tovarne, pa ostani doma, in morda se bos éez teden dni etitií se bolj utruje* nega kakor prej. Za resniéen poeitek je tréba tudi izpremem» be raznier. Plucíl se mora jo nadiluiii drugega zraka, oci mora jo vid it i nove prizore. misli >e inora jo odvrniti od navajene vsakdanjosti. Za poéitek je 1 relia nekoliko potovanja. ne-koliko pokoja v se neznanem kraju. nekoliko o-gleda p<» lepotah prirode. Ali vse to velja v kapitalistični družbi denarja. < udna reč je to! Zemija je domovina vseh ljudi. Ali ogromna množina teb ljudi nima pravice iu prilike, da bi si ogledala lo domovino, da bi se le nekoliko ozrla po njej! Tehnično je to sicer popolnoma mogoče. Delavci so zgradili železnice na vse strani; tu so pieb /li hribe, tam so jih prevrtali. Najvišja gorovja niso več nepremagljive zapreke. Delavci so zgradili velikanske ladje, s katerimi se lahko pluje preko v seli oceanov, od kontinenta do kontinenta, od otoku do otoka. Vozove, čolne, avtomobile so izdelali, za zasnežene kraje sani iu sinu-če in vsa mogoča sredstva, da se z njim spajajo kraji in kiajšajo daljave. Mi kapitalizem se je postavil med prirodo in človeka, med človeka in njegovo delo, pa za-. lite a povsod denarja. Nič ti ne pomaga, da si vse to napravil! Za-kiij si nisi naredil še denarja ! Ab! Tega ne smeš. To pravica so si pridržali kapitalisti. Oni lahko rabijo železnice, avtomo-¡ bile. ladje, vse, kar si ti izdelal; lahko se vozijo po potih in cestah, ki si jih zgradil: lahko prebivajo po hotelih iu vilah, ki si jih sezidal. Vsega tega niso oni napra.ili, ampak oni imajo deiiar. Iu mihI tem ko požiraš ti v svojem tesnem stanovanju lahko bacile in ti polni veter nosnice in u-sta in ušesa in oči in pluča s prahom, če greš za kakšno uro na "porč" za hišo v svoje "letovišče." uživa on lahko vse lepote in krasote sveta in-počiva od — uživanja. Naši moderni stroji so tako izpolnjeni in se s« neprenehoma tako izpopolnjujejo, da bi vedno lahko polovica delavcev počivala in potovala, j i«I tem ko bi druga polovica delala. In tudi tej polovici ne bi bilo treba tako nečloveško garati. I abor dandanašnji, če bi se delalo za potrebo Iju-<¡i in • bi bila družba tako organizirana, «la bi se industrija prilagodila potrebam. Vse to bi bilo lahko. V se «ra lega ni, ker prepuščajo delavci gds-p"dstvo sveta kapitalistom. D« 'avivo bi pa lahko osvojilo gospodstvo •»veta, <■' bi bótelo porabiti svojo moč, katere ne presega nobena druga. Ib 1'tvei so lastniki delovne moči; oni bi bili lahko tudi njeni gospodarji. S tetn bi pa postali gospodarji dela, in ni je sile na svetu, ki bi jih ti daj mogla užugati. Organizacija, čarobna beseda! Koliko časa bo še treba. da bodo ves njen ogromni pomen razumeli delavci, ki žive danes suženjsko življenje, pa bi lahko živeli gos pot Is ko? Vi, ki ste spoznali njen čar, pomagajte, da se zdramijo tudi tisti, ki sanjajo o boljši bodočnosti nad oblaki, pa so si dali ukrasti zemljo pod nogami. Ne le včasi kratke počitnice, ampak vse. kar je lepega in plemenitega na tem svetu, bo delavstvo lahko uživalo, kadar bo samo svoj gospodar. In to bo, kadar premaga kapitalizem in usta-j novi na zemlji socialistični red, v katerem stopi na mesto profila izkoriščevalcev človečnost. Ura se bliža Volitve so pred nami. ('»s se tako krajša, da bo odločilni dan nenadoma tukaj. Dnevi in ure p«*>tajajo vse dragocenejše. Kar se še more st«»-riti v teh kratkih dneh, se mora storiti: kolikor je čas krajši, toliko bolj gospodarsko iu intenzivno ga je treba izrabiti. Pri volrtvah odločujejo glasovi. Glasove dajejo volilci. Trtrej moramo pridobiti čim več*volil-eev, da bodo glasovali za socialistične kandidate. Toda — je li stvar vredna vsega napora, ki ga zahteva? .More li biti ob vsem trudu rezultat tak, da bi se izplačalo? Pri volitvah se bodo šteli glasovi, toda brez tega štetja že danes lahko vino, da Benson in Kirkpatrick ne bosta izvoljena. (lotovo vemo to; socialisti niso sanjač; in ne zamenjavajo želja z resničnost jo. Predsednik in podpredsednik ne bosta izvoljena izmed socialistov, ker nam j«' znano, koliko socialističnih glasov je bilo oddanih pred štirimi leti. vemo, da se od tistega števila do večine ne poskoči \ štirih letih tn vemo tudi, da se delavstvo \ Ahieriki od zadnjih volitev ni toliko politično izobrazilo in tako otreslo vpliva kapitalističnih strank, da bi jih že danes lahko premagalo. Za vsakega zavednega delavca je pa vendar stvar ta, da hoče zmago, če že ne danes, pa jutri, sčasoma, kadar dozore razmere In ker se ne more poskočiti od tega števila, ki smo ga imeli zadnjič, do večine, moramo pnmnoževati število socialističnih glasov do one višine, s katere bo skok do zmag«' le še malenkost, (»ledati m«>ra s«• zdi marsikate-remu sodrugu. Med izgovori, ki jih p«.gostoma slišimo iz ust delavca, glasujočega za kapitalistične kandidate ali pa za nikogar ne, je najpogostej-ši ta, da socialisti sedaj itak še ne morejo zmagati Seveda je to izgovor brez ztnisla. Najenostavnejšemu! razumu mora biti jasno, «la ne bi moglo delavstvo nikdar zmagati, če bi vsakdo tako dejal. Toda računati moramo z dejstvi. In med dejstva spada to, da s«» nekateri razumi še izpod enostavnih. Nekatere glav«» si tudi najjasnejše resnice ne dajo dopovedati. < e hočemo kdaj «b>-biti njihove glasove, nam nič n«* pomaga, da jim razkrivamo krivice, ki se gode v sedanji družfbi in jim «lokazujenio, «la ne more biti v kapitalističnemu sistemu drugače: take glave nam prikimajo, ampak o«lgovarjajo nam. da socializem še ne mori» zmagati. Nič ne koristi, če jim razlagani«» socialistični sistem in jim pojasnjujemo, kako izgi-nejo v socialistični družbi vs«» tiste groze, ki trpinčij«^mase v sedanji; pritrdili nam bodo, ampak «lokali: So«'ialistov je še premah» Ako hočemo dobiti tak«» volilee. jim moramo pokazati velike številke. Zanje bo to najmočnejši ¿i rgu men t. Kakor ne glasujejo danes socialistično, ker po njihovih mislih socializem še ne more zmagati, tako bodo gotovo glasovali socialistično, kadar se jim b«> zdelo, «la prihaja zmaga socializma. Večina j«» zanje največja privlačnost, in čim s«» jim bo zaz«lelo, «la se nagiba večina na nnšo stran, poskočijo z obema nogama k nam. To seveda ni idealno. Veliko lepše bi bilo, če bi vsakdo iz čistega prepričanja glasoval za socializem in se ne oziral na nobene postranske momente. Ali ljudje so taki, kakršni •»<», ne pa taki, kakršne bi naredili mi, če bi nam Bog stvarnik z»» kakšnih 24 ur prepustil svojo moč. Da jih je med delavci mnogo, ki niso haš junaki, polbogovi ali nletzchcanski nadljudje,, moramo vzeti za gotovo dejstvo, ki se ne umakne ne našim željam,.ne našim pridigam. Vendar pa bomo potrebovali tudi te glasove, prav tako kakor potrebujetno njihovo so«lelova-nje v štrajku. Jedro «lelaVsk«- armade mora imeti vso razredno zavest,trdno proletarsko prepričanje in potrebno znanje. Ali zmagati ne more delav- ski razred sam«» •» svojim jedrom, teinve huje absolutno večino. Da bo vse delavstvo strokovno in politično tako zavedno in trdno, da pride zmaga ml enak«» zavednosti vs«», ni pričakovati; kajti tudi delavstvo živi v k a pitalističui družbi, njene razmere iu njeni nauki vplivajo nanj. in na gotov del prole tariata bodo te razmere vplivale,-dokler b«» družba kapitalistična. Torej moramo gledati, da pridni» »m» tudi tiste, ki sicer niso velikimi v «b'lavskein gibahju in ki sami re nosijo zastave, ki pa vendar tudi niso pod repu i k i kapitalizma, ampak jih l«»č.i b slabost o«l nas. .Benson in Kirkpatrick ne bosta l«»tos izvoljena. Toda če se število glasov, ki bodo zanju «».1 dani. znatno poveča, tedaj bo to najboljša ¡«g taci-ja za volitve leta ('¡m vee glaso\ d«»bc M><»i- alistični kandidati sedaj, t ««m bolj b<» prihodnjič omajati izgovor tistih, ki menijo, da "socializ«»m I I še ne mor«» zmagati. Ali to ni edini vzrok, zakaj umu ,'»• treba te j zadnje t «»dne iiap«»ti zadnje moči, da doseže stran- I ka čim večji uspeh. .Mes«'ca novembra se ne v«»! ta le prelsednik in podpredsednik. tVtudi vemo. d;i m ta i dva še izvoljena iz socialističnih VN, i< \endar lahko mogoče, da zmagajo ir itri *« "t čui kandidati. Tu imamo u. pr. kongres. Dowlcj je v n.i« u sod rti g Mcver Lotubm kot edini zastopnik -«»ciali- j stične stranke. Kdor j«» vsaj nekolik«» zasledoval T njegovo delo v osrednjem parlamentu Zedinjenih držav, ve, «la ima sodrug Lun« I on rekord, katere ga ni ib»s«'g«»l ne eden izmed kapitalističnih poslancev, TimIh Mever London je sam. Z vsuni svojim bogatini znanjem, s svojo veliko »p«»sc.i»nostjo, s H svojo pridnostjo ne m«>re delati čudežev. On st i ne more napraviti oseminštirideset ur v euem I dnevu, ne umre pograbiti republikancev in demo-kratov za lase; malokdo je, ki bi mogel storiti toliko. kolikor je storil Mever London, ali podese-t«'fiti samega sebe ne niore. Pač pa nastane v kongresu vs«» drugačen p«»-lož; j, ak<» se podeseteri socialistični glas in socialistična moč ua ta način, «la dajo volilci sedati je-»mi socialističnemu poslancu še deset tovarišev. Kajpada, tudi to ne bi bila večina. Se prav daleč bi to ostalo od večine. Ali kakor povsod, tako jih tiuli v parlamentu «leset lahko več opravi kakor e«h»n. In ne glede na to, da materijaluo lahko izvrse več dela. «la lahko izdelajo in vlože več predlogov, načrtov it«!., se tiuli pomnoži nji-li.»\ \pli\. Hočeš nočeš morajo nasprotnikov deset govornikov bolj poslušati in tiuli bolj vpošte-\ iti. ka'\«»r en<:ga samega. V nekaterih okrajih je nedvomno mogoče izvolili socialistične kongresuike, iii kjer je taka možnost, bi bil neodpusten greh. če se ne bi st«»ri-1«> v se, da se d«»scže ta uspeh. ' ' Kazim kongrestiikov in senatorjev se volijo raznovrstni uradniki. Tiuli tu so v nekaterih krajih prilike, da se izvolijo socialistični kamlidati. Odveč bi bilo govoriti, «la imajo taki uspehi razun moralnega tudi materijalen pomen. Vsak šerif i»na neka j moči, in v bojih I neti delom in kapitalen res oi vseeno, če jc taka moč s rokah kapitalisti« nega plačenika ali «lelavskega zastopnika. V i» nogih slučajih, kjer so delavci izvolili socialista \ javen urad, se je ob času stavke pokazalo, da j«» t?i izvolitev prihranila delavcem dolg«»trajcn boj iu mnogo /rtev. Tiuli se j«» zgodilo, «la je pimtala stavka nepotrebna ali pa «la se je takoj po napovedi končal / uspehom delavcev, k«»r ni socialiatič-iii uradnik omogočil kapitalistom, da bi po svoji navadi nagnali cele tolpe oboroženih rafbijačev zoper «lela v ca. Ali izmed mnogih razlogov je «e eden izre«lno (Konec na 6. strani). ===== Prilike kapitalizma. Oboievalci kapitalistHMicga družmbnega reda radi navajajo posamezne slučaje v/, življenja, s katerimi iaku&ajo dokazati, da je ta sistem vendar najboljši za človeštvo, in če /o ni idealen, da bi bil vendur vsak drugi slabši. Ako ne jim pokaže, koliko je v tej družbi bede in zlega, si pa vzamejo posameznega človeka, ki je s pomočjo de narja — iu po njihovem mnenju le s pomočjo denarja — kaj postal in kaj dosegel. Kako naj bi bil na primer Kdison postal to kar je, kako naj ibi bil dobil toliko sredstev, da se je lahko brezskrbno posvetil svojemu delu in si prihavil vsak pripomoček, ki ga je potreboval? Na to lah ko odgovorimo, da bi Kd ison pač v kapitalistični družbi ne mogel biti tako velik iz-najditelj, kakor ji», če ne (bi bil bogat. Iu noben učenjak, noben tehnik, iidben umetnik ne more biti resnično velik in ne more izrabiti vseh svojih sposobnosti in ustvariti resnično velikih del, če nima takih denarnih sredstev, da je taktično gospodarsko neodvisen — v kapitalistični družbi. Toda to bi se popolnoma izpremenilo v socialistični družbi, kjer odpade gospodarska odvisnost, čim človek dela, in kjer hi dala družba v svojem interesu spodobnim močem na razpolago tista sredstva, ki bi jih potrebovali za svoje delo. Človeštvo bi imelo izgubo, čc ne bi bilo Kdi-sona in njegovih iznajdb, če ne bi bilo Tesle, Mar eonija itd. Kavno tako bi imelo izgubo, če ne bi bilo velikih znanih astronomov, kemikov, zdravnikov, pesnikov, kiparjev itd. Ker poznamo njihova dela, vemo, da bi bila velika škoda, če jih ne hi bilo. t Toda pomislimo malo dalje. Daje li kapitalizem vsern, ki so sposobni, tista sredstva, ki bi jih potrebovali za razvoj svojih zmožnosti in za svoje delo? Knemu se posreči, da spleza na gospodarski lestvi do neodvisnimi i, deset se jih pogrez-ne v močvirje pomanjkanja, in tam jih pet komaj za silo malo giblje z rokami, pet se jih pa popolnoma zaduši. Kdo ve, kaj bi bilo teh deset ustvarilo velikega, koristnega ali krasnega, če bi bili z gospodarsko neodvisnostjo dosegli svobodo duha? Kapitalizem pa jim ni dal prve iu zato ne morejo u-živati druge; sami ostanejo reveži, človeštvo je pa pripravljeno ob sadove tistega dela, ki jim ga o-nemogoča kapitalizem. Izgubo bi imeli, če ne bi bilo znanih duševnih velikanov; taktično izgubo pa imamo, ker neznani talenti iu veleumi niso mogli postati znani. In brez skrbi s-e lahko trdi, da je teh še več kakor prvih, iz česar sledi, da kapitalizem ua duševnem polju več jemlje in uničuje, nego daje in pospešuje. Vladajoči družabni red ima še druge posledice. Da ne gladi talentom poti tako, kakor bi bilo treba, da bi se uspešno razvijali in da bi imelo človeštvo čim več» dobička o (j njih. je ena stran tega "blagoslovljenega" reda; druga je pa ta, da sili mnogo ljudi, ki bi bili v drugačnih ri,/'|,p* rab lahko zelo koristni člani družbe, na kriva pota. Zločinec je navadno splošno zaničevana prikazen, in kdor Še ni bil sam v zaporu, je prepričan, «la j«' treba pljuniti prid njim. Le malo jih je, ki tipajo nekoliko dalje in vprašujejo, kaj povzroča zločine m kaj bi kilo i/, tčga ali on«*ga zločinca jii.stalo v drugih okolic inah. Da je kapi- VOTUESJVA. TOV ES T. Spisal Podlimbarski. Ker sta bila Smole in Cijazovee soseda, so postali njih otroci najbližji tovariši. Tone -.i j«- začel tista leta v ljubljanskih šolah bistriti glavo, ker po nasvetu DaniČevem ga je namenil Cijazovee za kaj višjega na tem svetu. Kadar j«* bil doma na počitnicah, sta bili Smoletovi deklici več v Cija zovčevi nego v domači hiši, iu razvilo se je globoko prijateljstvo med sosednjimi otroki. Se p«»/*n*-je, ko j«- bil žf* v latinskih šolah, je hodil na poč i t -nicah za živino lia paši. Sedeč v senci, jc čital i/ knjig«*, ki jo je imel vedno pri sebi. Prigodilo se j«» včasi, «la j«* upehana pastirska «Iruhal polegla okoli njega in. pod prši razgrete glave /. rokami, pašno poslušala mladinske jiovesti, da .)<• kaltiçn šum ali krik v gori. kakšen pojav pod nebom sli na zemlji vznemiril krdelo uedolžnih poslušalcev in na mah odvrnil njlk paznost od osf-b, naslikanih v knjigi, na v«'s drugačen predmet ; in pol tabora s»- je takrat hrumeč dvignilo in usido za novim pojavom, le Smoletovi deklici sta mu ostali zvesti, posebno pa j«- Itezika žarečih lic to leskečih oči poslušala svojega prijatelja. V spošt Ijivi daljavi «nI njega sedeč, je zrla nanj kakor na kakšno višje bitje, ki ji pripoveduje «logodbc z drugega sveta. Tako j«- Keziki minevala otroška doba. in prišel je čas, ko jo je Dauič vzel k sebi iu jo pošiljal v mestu«* šole. Kes, da s«- deklica v Gahrovcu ni naučila etikete in poklonov, tudi ni vedela ž«* v svojih otroških letih, kaj je otroški ples, kaj j«' théâtre variété, kaj j«* vnanji blesk, flirtovanje in rafiniranost v vedenju in izrazih, zato si j«' pa utrdila telesno zdravje, si ohranila zdravo «lušo in tudi pr«'velik«' ničemurnosti ni nikdar poznala. Zal, «la one divne slik«* idilskih prizorov, ki se nahajajo v mladinskih spisih in ki širijo naše « 111 -ševuo obzorje, le v naši mladosti laskajo naši ob-razljivosti in «la nam otemne pozneje, ko vstajajo hludni dvomi v duši in si začne življenje poigra-vati z našo domišljijo in ko ta gre za svojim strogim g« »spod ar jem, kamor mu ljubo, IJeziki so sčasoma otemnele one sliki* v spominu in dvignile mi se nove na površje njenega duševnega življenj.i. vendar pa prijatelja mladih let ni pozabila. Pa 111« 1 i gabrovške vasi ni pozabila; v.šakc daljše'počitnice jc šla z očetom tja in tudi krajše je prebila navadno pri svojem stricu, kjer j«1 imela ljubšo tovarišico, nego bi jo mogla najti v mestu. Deklicama se je polagoma izpremenil sklad njiju misli in njiju duše, no, sila spomina se lie «la za-treti in staro prijateljstvo j«* ostalo ncizpreme-njeno in neizbrisno. Cijazovfev Tone jc tudi v Ljubljani večkrat videl svojo dobro znanko s paše: srečavala sta se na potu iz šole ali na izprehodih in se prijazno na-smihavala. No čimdalj bolj je gledal on k njej kakor h kakšnemu višjemu bitju. On jc ostal to, kar je bil : siromašen, skromen dijak, ona se je p<> vzdignila v gospodsko deklico; to je vi«lel tudi v njej, čeprav jo je našel včasi na počitnicah oprav-Ijajočo kmečki ) Kisel. Bodisi v Ljubljani, bodisi \ vasi sta postavala na oglu kakšne hiše, gledala si v obraz, pogovorila se o tem, česar se učita, kar sta slišala novega. Doma sta govorila najrajša «» Ljubljani in v Ljubljani o gabrnvški vasi. Ni* t a sc silila, da bi si povedala kaj posebnega, kaj lie-čuvenega, kaj duhovito izmišljenega, kaj sla«l-kostno-setit i mentalnega ; narava in življenje ju je učilo govoriti, a nc kakšen ¡rnseben zavod, zato pa tudi iti bilo treba pokašljevati in potapljati oči v tla, iščoč primernih besed, k«'r govorila sta to, kar sta verjela in mislila in nepoštenih misli nista poznala. A bližala se jitna je «loba, ko s«* nepokvarjenim in naravno vzgojenim mladim ljudem vtihotapi neka plaha paznost in nežnost izraza v pogovore, kii že mineva prvobitna nezavestna nedolžnost, ko sc začno polagati besede na tehtnico priličja. In prišla je za Toneta ona viharna doba, ko se mu je trebalo ml ločiti, kam pa zdaj po dokončanih srednjih šolah. Ne bomo slikali na široko. ■ kako je Cijazovee prigovarjal sinn, naj se posveti ! duhovskeinii stanu, kako j« ohitpavula mati < ija-zovka, ko j«' sin šel kot enoleten vojaški «lobrovo-Ijec v Prag«). Silno je speklo Cijazovca. ko sta videla, «la gre za celo leí«» k vojakom, a bi se bil lahko odtegnil sitni dolžnosti, ako bi sc bil hotel prijaviti za kandidata duhovskega stanu. Po prebitem vojaškem letu jc prišel Ton«- za nekaj dni dn-inov, tih skromen in ponižen, iu še sta se roditelja nailajela, spominjajo«"- s«- prilike o izgubljeni in zopet najdeni ovci, k«T še vedno nista mogla razumeti, kako človek, ki ga niti vojaški stan ni izpridil, ne bi čutil v sebi svetega poklica. Slučajno je prišel tej čudni stvari na s|e«| Cijazovee sam. Nekega jesenskega večera sta stala Tone in Itezika na «»gin Smoletove gostilne. Nebo je bilo oblačin», na zemljo je nastopal trdi mrak. * * Veš, kaj imamo pri nas novega?" je vprašala U« /ika. zroe v prijatelja. "Kaj?" "Oče so dobili sliki» iz Prag«». Nekdanji učene«', ki so ga poučevali, ko s«» bili še v tujih kra-jih, jim j«» j«- poslal za spomin. 1'gani, kaj predstavlja !" "Kakšno suho krajino morda, kjer vse drem- Saj j«' taka navadna zdaj. «la s.» umetniki, kakor bi bili onemogli, pozabili prve'stvari božje, m slikajo brez njega." "O še več ljudi je ua njej, posebno pa sta na njej «Iva človeka, kakor Iu bila živa: Jakob in lia hela. Pri vodnjaku sta se sešla iu. roka počiva v roki. Za njima m* pase cela čreda in pastirji jo napajajo. Posnetek j«' neke imenitne benečaiisko slike, ki se nahaja zdaj v Draž.tlaiiih, tak«» j«* pisal gospod i z Prage. Oh. Priigo bi jaz tako rada videla! Oče vedo toliko lepega povedati o njej. Ti j«» gotovo tudi dobro poznaš, saj m bit tam pri vojakih.'' "Da, poznam j«»! Ne imenuje »e zastonj zlata, stostolpa. To j«* slovanski Milan; istotako strsa svojo levjo grivo ob naskokih krutih sovražnikov. Tam je središče slovanske umetnosti." "•laz bi rada živela v takem velikem mestu, toda I«* nekaj časa; naveličala bi se kmalu in bi začela uhajati na deželo. Tistih časov, k«» sva št* skupno živela v Gahrovcu in se štela med pastirje, m- morem pozabiti in vselej se jih z otožnostjo spominjam, kadar pogledam na ono sliki»." "To so bili res zlati časi! Pa pravijo tisti, ki n«1 poznajo nižjih slojev človeštva, da starega bu-kolskega življenja ni več ua svetu." "Kaj bi ga lic bilo! Kdor je z malim zadovoljen, najib vga. če ga hoče iskati zunaj mest. Se-veda prinese tako bukolsko življenje, kakor ga ti .imenuješ, vc¿¡s¡ tudi kaj neprijetnega, pa to treba potrpeti. Ti ne veš, kako >em se sin«»či opekla v naši bukolski vasi!" je dejala liezika, «Iržeč z. levo roko komole«' desne. "Ali res? Kako pa ravnaš? jc vprašal tiho Tone iu se dotaknil njene bele roke. "Namesto 1'olouicc sem kuhala, pa nisem vajena take reči. Pa še na obeli rokah. Le poglej!" Privihala j«* rokav«'«» svoje jopice-kakor kosovska ilevojka, pri du«» je iz. vrča pojila v krvi ležeče junake. "Oh res! se je začudil Ton«* ter se globoko sklonil k njeni roki, da bi bolje videl temne lise na beli koži. ^ "Ali tkaj boli.'" jc vpraša! sočutno. Živ, neznan ogenj mu je zaigral po žilah. "Zdaj ne boli več; po noči me je pa skelelo, da zaspati nisem 'mogla." "Premalo se priporočaš našemu svetemu Klor jami, ki nas varuje časnega in večnega ognja." Prijel jo je za roko in potegnil k sebi. lil zdelo se mu je. «la ni še nikdar čutil tolik«* blaženosti življenja in «la mu ni se nikdar tako utripalo srce ni v radosti, ni v bridkosti in da t;iko |e|»cga večera ni bilo še nikdar. "Oh, kaj ti je. Toncada tako trepečeš? . . . Ali te zebe morila?" / "Oh, ne! . . . Doslej neznan ogenj mi gori v glavi. talistična družba velikanska tvorniea hudodelcev iu hudodelstev, je absolutno gotova reč; to ao povedali že ljudje, ki morajo po svojem poklicu služiti tej družbi. Med njimi so bili sodniki in državni pravilniki, možje, ki morajo brez prizana-šanja preganjati grešnike, ki so pa ravno vsled trajnih stikov z njimi spoznali, tla ni dovolj kaznovati, ampak da je -zboljfcanje le tedaj mogoče, ako se najdejo skrite steze do vira. M«*d zločinci so pokvarjeni značaji, nepoboljšljivi, vsled dedičnoatl obremenjeni, psihično nesposobni. Vse to je res. Ali če 1»i bilo mogoče vsak posamezni slučaj skozi generacije zasledovati do prvega začetka, bi se Izkazalo, da se tudi noben "podedovani greh" nc vleče od znčetka sveta; nekje v preteklosti bi se moral najti prehod i/, zdravega v bolno, iz dobrega v slabo. Telesno in moralno okuženje pa ne bi moglo postajati tako globoko in se nc «)>! moglo tako fciriti po prostoru in času, če bi bila družba tako organizirana, «la bi skrbela že splošno blaginjo, ne pa "kakor sedanja, v kateri jc sebičnost posameznika glavni zakon. A če t ti41 i ima mnogo zločinov svoje vire v de-generaeiji, jih nastaja še veliko več v»led gospodarskih razmer, ki jih ustvarja in varuje kapitalizem. Sem ne spada le beda in lakota, ki nažene človeka, da ukrade kos kruba ali klobase. Biv-stvo kapitalistične družbe, v kateri velja bogastvo vse, nastavlja vabe na vseh koncih in krajih, in če je moč krepost, tedaj je treba priznati, da postajajo ravno prav dobri, to se pravi močni, energični ljudje zločinci, ker so premočni, da bi se pokorni vdali razmeram in ostali v nižavah, pa si izbero za svoj napredek tisto pot, katero jim je družba pustila odprto. Naprej hočejo, morajo, ker je njih notranja sila prevelika; s poštenostjo ne gre — pa poizkusijo drugače. Nekaterim se posreči, drugi se v jame jo tnali tam v nastavljeno zanko. Kden postane kralj te ali one*in«lustri-je, drugi pride v državen ustav, kjer nosi progasto obleko in gleda skozi mrežo. Morda «bi bil v drugi družbi močan faktor splošnega napre«lka. Napoleon je postal cesar in velik vojskovodja, ker so mu bila razmere ugodne in mu je francoska revolucijuKMlprla vsa pota možnosti. Ce Iti mu bile razmere manj ugodne, bi bil morda postal velik zločince, kajti njegov neugnani značaj ni prenašal tesnobe in niža ve. Šiloma je prišel na tron, šiloma bi bil v drugih razmerah morda prišel v ječo ali pa pod giljotino. Igral jc iu igra se mu je obnesla. Drugim spodleti. V palačah jih sedi mnogo iu mnogo jih vlada, ki so dosegli svojo oblast z enakimi metodami kakor marsikdo v tej ali oni ječi. Razlika je le ta, da je eden imel uspeli, drugi pa smolo. Ce bi se bila igra inalo drugače obrnila, bi nemara prvi jedel državno mena/o. drugi pa bi se vrani s privatno jahto in stotisoč delavcev bi delajo zanj. V družbi, ki bi bila osnovana na podlogi splošne solidarnosti, bi pa oba lahko bila poštena in oba velika. Kapitalistična družba ne postane dobra s pomočjo vseh svojih zagovornikov. Kar se more v njej razviti v dobri smeri, bi se vsaj enako razvijalo v vsaki drugi družbi, kar v njej propada in prihaja v slabo smer, bi s«' pa rešilo v družbi družbi. "Zakaj se pa ti ne priporočiš svetemu Florjanu?" "Za tak notranji ogenj ..." Tone ni izgovoril; izza ogla hiši* je bil stopil Cijazovee.' Težka iu liinla misel je stopila očancu v glavo, ko je videl sina v taki druščini. Postalo mu je vroče, nekaj raskavegu je začutil v grlu, zakašljal je in se ugriznil v listnice. V glavi mu je zavrelo, kakor še nikilar ne. Glasno mu je zabilo srce in noga mu je zastala, ko je videl, da drži sin v svoji rdïi žensko roko in «la govore usta. ki*bi imela peti glorijo, takšne smešne stvari. In spoznavši Cijazovca, je ostrmela tudi mlada dvojica, kakor bi ji bila Zdajci padla na dušo zavest velikega greha. Deklica je zbežala v hišo, Tone sc je napotil po vasi, odkoder je prišel oče. Odveč hi bilo popisovati nevoljo, ki se je po-lastila Cijazovca, ko je videl v mraku sina čebljati z deklino, odveč bi bila slika onega prizora, ki se je vršil tisti večer v Cljazovčevi hifci, kjer je gospodar očital svoji zakonski deri, da je ona Vsega tega kriva, ki je svoje dni veninven vabila Smolnetovi punci v hišo.kjer se je začelo tako globoko znanje med sosednjimi otroki.Le to si upamo povedati, da je prišel Cijazovee tisti večer v svojem nmovanju do splošnega sestava človeške družbe in da je na to za tisti večer prenesel ves svoj srd. — " Kcj te bodi ... je to pravica na svetil!" — tako je razkladal ob pozni uri svoji Jeri. "Kmetu vzamejo sina k vojakom, poštenega in učenega, pa mu pošljejo nazaj zbrojo. Saj se mi je zdelo, da se tant v tistem enoletnem vojaškem lemenatu nič prida ne nauči. Ni dosti, da plačujemo visoke davke, še otroke nam jemljo in kvarijo!" Dobro jc to. da je vedno kakšna stvar, na katero lahko obesimo svojo jezo, stvar, ki je vča si v jako slabi in tanki zvezi s pravim vzrokom naše razkačenosti. Tone je kmalu po enem večeru zapustil domačo lušo. Dobil je nekje na tujem odgojiteljsko službo, a po petmesečni težki tlaki je obesil ta posel na k«»l. Kam zdaj? Očutil se je v položaju živali, ujete v past. Drugega izhoda ni imel nego zopet domov. Tja so ga z vso silo vlekli spomini in pa prepričanje, da oče. četudi ima krive pojme o posvetnih stanovih, ni napačnega srca in da se bo dal sčasoma omehčati. Prosil je službe pri pošti in obljubili s<» mu jo. S tem bi bil Cijazovee Še nekako zadovoljen in potolažen, ko bi sin ne bil stopil predenj ter ga prosil nekaj stotakov, «la vloži predpisa no kavcijo. To se je zdelo varčnemu možu preveč, mnogo preveč in zopet je udaril v vik iu javk. Ta nova jezica se nikakor ni hotela zrahljati; do dna mu je ogrenila velikonočne praznike : /. drugimi navadnimi in nenavadnimi skrbmi in duševnimi pretegami vred mu ni privoščila spanca,v katerem smo ga pustili na veliko nedeljo dopoldne na koncu njegove hiše. Že se je mož prebudil iu kar slikovito zdehajc in zevaje izziva iih-so nadaljnjo pozornost. III. Prvo kar je na tem božjem svetu zagledal, je bila njegova Jera, ki je hitela mimo njega s škafom po vodo. Gledal jc nekaj časa za njo, pa svoje misli ni pripojil k njej. ampak k tolarjem, ker sanajlo se mu je o srebrnem denarju, «la ga polno vrečo nese p«» semnju in «la kupuje junce, kakršnih še ni videl. Ž«- je bil izvlekel srebrnjak iz žepa, «la bi ga nekaterekrati vrgel ob mizo in bi prisluškaval, kakšen cvenk gre ml njega, ko zasliši zdolaj pri kozolcu Cijazovko klicati na pomaga nje. Dvignil se je s klopi ter hitel preko trate. Z druge strani je prispelo «ženi na pomoč četvero oseb, g rc« loči h iz cerkve, namreč sin Tn-hči Lenka, berač Dcvs pa Vaški tesar Kriti- ni eev IVter. Vsi so obsirtl Cijazovko. Deloma v smehu, deloma v strahu jc pripovedovala žena, kako je padlo Bog ve odkod, najbrž pa z neba nekaj belega pred njo v mejo in se ji trklja-|o pod krilo, kako jo jc ob tem pogledu zgrozilo, tako da ji jc v tisti slabosti ušel skaf z glave. Ko pa jc obležala stvar pod mejo, je spoznala, da ji je svetel tolar pričinil takšen strah. In nikjer ni lilo človeka, ki hi bil pomagal! Nav-zočni so oh tem pripovedovanju strmeli v tolar, ki se je* svetil v stvari. "Čudno je to, da se taka stvar trklja človeku pod noge!" je dejal berač Dcvs ter se okorno sklonil, iztegnil roko in pobral denar. Pa Cfjazovec ga jc ustavil rekoč: "Pobirati jih smeš; ker pa padajo na moji zemlji, odšteti jih moraš inHii." Dcvs je potopil glavo v bridke misli ter podal Cija-zoveu tolas. "Odkod se res jemljejo!" je momljal gospodar, kakor bi govril sam s seboj in tehtaj«* «leñar v roki. "Marsikaj posebnega se sliši na svetu, kaj takega pa nikdar nc. Poprej je pa ua Junčka padel eden." Te besede so močno presenetile navzočne. ".laz se pa nič nisem ustrašil, inama!'' se je oglasil .lanček, ki je prinesel svitek, ki je bil Cijazovki s škafom vred zdrknil z. j^ave. "Kar takole mi je tunknil ob klobuk—tunk — pa na ranu», pa na tla." "Jaz sem pa tudi enega našel poprej, ko sem .šel v cerkev;.tukaj |»o«l kapom je ležal. Pa sem mislil, da ga je kdo izgubil", je rekel Tone in pokazal najdeni tolar. Njegove l»ese«le so seveda še povečale vseobče strmcu je in netloume-nje. Vsi so gledali v različnih smereh v višek, iščoč razvezila uganki. Tesar Krule<\ Ki ga prištevajo starim, «lasi ne najmodrejšim ljudem ga-brovškim, je bil vselej ves goreč pa ono, kar j«* prikrito, s plaščem teme. "Kaj ti pravim, Cijazovee, ta denar jc od vraga, in dobro storiš, če se ga ne dotakneš," jc dejal, ko se mu je zazdelo, da je spravil na pravi tir svojo misel. "Oil vraga ne inore biti, ker vrag j«* v peklu in od tam je daleč «la Gabrovca,'' je govoril Cijazovee, gledaje v tepko. Krulčev Peter je naredil dolg obraz, ter gromko kihnil, nato pa j«* istotako gromko vzkliknil: "Naj bo za verne duše v vicah!" Ga-brovčani so tako pobožni ljudje, da kiliajo iu tu «li kolea se jim za verne duše v vicah. "A treba bo pogledati v kozolce, kaj j«* gori novega", se je oglasil Tone. Cdaril je z. vso silo dvakrat s črevljeni v steber. Nič! Le zdelo se mu je, da je zaškrtalo nekaj gori v križu. "Kakšen zlomek škrta pod streho!" j«* viknil v višek. Slekel jc suknjo, zavihtel se v kozolec, v hipu je bil pri križu poti streho. Oprezno je pogledal v križ,' iztegnil rek«», hoteč otipati, ka j je za stebrovjem, ali precej jo je odtegnil, ker dve veliki podgani sta skočili cvileč izza križa v strelu». Pojav te ostudne živali ga je tako o-plašil, da nikakor ni maral dalje iztegati roke in brskati po podganjih gnezdih. Širil je oči iu ostril, a videl tli ničesar: cela mreža gostih paj-čevin je razpeta meti pokončnim stebrom in meti streho in tema je za križem, kakor hi' gleilal v dimnik. Duh strešnega prahu, pomešan z drugim nerazločnim duhom mu bije v nos. Cgibajc, kaj bi storil, je čepel nekaj časa pod streho sključen, prhaje z nosom in globoko dihajc. • Kar ga je poklical Cijazovee. "Pusti, Tone, za danes kozolci-. Velika nedelja je! Podganji namrkaj vendar ne prideluje v kozolcu tolarjev, da hi jih metal na zemljo. Sam lh»g ve, odkod se jemljo!" Berač Dcvs pa se je domislil, tla j«» prišla zdaj njegova ura. Sladkobno gledaje ua Cija-zovčeve ljudi, jc naredil kratko propoved, v kateri jim je slikal satana, kako preži na nas in na duše. kakor so. baš danes na leči pripovedovali gospod župnik, iu z nekim tajnim uščipkOni Cijazovca je zavpil, da to ni denar «»«1 Boga, ampak «la peklenski kralj tako izkuša človeško la-komost. Povedal je tudi, kakft se najlože odžene izkušnjava, namreč, ako se da tisto, kar ni pošteno pridobljeno, gospodu župniku, naj obrnejo v božje namene. "Istotako veljavno in dobro delo storite pa tudi. ako oni denar podarite revežem, zakaj pisano je: kar ste dali siromakom. to ste podarili meni. Če ga daste meni, je to iUo, kakor čc bi ga prinesli v dar Bogu, in molil hodcm zanj do konca svojih dni in pa za zveličanje vaših duša bom prosil na vseli božjih potih". Tako je končal Dcvs svojo propoved ter si utrnil imaginarno solzo. (Dalje prihodnjič.) ADVERTISEMENT Avstr. Slovensko UHÍMT»»« U. Maarmm Sedet: Bol, Pod, Društvo lakot portrMio M itkriti a 1M8 v SrUvt lutu Vrontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBKRŽAN, Box 72, K. Mineral, Kana. Podpreds: JOHN (iORŠKK, Box 171), Radley, Kans. Tajnik: .JOHN t KRNK, Box 4, Breeay llili, Mulberry, Kans. Blagajnik; FRANK 8TAKČIČ, Box 245, Mulberry, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AU, L. Box 38, Frontenac, Kans. NADZORNIKI. PONORAC JI RŠK, Box 207, Radley, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUC1N, Box 226, Jenny Lind, Ark. MATIJA SKT1NA, Box 23, Franklin, Kans. POMOŽNI ODBOR: WILLIAM HROME K, Box ti."», Frontenac, Kans. ANTON KOTZMAN, Box 514, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od Iti. «l«%4f» leta znaša #1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati gl. tajniku. — Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. se izpreiueni neposredno v elek- l»i se opazovalo in saslodovalo gi- § 6. Predlagatelju je dovoljeno trieni tok. 'banje svetovnih teles, so gojili ¡1^ ure za poročilo in 10 iniuut za Na tej Cochuovi osnovi sc bo re-j "umetnost ', kako «e prerokuje zaključni govor, sevalo vprašanje po neposrednem bodoeno*t zlasti glede ua človc- ^ 7 'Vsak drug govornik go-izpreiuinjevanju premoga v elek- ško življenje iz gibanja in vorj je dvakrat k enemu predme- /aJa zyez«l. tu in sicer prvič 15 a drugič 5 Seveda niso zastopniki k niča 11- minut, stva iznašli albeinije iu astrologi- $ 8# podlogi se sprejemajo z je; ampak nad vse značilno je I«'|nadpolovično večino glasov. Pri tričui tok. Sedaj pa ta'osnova še nikakor ne zadostuje potrebam dejanskega življenja. Cochuov člen še nikakor ui galvanska bu- terija, sposobna za porabo. Kato-j vendar, «la s«> bile take zmote pod du njegovega galvanskega člena je predraga, nadokisaui svinec se mora izdelovati umetno in to mu dela visoko ceno; pa tudi električni tok njegov je š«> veliko pre-slab, čeprav j«- več kakor petkrat I močnejši miilio Bartoli-Papasof-I lijevega toka. Na Coehnovi osno-| vi narejen galvanski element bo naravnost iz prenmga izdeloval e-lektrični tok ter bo odpravil parni stroj z (linami vred, ki jih se-«luj goni premogova šilu. vlado cerkve ue I«' mogoče, ampak «la so se celo najbujneje razvijale in dosegle najvišji pomet). Alhemisti so |Mxstuli najpriljublje-u«'jši svetovalci iu prijatelji kn«'-zov t«r visoke duhovščine; dvorni astrologi so goapodovali nad največjimi državami, dočini ui smela nobena resnična, razumna znanost dvigniti glave. Ves svet ve, kako j«' ravnala cerkev, dokler je bilo gospodarstvo povsem v njenih rokah,z Ijinl mi, ki so se upali avoboduo m i -Cerkev in znanost. sliti in odkritosrčno povedati svo« Z(; v starem veku se je zna- j«, misli v verskem in znanstvenem uost precej veselo razvijala in oziru. Prokletttvo in preganjan-«leloma je celo dosegla razmeromaj je, j«»če iu verige, mučenje iu za-viso-ko *topnjo. ' zidaVanje, umor vsake vrste in Stari so imeli dobre zgodovi* k«»t iiajgrmznejs«1: s«*7.iganje živih na rje in zemljepisee; zlasti me«! ljudi — to s«> bila sre«lštva, s katerimi j«' cerkev poldrug tisoč l«t trpinčila človeštvo, baje v službi usmiljenega Boga in za vero, ki ji V premogu — pravijo prirodo-1 ehers, Brooks, Korda, Bartoli, Pa . jnosti s«» dosegli uspehe, ki jih je I je glavna zapoved: Ljubi svojega »luvci—je nakopičena velika mno- pasogli iu drugi. treba spoštovati. bližnjega kakor samega sebe. enakosti glasov odloči predsednikov glas. § Olasovanje o pre«llogih je javno z vzdiganjein roke. § 10. Volitve se v rs«' potom tajnega glasovanja. § 11. Kvorum j«- tedaj, ako je navzočih 5 članov. § 12. Pri predavanju se lahko razvij«' stvarna debata, ni pa do* Dnevni red ¿«je. 1. Volitev predsednika. 2. ( '¡tanje zapisnika zadnje seje. 3. Sprejemanje novih članov. 4. Vplačevanj«' mesečnih pri-spevkov. •"». ('¡tanje dopisov. 6. Poročilo tajnica 7. Poročilo organizatorja. H. Poročilo posebnih odborov. 0. Poročilo stalnih odborov. 10. Nedovrieoa opravila. 11. Razno. 12. Zaključek seje. Kadar pišete po tiskovine, naredite naslov: South Slavic Section Soc. Party, 803 W. Madison St., Chicago, 111. Zapomnite si: Vsakega kandi- voljeno posegati vmes z vpraSa-'data, ki.jceli postati član Jugosl. socialističnega kluba dolžnost je, da je naročen na zvezno glasilo "Proletarca". nji ali medklici. Dnevni red In drugo. § 1. Seje kluba sklicuje tajnik z dopisnicami ali potom zveznih ¡glasil. Dalje predseduje seji, do-kler ni izvoljen predse«lnik. ELEKTRIKA IZ PREMOGA ----. i--. _ (Irki so bili glasoviti in resnično kiiu prizadevanjem so iskali pri- znameniti filozofi in tinli na polju pravne baterije učenjaki Bor- matematike in prirodo^loviie zna- žica solučne moči tedanjin «lnij,ko so rastle stvari, iz katerih se je v teku poznejših dob izeimil premog.'' Kdor kuri in kuha s premogom, kuha s firihraujcuo solnčno gorkoto. Parni st^oj, kateremu me žrtev usmiljenja. te kurimo s premogom, opravlja tak galvanski člen, ki poje ali po- Srečnejši in umnejši med drugi«! 1/j,il,i"ht Vsak otrok vc>' (,a mi pa je bil menda Alfred Coehn. j .to\ {,a J* «/h«J«,tt <>tl °l,tt; lj...... "krivovercev" Na seji elektrotehniškega društva ^anja in preiskovanja pnrod-v Berlinu je 14. .V^ana leta 1996 Lnih b™ al»n..nst.č,,e- objavil in razklmlal svoje poskuse ,,m0,,Ja lWpehe ^ o t«-j stvari. Izumil in sestavil jc «"«»<*» »«"sljenja.. bilo na mi-iu eoper-ljubezni in tega KAKO EAČETI 80CIALISTIÖ- Ako bi imela ameriška mesta socialistično upravo, bi bilo vpra« „ _ . , ., , _ . . šanje kruha kmalu rešeno. Na-§ 2. Predsednik predseduje in |)r||vi|e w s(, ,m.Ktne ^^ ki vzdrzuje red glasom opravitnika (>i |)ro(|ajale kruh za lastno ceno. 1,1 <^vnega reda. kakor sr Jp v Kvropi> llMti y § 3. Tajnik kluba vodi račun- taliji zg«»«lih> v raznih mestih. In sko knjigo o prejemkih iti izdat- povsod se j«' obneslo, kih, pobira članarino iu izdaja To \ s«' se je izprcrneuilo povsod, NI KLUB. kjerkoli j«« prišlo krščanstvo S predsodki obreinen- članom redne in izredne strankin«' marke; dalje vodi korespondenco s County, State in gl. tajnikom zveze po potrebi; brani spise, premoženje iu.vodi imenik dobrih in slabih člrfnov; podpisuje vse u-radne listine in mora imeti vpo-gled v vse delo kluba. S 4 IMATE LI KAKŠNE OBÔUTKE? Nabiranje plinov v želodcu in |m» črevesju moti srčne delovanje. Bržko ležete v posteljo, se pojavi utripanje, ki utrudi srce v mišic-, nem in živčnem zinisju. Zjutraj nam potrebna dela vsake vrste.|žge v sebi premog, ko izdeluje iz, . .. , ,, • , , _ Delavna moč pretnoga ali z drugo!„jega električni tok Izumitelj je vp|J,lvo- s Predsodki obreinen- f> je v vaši naselbini poleg besedo: "energija" premogovaje odkritosrčno povedal, kaj ga je Jr,m Nvra Je prisla Ha ,uesto 0Pa"IVas še četvorica zavednih «lelav «Iragocen zakla«l, ki nam ga poda vzpodbodlo in pripeljalo «lo te izje priroda. Porabi se dandanes najdbe. Laška učenjaka Bartol , toliko premoga, «la» obrtni svet že in Papasogli, ki sta pred nekimi strah obhaja, «la bi prehitro ne leti postavljala premog in plati-pošlo to kurivo. Treba je torej mo v natronov lug, sta zasledila, varčno gospodariti s tem dragim da s«' pri počastnun razb'Zovanju zakladom. premoga dela nekaj slabega clek- Premog, ki gori, s«» spaja s ki- tričnega toka. A bolj je nanj vpli-slikom,katerega jemlje iz zraka ali vala neka druga poizvedba, na pa tudi iz kake kemične spojine J katero sta opozorila učenjaka. Ko Namestil: premog gori, pravimo sta namesto natronovega luga vze-tudi oksitlira, t. j. se okisava. Ko se ¡n uredila člen tak«», da je >tal I vstanete tako trudni, kakor bi tr-Zapisn.kar vodi zapisnik 4,„ tl(,,}t|¡ cd da||< Vo'shl¿lU. se Xri. in v vsak«'in oziru pomaga tajniku. z«)\anja, presojanja in preisko- cev, si morete ustanoviti sociali-vauja po načelu razuma. Poveati | gt^nj klub in ga priklopiti Jugo- vj^V svetega pisma ' znati za mero« stanck in star«ist glede ua ra/.m« in rastlinskim ter živalskim ave-|,IHj p^e poprej tajništvu zveze, tom. Samo na one izmed učenja- 308 W. Madison St., Chicago, Ul., k«.v starega veka, ki so v svojih ¡n zahteva tiskovine za ustanovi- nerjevega Ainerikanskega Elixir ja i/. Orenkega Vina, ki Vam izči-§ 5. Organizator vodi brigo za sti ž« lo o,lajno j" ™K„. Klub mora u»mrec¡ imeti aHsti(,11(, )itPraturP, [>riroj„n.„ sho- („„„„„jkanj« krvi il,I., „o vsebuje 1 r . it • '.k P« o»n«v»Dju lyijmanje 5 .;l»nov.UI„v ¡ ak„ „, .,,„»,-.„j,, llikak;i(ill k).lllikalij „|¡ sir,.pnv. ... UOIlcniK, *fl ni)su osno\au Kiun, /rinntnfi srerlstv« ..•>.. .... uu m i II y é \ i"i i' 11 n i II na/vrih «lozd. vno soglašali s sve- teT kakor pristopne karte, for- tim pismom, se je pazilo; ali njih m„ie za mPgečna poročila in en i • i t, , -f! dela niso postala podlaga za novo;:-»:- nroVil v kemičnem zmislu: premog ]a z vodo zalito zvepleno kislino . . . . ^ izus pr»vu. _ _ -- < raziMkavanj«', temveč napravile so „.».-«-¡f-.: otl n« ..... ..... 1 t n ustanovitvi se je oziiau na ' a ^ "/s *s '//.^/f''//. /v//^¡i gmotna sredstva. ono s«- stoji iz samih zdravilnih § 6. Nadzorni odbor, gestoječ[ grenkih rastlin in iz čistega rde-iz treh članov, ima nalogo vsake če ga vina. Cena $1.00. Po lekar-tri mesece pregledati vse račun- nah. Josip Triner, izdelovalec-ke-ske knjige in poročati ^a prihod- mist, 133—1:131» S. Ashland Ave., nji seji kluba o rezultatu. Chicago, 111. premog pri kurjavi okisava. nastane iz njega ogljikov okis ali o- pr«*mog na gljikova kislina. Pri tem dogod- poje nekaj premoga s tem, da ga ku izgine premog, da bi kdo «le- okisa ter dela iz njega ogljikov jal: kisik poje premog pvi kurjavi j okis in ogljikovo kislino, ter nas odškodujc z gorkoto, ki je nakopičena v premogu. . .se iz njih avtoritete in njih nauki . , » atiodi, sta opazovala. ' , ,r , lli;il 'i:«»: sledeča navodila: so vsa dolga St«»letja veljali za skličejo naj se skupaj ljudje.za nedotakljive «Ioguie. Taka avtoriteta je postal n. r pr. «'«l«*i> izmed prvih astroiuMiiov j starega veka. Kladij Ptolomej. Alfred Coehn ae j«* hvalil, da se ki je živel okrog leta 140 pred je njemu prvemu posrečilo, osno- Kristoni, s svojim takozvauim vati tako, sestavo galvanskega ptolemejskiin svetovnim siste-člena, da se na premogovi anodi nioin. On je učil, «la zemlja kot ne potrati nič prostega kisika, am- sre«lišče vsega sveta čvrsto stoji pak «la s«» porabi v«'s za okisanje in «la s«- «Iruga svetovna telesa premog« — in to «laj«* več povoda, vrte «»krog nje iu sicer tako, «la j«* mnogo tistih del, ki jih je ju ¡zvira močnejši električni tok. najbližji zemlji mesce, |>otei» pla-| poprej opravljal parni stroj E-, pH Hyojpm razlai?anju jo \ lektrika ima tudi svojo silo, s ka- Cochn opozori, na _ elektr«,teh-opravlja mnogovrstna^.^ n,,U|?odno „ prikazen, da tero nam dela, če ji damo rok«' ali potrebno pripravo. Dandanes^ k«» s«' toliko eh'ktrike potrebuje, ne zado' stujejo več galvanski členi ali e-lektrične baterije, tepivcč obrtniki si izdelujejo eletriko večinoma iz sile ali "energije", bodisi iz ka-| premog, porabljen za amnio galvanskega člena, ne ostane neiz- podaje priroda za porabo, goni ta- vanj<, ko imenovane "diname" (Dviia-)nos) ali stroje, v katerih se delajo iz navadne delavne sil«' krepki električni toki, kakršnih potrebujejo današnji obrati. Kjer pa . „ J , . ,. . raztopi z .okisovanjem, inanika vodne sile, ondi si mora-. , .. . , , . . . i i . •• zgorel. Ko mo pridelovati potrebne «'lektrične toke s parnim strojem. Pri parnih strojih pa j«' nekaj slaba stran. Prcmogove sil«' nam-: reč se izgubi jako mnogo. Parni stroj nam ne daje več kakor dvaj- ^ile za po-^ «la na taki ano«li izvira kisik, ki katere s<4 misli, da bi postali socialisti. Ko ste zbrani, naj sklicatelj razdeli med pričujoče pristopnice. Vsak, ki želi postati član tega kluba, izpolni eno teli pristopnic, kakor se glase vprašanja. Nato se izroče karte s 50«' vred sklicatelju. Ko so vse pri stopne karte in svote pobrane, se voli takoj odbor, in sicer tajnik, organizator in zapisnikar za eno let«», predsednik s«' voli na vsaki seji. S tem je klub ustanovljen. Po seji pošlje tajnik gl. tajniku zveze od vsakega člana po več, kakor so že ob tist«*in času določeni zneski za mesečne j prispevke, kakor tudi mesečno poročilo. Pristopne karte ostanej«* v varstvu klubovega tajnika. Poslati pa jc zveznemu tajniku imenik pristnpiv.ših članov, na podlogi katerega izpošluje pri državni ali okrajni organizaciji Charter. V državi Ohio morajo novi klubi po-, imenikom tudi po 2.V odi (¿aleña, izza Hipokrata najglaso-1 eiana za pristopnin«», da dobč, viteiš« ga zdravnika starega veka. ¡ Charter. Ta odredba vrlja do (Jálenos, rojen ieta 131. v Perga-|^j za ,lržavo °h,n »' v ,,r Igamonu v Mali Aziji, je mislil, ,Usmerili okrajih države III......s. našel v slini. krvi. rumeni in fsv«»ta 20c se deli takole: črni žolči življenske s,>ke, iz ka- odboru skupne stranke .. 5c terih obstoje vsi čvrst i «leli te- j Q] od'boru zveze........... 5c lesa. State in Count.v organ ...... 5e po- l Izredni prispevki..........•*><" Poleg t« h svot pridejo š«- pra preobleče z bakrom pri prevaža- *«'le v Ki. stoletju se je posre- vila, ki stanejo po 5c komad in lektrike skozi tekočino. /lí,v>,¡ Tcofrasta Bomba- pa članske knjižice, k) so po ¿c Premog, ki se žge v parnem stroju, daje nam v porabo svojo silo ali moč in s t«> močjo opravlja parni stroj velikanska dela. V zadnjih letih je pa elektrika prevzela _ _ .......... neta Merkur in Veiius,potem soln-ee in končno g<»rnji planeti Mars, Jupiter in Saturn. Znano je, «la je šele Kopernik« (I. 117:». du i:»Ki.) prekucnil pto-premenjen ali neraztopljiv, kakor lomejski sistem; v delu svojega je želeti, ampak razleze iu pogubi življeuja, ki j«' izšlo šele ob nje-se. V nekaterih tekočinah, s ka- govi smrti, je dokazal, «la z«'iulja terimi se galvanski členi napol- ne .stoji, ampak da s«' obrača o-njujejo, se razruši iu raztopi, in krog soluca. ke močne vode bodisi iz parnegajko ^ rnzie2e po tekočini, j«. po-| Kakor je v astronomiji ptole-stroja. Vodna sila, kjer nam jo barvft njlMrnkasto Takl) razlezo-| mejski sistem, tako je vladata te- pri je opazoval ž«* Buus«'u elektrolizi, solne kisline. Velika vrsta pazljivih poskusov j«* Coehiia izučila, v kat«-rih jokolnostih se premog na anodi kakor bi zgorel. t\o je napolnil člen z žv«*-pleno kislino, zalito malo z vodo, posrečilo se mu je, «la s«; j«' premog. ki se je raztopil na anodi. posedel na katodi. Pokazal je Coehn poslnšaleem več stvari, kom vse «hibe cerkvene vlade v medicini Dioskoridova "Materia medica" i/ .pn«'ga stoletja po Kristu, ki jc bila sestavljena iz, (JIM) zdravilnih rastlin, ter naiiki, s'al 1 z "lana za katere mu je električni tok nje-! set stotin premogov«. Vle za po-, pre«ihlekcl s premo- vse bolez... samo rabo k delu: drugih osemdeset, J « p||ikn Uak„r iih i aledira slabe zmesi teh sokov stotin ae pa pogubi popolnoma,1" brez koristi. Te prevelike izgube prcmogove ,1JU ' No Ko prejme tajništvo zveze s\n ... . l i l sta Paracelsa (umrl okrog l "»"»4),l komad, sile bi se obvarovali, ko bi izu- ^ P« ^es »nIjcu ( «,eh- )M|stnimtj a stoJ1,a v jveplen. kt- znan0Ktj«>: Nobeno raau.n-__ koto, ampak - naravnost v elek ¡din«, k« .1" "<*aj z MO „.ziskavanjc se ni smelo tekom' Oprarilnik «a vzdrževanje sej, triko. vodo. cerkvene vlade do Ki. celo 17. sto § ] p0 klubu izvoljeni pred- To vprašanje je potihnil«) m ne- Ta člen ali galvanski element ^^ pokazati v javnosti. sednik predseduje. Ako želi pre«l kaj časa. odkar s«» izumili "«lina- razdeva premog ob ainali ter de-1 Kemija, znanost snovne različ ' „rfjnik govoriti, ga zamenja tajni«'". A kakor klije žerjavica la ondi ogljikov okis in ogljikovo Mostj f(,|(.N j,, pr,stala alhemija. | „¡k A k»► g«»vornik ne govori k pod pepelom, tako je živelo to kislim» ob vprašanje v glavah učenjakov, in ali reducira močneje oglasilo'dela iz njega čisti svinec, med (ja 0|,sf0ji „eka snov, takozvani|v skrajnem slučaju pa apelirati Prevelika izguba tem, ko razpošilja iz >. 1 električ ,„agist«'riuiii. pozneje imenovati na pričujoče, da se odvzame go-premogove sil«* gre človeštvu t«'in ni tok. "kamen modrijanov ", ki izpre-| vorniku beseda. i*.«» .»ni.-i m "n,.nosi i teles, j«' posiaia umemijn. i niK. Ako g«»v«»niiK ne govori k katodi, pa iz|»reminj« stoletja in slob tja s<» bili celo vi- točki dnevnega re«ls. ga inia pred-nadokisan svinec, terL„k,? M|0ječi duhovi prepričani, He«lnik pravico poklicati na red. dandanes s«* j«-kakor poprej. bolj d«» živega, čim l»olj s«- zave- Pri Coehnovi sestavi sr g<»di meni vsa druga telesa, ee s«> p«»- dajo te izgube. j neka j takega kakor v plav§u, kjer sujejo z njegovim prahom, v zla- rčenjaki trudijo za to, da bijse n premogom kak kovinski okis to iu ki ozdravi tinli vsako člove- izumili tako galvansko baterijo jizpreminja v čisto kovino, «ločim šk<» bolezen. In kakor se je ngan- katera bi v premogu nabrano silo se premog okisa. V Coehnovem jala namesto kemije alhemija, ta- izpremininla neposredno - bror členu se pa vrh tega ♦«»di *c več; k,» tudi namesto astronomije ast-| voditi le dva Jlann, eden za, drugi kurjave - v električni tok. S ta k«inična sila. ki izvira iz okisanja» rologija; to sc pravi, namesto, «Is i pR proti. § 2. Govorniki dobe besedo po vrsti, kakor se prijavijo. § 3. Predlogi se stavijo ustme-no. § 5. Debato o predlogu moreta Začetkom oktobra izide AmeriiKt \Družinski Koledar ZA LETO 1917 Koledar, ki s«- j«> zadnji dve l«'ti splošno priljubil sloven-skeuiu čitateljstvu v Ameriki, bo tudi letos skrbno urejen, da čimbolj usttvže našemu delavstvu in občinstvu sploh. Vsebina ,j«> nleile«;a: «)li /i-tvi; >1 i ko. K. K.: žet«'v; peftcin. — Letni knl«'.: O ilarviiii/inn. K. Kristan: Po nenstavni poti; pesem. — Ivan Molek: Nevtralni Amor; šala v enem »lejanju. - Kako so nastati kontinenti. — Anton Funt«'k Korrivi tooi iiihih»; pesem. — Na pot \ Mehiko! — K. K.: Pravica: p«-sem. Milan • 'ogelj: Potnik; črtica. — l'«» Advertising rates on agreement. mogoča kljub državni sauioatoj nosti in republičanski vladni obliki. Pred stošt irideset lini leti se je pričel boj ameriškega ljudstva za svobodo, ali končal se še ni, kakor, pravijo zgodovinarji. Kajti to ljudstvo je le zamenjalo eno od- j v is n ost z drugo; in če se posveti na obe, se mora priznati, da je se-' N A SLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" 4008 w ilsnilit chlcac, . illinois T-.-iiTT-um ■ - ■*--„v.--^—:danja krutejša in brutalnejsa od NEODVISNOST. tedanje. Toda enaka je ljudska odvis- Stošt irideset let je minilo, od- 1 W> WW *Vftli, kajti Življe-j kar je zapel "zvon avobode" v "J* l.i"dstva ne določajo danda , Pbiladelphiji in bučal tako dolgo, državne zveze in državne sa-da je- počil. Stošt i rh leset mostojnost i. ne ruonarh.čne ali, let, odkar je kongres združenih republikanske vladne oblike, am kolonij «prejel izjavo neodvisno-1 l»«k določajo ga goapodarake u sti. To je bilo leta 177«. Sedaj je r«»»«;; določa ga gospodstvo ka-v koledarju' zaznamovano loto t'bwck ni neodvisen, če živi v Toliko časa so Zedinjene drža-1 republiki ali v nacionalni državi, ve neodvisne. ampak če ima veliko bogastvo., j; tl, ,.os » Kdor lahko sede na miljone. je Trinajst kolonij, ki niso segale svoboden. pa če ima njegova de-1 takrat niti do vej,kili jezer in so ž«'la najabsolutncjšega vladarja pokrivale komaj širokpas ob At- "a čelu m če je vlada sestavljena lantiku, od katerega je bila naj- ""»nih U,,s ,,a K«**«1!"- skrajnejša meja komaj okrog :»" rajo v politiki nastopiti kot raz-ga ni bila izvolila, pa ga je meni red. V drugih deželah so s« de-nič tebi nič - z obratno pošto lavci že zdavnej prepričali, da poslala kralju nazaj. In ko mu je morajo v politiki delovati kot raz-njegovo veličanstvo v sveti jezi red. ukazalo, naj se vrne na svoje me- Resnica je. da je tu.di v naši desto, je trajal boj med kraljem in želi nekaj delavcev, ki so za poli-zakonodajstvom štiri leta, dokler tično akcijo delavstva kot razred, ni bil sir ILirvey d« finitivno od- Ve more se tajiti, da s«» to misel rodile industrijalne razmere, ki danes odstaviti sir mora vedno bolj raz,viti in raz-John D. RoekelVIlerja ali pa katc- širiti razredno zavednost med de-rega njegovih guvernerjev' lavci. Angleški kralj je hotel koloni- Resnica je, da industrijalni si-stom s pomočjo parlamenta po- stein sili delavce, da se organizi-dražiti sladkor in druga živila; to rajo v industrijalnih razmerah. Iz j. povzročili» revolucijo, v kateri industrijalnih razmer in industrije Anglija izgubila Zedinjene dr-jjalnega sistema bodo nastaie raz-žave. Finančni kralji s pomočjo | mere, ki bodo vstvarile delavsko trustov podražujejo dandanes A- politično gibanje, ki bo izraz do- stav Ktio en. more Vavidezno gredo irekate^rim ljudem pojni strašno težko v glavo. Navidezno pač, zakaj »er- ' jetno ni, da bi bili res tako slabe pameti, kakor se delajo. Po «leset let jih prakse u. pr. še vedno nočejo razumeti, kaj je mednarodnost. Ce bi jim človek verjel, da res ne razumejo tega, bi bili lahki» užaljeni češ da jih ima za slaboumne. Pa vendar postopajo tako, kakor da so res slaboumni, ter mečejo mednarodnost, hrwiiafoduost, protina rodnost vse v en koš. Vi treba misliti, da je tako le pri Slovencih. Vaši narodnjaki ni s omojstri, temveč učenci. Vse njih delo če ni ta beseda zloraba — je posnemanje, Kakor slišijo druge žgoleti, tako čivkajo za njimi. Tudi fraza o brc/narodnosti socialne demokracije j cprivršala i/ nemških gozdov v naše slovenske logove. Tudi velika ideja narodnih delavskih organizacij je presajena iz tujih vrtov na naše gredice. Tako torej ni v tej ideji prav nič slovensko narodnega; kajti narodno je to, kar je Mimoiiiklo zraslo na narodnih tleli, ne pa klavrni plagiat, ki je komaj za silo škropljen z narodnimi barvami. Ce bi bila narodnjakom narodnost res oan svetinja, kakor trdijo, da je, tedaj bi se morali sami braniti "uarodnrh delavskih organisaeijV z vsemi štirinvi. Ker tedaj ne bi smeli dopustiti, da se zlorablja njih sveta ideja kot pretveza za hinavske dohičkarske namene. Ali uarodnjaštvo se je prav tako izprcmenilo kakor krščanstvo. Va svetu je pač še peščica verskih idealistov, ki zaupajo v silo Kristusovega nauka; toda osamljeni so in zasmehovani od tistih, ki imajo oficielno krščanstvo v zakupu, in če se upajo s svojim prepričanjem iz tihe izhiee na dan, tedaj jih cerkev izobči in pre kolne kakor Leva Tolstoja. Tupa-tam je idealen nacionalist, ki loči v svojih mislili narodnost od sejma in kuponov, ali kompatna večina ga pomiluje ali pa se mu roga, ker ni na svetu pri štora za utopije. V splošni kapitalistični poplavi sta tudi vera in nraodnost predmeta kup-čevanja. I tizate» je narodnjakom všeč, da se z geslom narodnost j zasleplajvajo delavci in sveta narodnost degradira za kapitalistično priganjid- ko. Mednarodnost ni za delavstvo kakšna trma in muhavost, ampak neizogibna, živa potreba. H rez mednarodnosti je boj delavskega razreda nemogoč. Zato, ne pa i/ skrbi /a narodnost, odvračajo nasprotnik i s delavce od mednarodnosti. Kajti narodnost se nima od mednarodnosti ničesar bati. Mednarodnost ne zauikuje narodnosti, temveč je na njej zgrajena. diija¿t\o resnično hrepenelo po enakopravnosti, bi našlo v mednarodnosti svoj ideal. Kajti v vzajemnosti vseli narodov so najbolj dovršeno izpolnjene vse opravičene, zahteve vsakega posameznega naroda. Očitek, .da delavstvo izdaja narodne interesi', če s»e -mednarodno organizira, je torej neutemeljen iti hudoben. Ta očitek je pa tudi hinavski; zakaj to. kar prepoveduje delavcem, izvršujejo kapitalisti sami. Tudi oni so mednarodni in ne morejo biti drugačni. Človek ni vaegatuogocen bog, da bi si mogel pr»Mistvariti svet po svoji volji. Dokler je svet kapitalizem, je treba živeti po kapitalističnih •zakonih, tudi ée tto^loveku zoperni ni « e se jim u-pira. Prez prodajanja in kupovanja je ta svet nemogoč; iu če nima uboga para kaj druzega odnesti na trg, mora kupčevati s svojo delovno močjo. Trgovina je pa mednarodna. Industrija mora nabavljati surovine tam. kjer jih je dobiti, ne tam, kjer bi jih velevalo nacionalno srce. Prodajati uiora svoje izdelke, kjer jih kupuje j«», lic glede na jezik, ki ga govore kupovalci. Knako se posredovalna trgovina u« mor«' nacionalno \ezati; vprašala bo pač, kje je več profita, ne pa kje je vir bolj naroden. Kdaj ve moderni človek, kakšno suknjo in srajco ima na sebi? Krojač, ki mu j«' napravil »>-bleko, je nemara Slovenec, tudi prodajalna, \ kateri je bilo blago kupljeno, je lahko slovenska. Toda. kdo ve v kompliciranem mehanizmu' kapitalistične produkcije, kje so bili prvi začetki suk-na. ki zdaj odeva njegovo 1«'lo in sk«.zi kakšne ro kc je šlo, preden se je izprcmenilo v hlače in frak ? Mehauizrm 'moderne produkcije j«* medu »roden in ne more biti drugačen. Lahko si naroden v «l«»n duše, pa sj vendar mednarodno-oblečen, stanuješ v mednarodni, iz mednarodnega materiala z mednarodnim delom zgrajeni hiši, je niedtiu- Zopet naloge! Iredništvo Prole t a rea je na tem mestu že večkrat govorilo o nalogah socialističnih organizacij, go in ga hočejo zavajati v šovinistične prepire, da ne bi moglo izpolnjevati svojih delavskih na-log. Sami se ne ravnajo po teli naukih. Iz narodne solidarnosti ne ho noben podjetnik svojim delavcem — rojakom z boljšal plače, skrajšal delovnega časa, dajal plačani hpočitnic, da bi »e ohranil;) narodna moč. Ampak če zahtevajo kaj podobnega, pa se mu ponudijo tuji delavci za slabše pogoje, bo svoji» brez pomiselka nadomestil z njimi. In to ni niti očitek, ampak enostavni konstatira-lijc; kajti predobro vemo, kakšna je moč gospodarskih razmer. Prav zato pa je potrebna mednarodna organizacija proletariata. Samo od onih podjetnikov, j i t* i kateri'i so vposleni slovenski delavci, ni m«>-goče uspešno zahtevati boljših delovnih pogojev, ker morajo ti podjetniki skrbeti, da se njih položaj n«* poslabša v«primeri z drugimi kapitalisti. Najuspešnejše I »od o zahteve tedaj, če se imajo iz rodno, «»d vseli vetrov /.msšelio hrano, se voziš po mednarodnih železnicah in živiš materieliio vseskozi mednarodno življenje. Mednarodnosti se ni mogoče izogniti; in to in če zopet ponovimo besedo o teh čuti najbolj delavstvo, ki je odvisno od medna- nalogah, je to samo znak, da se rodnega kapitalizma. To je sila, ki drži ves ino- ! zaveda no, kako rade se pomešajo derni s.vet v svojih krempljili. In nilnV s»« jih ne te naloge v delu drugih nalog, ki more (»leti. Delavci pa naj bi se razdruževali, prihajajo iz sočasnih drugih po-medtem ko se njih sovražnik vse tesneje združu- jtreb, od strani podpornih, unij-je! Kapitalizem se organizira kot svetovna sila, • škili ali prosvetnih društev, kalcit delavci pa naj bi se drobili po verah in narod- j re vzdržavamo, kjer se te naloge nostih, »la bi tem zanesljivejše opešali in da bi | ta k o rekoč izgube, kar pomeni iz-zdru/cui kapitalizem tem lože ugonobil potfatncz- gubo naravno tudi za našo umerile kosce! jeno aktivnost. Da bodo te naloge Ideja ni zrastla na polju narodnosti, ampak bolj kompaktne in vidne, ter tako na zelniku kapitalističnega izkoriščanja. Njen na- zavarovane pred izgubo v vrsti men ni varovati narodnost, ampak vzeti delav- drugih nalog, ki jih imajo slučaj-stvu potrebno moč. Delaven pa pridigajo neslo- no člani J. S. Z., jih podaja tajništvo J. S. Z. ponovno v nasljedilih točkah: Dolžnosti krajevnih organizacij. 1. Pridobivanje naročnikov za socialistično časopisje. 2. Prodaja socialističnih knjig i» brošur. 3. Pridobivanje novih članov za klub. 4. Zbiranje fondov za socialistično izobraževalno delo, kadar zahtevajo potrebe i.i razmere. 5. Prirejanje javnih shodov, kadar je mogoče dobiti dobre govornike, za kar je potrebno razviti dobro reklamo. I t». Razdeljevanje letakov in poučnih knjižic v svoji okolici, in to vsaj enkrat na mesec, z vso po- vršiti v celi industriji in zadeti vse podjelnike j/ornoatjo, da dobe vsi volilei čti-enako. Zakaj tedaj odpade izgovor na koukoren- v° direktno v roke. Izvrševati je eo. Seveda se bo takim zahtevani vse podjetni- ¡K» delo sistematično, tako da o-štvo solidarno postavilo v bran in se upiralo, do- (Pravlja vsak član svoje delo in da kler se bo moglo. Ves šovinizem bo tisti hip od- ^ m> izgublja, s podvojenim de-molkiiil in vsi izkoriščevalci bodo mednarodno l"ni ras denar. združeni. Ali zat oje treba, da jim stopi nasproti mednarodno združeno delavstvo. To so odločilni b«»ji, v katerih gre za velike interese delavcev, za -načelne iu trajne uspehe. Kajti stavka z;i par vinarjev mezdnega pribolj-ška je le orožna vaja, ker bo prvo podraženje že v kratkem času uničilo tak uspeh. Delavstvo potrebuje veliko več kakor take malenkostne pridobitve. Ve glede na zadnji cilj mora že v sedanji družbi dobiti pravico soodločcvanja \ podjetjih, ki ne obstojajo le od podjetniškega kapitala, ampak še veliko bolj od delavskega dela. Doseči mora delovne pogodbe, ki veljajo z vso industrijo in zagotavljajo delavcem vsaj za primerno dobo g* tovo višino življenja, ki mu omogoča mirnejši razvoj. Doseči mora tudi zakonito varstvo svo-jhi gospodarskih pridhitev. Za take reči pa niso dovolj močni ne slovenski, ne nemški, in4 italijanski delavci. Le vsi skupaj v tesni združitvi, v enotni armadi lehko izvo-jujejo take h«»je. In zato je mednarodnost za delavce neizogibna. Razbijanje te mednarodnosti je zločin. Med najniiičnejšc vesti v času vojne spadajo poročila o okrutnostih. Pred par leti, ko so se klali le na Balkanu, so si vsi vzajemno očitali vsakovrstne hestijalnosti. A takrat je civilizirani sv« t skoiuizgaval., češ. "kaj hyčenio, tam so itak sami v Wells razpravlja <» zakonih za delavstvo in prihaja do prepričanja, da interesi delavstva ne bodo zastopani v postavo-dajnih zbornicah, dokler se delavstvo ne organizira politično kot razred in ne pošlje svojih zastopnikov v postavodajne zbore. V Ameriki je delavstvo organi-' žira no politično kol razred v socialistični stranki. Stranka ima ja- DELAVCI! Oktober je tukaj. Veste li, kaj to por Oktober je ZADNJI MESEC pred letošnjimi nacionalnimi V O L I T V A M I pomeni San Diego, Cal., 9, oktobra. — Postave v Kaliforniji prepovedujejo zakonsko zvezo med belopol-tniini in orijentalei. Vsi cd tog;*, sta morala gdč. I)aisy Joe, hči bo gatega kitajskega trgovca, in AVil-1 iani \Vyatt odpotovati v prvo mehiško mesto, da se poročita. da ni ostala trohice, ki hi jo še|SOn ¡n razumljiv delavski pro-inngli shraniti v krsto. gram. Delavce, ki j«' postal razre- Zakonodajstva t«' deželo so v ti-'dno zaveden, z drugimi besedami stih časih smatrali za svojo nab»-j|,i rekli, da je prišel do spozna-go varovati svobodo, kjer ,j« bila nj;1( so delavski interesi v nasiti jo priboriti, kjer je ni bilo. Da- protja s kapitalističkimi postava-nes iščejo zakonodajne zbornice p,,s1ane član hoc'ui I ¡stične svoj P«>k1i« v izdelovanju ziiko- strank«' in agitira latljo me«l s\<»- nov, ki davijo iu uničujejo svobodo ljudstva. Leta 177??. s«» idealni ljudje mislili, da je svoboda varna, če je dežela neodvisna od druge dežel/* in če je ne vlada nobeno kronano jimi tovariši z mirno in prevdar- no besedo. Mislite na to, da se krajša čas do volitev. Dramite speče tova riše ! Sedaj ni vci vsak teden, «mpnk dan dragocen \iak socialist mora želeti, da doseže njegova stranka ¿itn vcOji uspeli. Vsak socialist ve, dri bomo prihodnja letn tem bolje napredovali iu dosežejo delavci tem uspehov, Čini bo v ra/ih zakonodajnih nastopili socialističnih zajtopniK.oxJ. Vsak socialist ve, da bi sc prenehalo krivično preganjanje dclavccv /lasti ob Časih štrajka povsod, kjer bi imeli socialistične uradniKji. socialistične prattdniK** socialistične sodniKf. socialistične šerife. Nikjer sc nc bi bilo treba bati, da sc bo zlorabljala milica /oper dclavcc, ki sc na po$ten naCin b«»jojcjo /a svoje pravicc, kjer bi bil socialist guverner. Dobili bi /akonc, ki bi onemogočili brutalno i/koriščanjc dclavccv, «akonc. ki bi zagotovili dc-laistiu krajši delovni Ca» in poštene minimalne plače, /akonc, ki bi dali dclatccm rcaniino varnost i v tovarnah, delavnicah, jamah, ua >clc/nicah in pri dčlu sploh, /akonc, ki hi onemogočili napade na unije in njih blagajne, kjerkoli hi odločevali socialisti xJ zbornici. Da sc dosc/c uspeh, je sedaj potreba agitacija od moia do moia. V sak zaveden delavce mora sedaj hiti agitator ta kandidate socialistične stranke, ki je edina stranKa delax)st%)a -blakih in ni imel znanstvenih tal. Nihče ne bo trdil, da je politika prijetna reč in da ni umazanost v njej. V kapitalističnem sistemu ne more nič ostati čisto, pa tudi politika ne. Kajti politika ni nič druzega kakor boj za moč. Kapitalizem vlada in si hoče obraniti vlado. Kajti če mu zleze iz rok, je zanj vse izgubljeno. In ker je zanj v tem boju vse na kocki, mu nobeno sredstvo ni preslabo, če pomaga njegovim namenom. Posluževati se mora torej tudi juuazur zauih sredstev, kajti če bi vabil le lepa in dobra bi moral podleči. Podkupovanje volileev, pokupovanjc poslancev in uradnikov, teroziranje onih in drugih, lažne obljube, sleparije na voliščih, politične mašine, zakulisne intrige in vse, kar opažamo v političnem življenju spada v kapitalistično politik-» in se ne da ločiti od nic. Toda močvirje se ne izsuši, če m- ga človek izogiba. Zasukati jc treba rokave, stopili \ In/o in temeljito delati; da se človek pri tem delu oblati, je neizogibno. Kanali se ne osnažijo z '¡kuno srajco in belimi rokavicami; ampak suažiti se morajo. Politika ue postane čista, če bodo delavci klicali: "Proč od nje!'' Čimbolj jo bodo prepuščali kapitalistom sumim, leni bolj bo umazana. Ampak politika je moč. In z. njo varujejo danes kapitalisti svoje interese. In politika jim daje toliko sredstev, da ostanejo tudi tam močnejši, kjer so izgubili strokovno bitko. Pred vsem jim politika pomaga, da zmagajo v mnogih strokovnih bitkah, v katerih bi bili po naravnem položaju slabejši od deluveev. Politika delu za kone za tistega, kdor jo vodi. Politiku zalaga iputcrijaluo moč v roke tistega, kdor jo upravlja. Kdo daje kapitalistom pravico, da uagaujajo policijo zoper stavkujoče delavce ' Kdo jim dovoljuje, da smejo rabiti profesionalne pretepače? Kdo jim daje neštete deputije, kontablc, milico, vojsko na razpolago * Sami! S tem, da imajo politično moč v rokah, si lahko delajo "pravico," kakršna ji mjc všeč S politično močjo si ustvarjajo oborožene zbore, oficielne in neoficielne; s politično močjo si nastavljajo uradnike, ki delajo v času potrebe to, kar jim ukazujejo kapitalisti. S politično močjo si imenujejo sodnike, ki oproščajo kapitaliste tudi tedaj, če so ubijali, in obsojajo delavce tudi tedaj, če so nedolžni. Strokovna organizacija je d«»l»ra in potrebna. Socialistična stranka ni tega le priznavala, ampak je sama učila tako, in tam, kjer ni bilo strokovne organizacije, jo jc sama ustanovila. V takih slučajih je bila tudi strokovna organiza-. cija najboljša, na vsak način boljša od vseh strokovnih organizacij, kar jih imamo v Ameriki, pa naj bo American 1'Vdcratioil of Labor, I. \V. \V. zapndtla sorte, ali pa I. \V \V. det i oitskega sistema. Ampak če uči katerakoli strokovna organizacija delavce, da jim ni treba politične stranke in prepušča politiku k , pa si oni ust- varjajo zakone, ki jim dovoljujejo delati, kar hočejo, in si ustanove skebske čete in oborožene zbore, če potem ob času štrajka kapitalistično vojaštvo poka v strokovno organizirane delavce in jih ubija, če potem kapitalistični sodniki obsoja- | jo delavce in jih kapitalistični jetničarji zapirajo, mora pač vsakdo spoznati, da je bila v računu neka napaka. In napaka je ravno v tem, da imajo kapitali-sti politično moč, delavci je pa nimajo. Ce je nimajo, in vidijo, kako velika je ta moč in kako silno jim škoduje, dokler je v sovražnikovih rokah, jc jasno, da si morajo osvojiti to moč, ue pa da jo morajo prezirati. Zagovorniki samo industrijalucga gibanju nam sicer pravijo, da bi delavci lahko paralizira li politično moč kapitalistov s svojo strokovno močjo. Kajti delavci izdelujejo vse, in če ne bodo kapitalistom dali jesti, morajo ti odnehati. Da izdelujejo deluvci vse, je resnično. Ali treba se je spomniti, da izdelujejo vse to, kar rabijo kapitalisti, pa tudi vse, kar potrebujejo sami. Ce se hočejo bojevati, morajo delavci jesti. Ako b» uničili ves živež in ne bi nobenega produ-cirali, bi bili prav tako na slabem, kakor kapitalisti, najbržc še ne slabšem, ker je v kapitalističnih shrambah pač vedno nekaj več živeža, nego se potrebuje za tisti dan, v delavskih pa ne. Ako bi delavci izdelovali živež za.se, kapitalistom ga pa ne bi hoteli dati, bi jim ga kapitalisti enostavno vzeli. Zakai doklei imajo politično »noč, imajo tudi silo, s katero si lahko vzamejo, česar ne dobe iz lepa. Kes je, da imajo nasprotniki politične akcije še en argument. Ih-lavj izdelujejo tudi orožje, obleko za policiste, miličarjc, vojak« in mornarje, kasarne, konstabelska stanovanja itd. Ce ne na- proti modernemu socializmu, ki uči preosuo vo človeške družbe na podlagi splošne enakosti, I »olje r« koč enakih pravic, kajti bivzizjenina enakost je nemogoča, vodijo nasprotniki z \ sob strani najrazličnejše argumente v boj. V t» m. ko klerikalizem socialistična načela pobija, češ. da s«' protivijo božjim zapovedim, kar j»* tako naivno, da s«' lahko brez trtžave ovrže, skušajo drugi ua bolj učen način dokazati, da je soeializem po pri-rodnih zakonih nemgooč; in da bi se ta teorija prikazala v Juči verodostojnosti, se sklicujejo na Darvina in njegove teorijo o evoluciji, o razvoju vseh višjih oblik iu nižjih in na njegovo trditev, da v boju za obstanek vedno močnejši zmaguje, sal be jši pa propada. Na prvi pogled se dozdeva ta argumentacija jako priktrpljiva iu marsikdo se giblje in ziblje med socializmom iu darvHiizmom semterja, tie ve-doč, katrega bi se oklenil. In mnogi durviuisti so po stali tak«» skeptični. «!:: s«» obupali na boljšo bodočnostjo ljudskega rodu. Po nazoru, katerega smo omenili, bi bil aristokratizem posledični rirzvoja, kak' r ga je učil Durvin in ga še uči» n ¡«*-govi pristaši, v tem, ko socializem ne more biti drugačen nego demokratičen, ak<» noče izgubiti vsake pravic»' do obstanka. Potemtakem socialist «pl«»h ne bi mogel biti durvinist. nasprotno darvinUt ne tavno nemogoče. Pač pa se hočejo mnogi boriti proti zakonom narave, katerih v t•ikeiu slučaju navadno tic poznajo, a t.u seveda ne morejo imeti uspeha, ker nima nihče moči. da bi i/prcmetiil ta zakon. Kakor človek, tako je seveda tu«li čl«»veška družba d«'l prirode in tudi ona se razvija po pri -rodnih zakonih. A K o hočemo t • > kaj «loseči. mo-ramo tor« j najprej spoznati zakolie. kateri vplivaj«» na nas in p«» katerih se'moramo ravnati, če hočemo ali nočemo. D«»slcj bi Inln .>«■ vse dobr«». A si'da i pravijo nekj nasprotniki pride ono, kar mora ločiti darviuiste od socialistov. Prirodni zakon veleva kruto, stroga. ii»'«»p«»-rečeno iu iieizpremciil ji vo. da v boju za ojistanek slabejšj propada, a močnejši zmaguje. In v boju gospodarsko s|al»cjšega proti gospodarstvu moč- pravijo delavci nobene puške v« * in ue /grade nobene vojašnice vec, ne bodo imeli kapitalist« liste sile, s katero jih danes uganjajo v kozji rog. Ta izgled je tako lep, da se da tuarsik«!«» premotiti od ujega. Ali tu nauk je goljufiv Tisti trenutek, ko bi ib'lavei odrekli ¡/delovanje orožju, imajo kapitali-t« s»* vse tisto oiož j«', kar ga je bilo dotlej izdelanega. To pa za eu-krat popolnoma zadostuje. Ce bi delavci odrekli izdelovanje šrapnelov in strojnih puš\. ne i»i kapitalisti lega smatrali za industrijalno stavko, ampak za revollo. katero bi Inez Usmiljenja v krvi zadušili. Oh, kapitalisti imajo Š mnogo sredstev, da si zagotove izib'lovaiije orožja, ki ga potrebujejo za varstvo svojih interesov' V Avstriji so sedaj celo redniki niilitarizirani. kaj b* orožarne! Kaj se ne bi mogle iiiuniei jske lov al lic tudi v mirnem času militarizirali ? "Niso li ua Ogrskem in v Italiji inililarizirali celo železničarjev, k«» so šli na stavko'. In če bi bilo treba za zgled postre ljati par sto puntarskili delavci v po vojnem pra vu. se kapitalizem gotovo ne In v araišl tega sredstva. Saj sedaj mirno gleda, kako podaj«» v Kv-ropi miljoui za njegove intense. Najbržc mu pa ne bi liibj niti trel.a prav pre-drastičnih zgledov. Zadustavalo bi mu nekoliko smrtnih obsodb, zakaj vpričo ibnuonstracijo njegove moči bi slabiči nii le megoče s p«»Iitičtio orga.nizaeijo in s polil ¡eno ak ¡jo Kdor odvrača delavce <>d p«»litične « i li/acije, i« nji!« sov ražnik vedotua ali evvihun,: K«lor hoče, da bi delavstvo zmagalo, ji' «».ra voditi v politic- Ill» organizacijo ni j;..i pomagjti. »i bili kapitalisti. «lasi malo4tevilucjši «nI delavskega ljudstva, vendar močnejši ni go slednji, . k«» bi m» mogli posluževati sreibtcv, ¡catara i»i njihovi) m<» • t iko povečala, da bi vpričo nje izginilo -t» vilo delavstva in njegovi pripomočki. A tu ,je treba z.«>|»«'t pomisliti, da dobiva kapitali/« ni vsa sredstva le «>»1 «!«• lavnega ljudstva in kadar >.atre.prnl-etariat a" oje vire, izginejo v kratkem vs'i pomočki. katere rabi kapitalizem proti njcillU. lit O« zavedno «b lavstvo g«»tov«» storilo. Da pa svojo lastilo nun* poveča, se pro!etai:iat tudi združuje in »rgmizira. ker tudi to j«* prirodni zak«»n «'a j«- z^ruzena moč vedno večja pod raztresene. Socialna borna .i« borba « 'veh sv-tov Stare ga, Hsi gineva, in mladega, ki >• poraja: V« se včasi vdajali fatali/iuu. Islam. Mohamedov nauk, je do dobrega zgrajen na načelu, da je človeku vse usojeno in «la n • more ničesar spremeniti. Pri orienlalcih igra kisinet vobee veliko vlogo. Hvalili so včasih t«» slepo »dajanje v usodo iti kazali, kaj so vse Turki dosegli, ker so šle njih čete pri vsaki prilidi slepo v smrt, češ, Alah že ve, kje bomo umrli in če nam je usojeno, da ostanemo živi. nam vse «Ižavrske kroglic 11 • * bodo m«»gie šk»»»lovati. Ali zgodovina nam ka/e, da v si taki narodi, ki se zanašajo le ua tlijo, neznano moč, propadajo. Sedanja Turčija nam j«* žalostmi dokaz. Kakor z narodi, tak«» jc tudi s posamezniki, z družinami, z. različnimi skupinami človeštva. Človeško življenje je še vedno velika uganka, ki se ne ukloni ne veri. ue znanosti. A če moramo priznavati skrivnosti, ki jih še nihče ni razkril, vendar spoznavamo, «la je poleg ucizpremeiiljive-ga. kar ■kljubuje vsaki volji, v življenju še marsikaj prepuščeno našemu spoznanju iu našim močeni. To, od človeka odvisno plat življenja urediti tako lepo in dobro, kakor je na zemlji sploh umgoče, je naloga socializma. 7. organiziranim smnlrcnim delom se imajo človeštvu olajšati tista bremena, katerih se sploh ne more ¡znebili, iu pri-b ? i v iti največja množina užitkov, ki se «la doseči. Socializem in more prečarati sveta in uresničiti v^cb sanj; i«»«la mnogo opravičenega hrepenja lahko picustvuri v resnico in mnogim željam, ki * 11 ilane. m i/^olnjive. lahko zgrudi podlugo, ua kateri se pozneje uresničijo. Kakor je posamezniku po nepremagljivem za-, lomi sojeno, «la sé razvija, tako stremi človeštvo deloma zavedno, deloma nezavedno, po razvoju in tasti. Iz otroških let sili v uiladcniška, pa v moška ter koprni po najvišjih vrhuncih, po ude jat vo-vj* n ju vseh svojih sil, dokler vidi pred seboj ž i v -Ijenje. Socializem je realizacij« tega stremljenja. Njegova nalogu je zbrati vse raztresene, tolikokrat se gnbeče, brexpio«iue moči iu jih, danes kaotično se sukajoče in vzajemno si nasprotujoče, združiti v harmonično celoto, ki pomeni korist in lepoto obenem. V dosego tega cilja, najvišjega, ki ga inore jem danes zasnovati človeški um, pa j«' neizogiben boj proti vsem zaprekam, razreden boj, ker so zeprekc razrednega značaja. <»motna beda miljonov, ta največja nesreča naše dobe. ki lie ubija le telesno cele armade, ampak uničuje neštete duhove na šk<»«lo zadetih posameznikov in vse človeške družbe. je posledica razdelil ve v gospodarje in sužnje, v bogataše iu nemaniče, v privilegirane iu brezpravne. Obstanek razredov je največja ovira č lo veš k c s reč c in napredek družbe je odvisen od tega, «la izginejo razredi iti zmaga vzajemnost vseli ljudi. Do zmage vodi boj, samo boj. A ta boj im>-rejo voditi le oui. ki imajo največ pričakovati od napredku. Nikakor se ne bodo za izpremembo bojevali tisti, ki so zadovoljni s sedanjim položaju smatrajo vsako predrugačenje za izgubo. Tudi slovenski delavci se ne morejo izogniti temu boju. Socializem more le tedaj obstati, če zmaga po vsem civiliziranem svetu. Cspeh delavstva v katerikoli deželi je tudi nas uspeli, ampak naše zaostajanje je tudi zaostajanje vsega delavstva. Samo združeni prolétariat vseh narodov more premagati mednarodni kapitalizem vsega sveta. Zalo'tudi za slovenske delavce ni druge poti kakor združitev v mogočno armado iu boj. vzporedno v zvezi x organiziranim delavstvom vsega sveta. To je pot do sreče iu tudi srečna pot. Zakaj največja sreča, ki si je moremo misliti na tem svetu, za tiste ljudi, ki žive na lijem, se more doseči sami lia podlagi socializma. Pesniška tairta-zija lahko ustvarja drugačen svet in drugačne ljudi; pa si tedaj tudi lahko misli drugačno srečo. (*> človeškemu telesn n. pr. ne bi bilo treba brane, ampak bi iuu zadostoval zrak, bi bili tudi pogoji človeške sreče popolnoma drugačni kakor dandanes. Ali prro'lnili zakonov'in......renn» iz. premeniti. Za človeka, kak mi j< <• mat« rijalna vprašanja neizogibna, Ilr.atic mora Uacti, «•«• se um to zdi lepo ali grd«».«»bb ino'.i imeti, kakršno* zahteva podnebje, varstva proti vremenskemu vplivu mora imeti. N,i''g«»va siv«'a ne bo popolna, tuili «-c ima vse t<». zakaj tedaj se javljajo s,- du ševne potrebe. Ali če niso izpolnjen«- niti t«- p«» trebc. tedaj sploh ne more biti st-eče. Pesem o lepoti revščine je hinavska in hvuiva pesem. Socializem ima nalogo urediti gospodarsko življenje ta ko*, «la m n«- posamezniku vsakdanja skrb za njegove gmotne potrebe. Doseči hoče take razmere, «la bo del » v akemn •clo.v«»kli zag«»to vil«», kar potrebuje za ivljcnji iu ila um bo prid linst in sposobnost omoffoeila uživali ludi tiste višje, pjcnienitejše plo.lovc, ki tili ustvarja t«-, lesno in duševno delo nad v^akdanj« potrebe. \ socializmu je torej podlaga človeške sreče. Ali tudi v boju z.t si.cijali'z.em i že do''»«-r del sreče. Zakai človeka, i 1 soi|«'n| «laje ta boj t zavest, da. s«' bojuje /a pra v eno stvar zli icp snu» ter, za večjo srečo, za b«xl«ičn<»st poznih rodov. Vsak napredek, vs.-il I /li,. «' 1 »;•'-« ».jc bo jevniku in ga osrečuje.. Drugod lie innre delavstvo dali lain s iskat» sreče. X organizaciji, v socialističnem delu. v bo ju se j«- nahaja vsaj toliko, kolikor je mogoče v «In našnjem svetu, ki je «>«1 prave -reče se o«l«laljei kakor zemlja od solnea. Ljudje, ki čenčajo, «la so s«>c alisli, pA /alui '-Ijajo luternaeionali. so navadili sleparij. Kajti socializem ne more drugače zmagati kakor z združenim delavstvom Vseli narodov, tor« j z Interna* cionab». 11222881 12132781 TT a"VKIITIH1SMENT SLOV, DELAVSKA PODPORNA ZVEZA UhmttInm Im iS. »trsiia UN. UkMTtarwi M »»nI» IM * d rt« vi IV u» Sedet: Conemaugh. Pa. OLAVNI URADNIKI rWDSKDMK: I \ w n Trustor, lo»»» Norwood H.I , Cleveland, Ohio. I'ODI'KKDHKDNl K : Josip Zorku, tt. K. D. 2, bo* SO, W«it Newton, I'u. TAJNIK: Bina No\ak, 20 Main St., Conemnugh. I'u. POMOŽNI TAJNIK; Andrej Vidrieli, 170 Franklin Main St., Conemaugh, l'a. BLAGAJNIK: Joaip Žele, tilOS St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOŽNI BLAGAJNIK: Frank Pavlovčič, 20 Maiu St., Conemaugh, Pu. NADZORNIKI : 1. nadzornik : Ivan A. Kaker, 207 Hanover St., Milwaukee, Wis. 2. nadzornik : Nikolaj Povie, 1 Cruib St., Nuiurey Hill, N. S Pittsburgh, Pa. L<. nadzornik: Jakob Koejan, 1400 E. 52d St., Cleveland, Ohio. POROTNIKI: 1. porotnik: Anton LavriS, box 8, Yukon, l'a 2. porotnik: Frank Bavdek, Box 242, Dunlo. Pa. 3. porotnik: Anton Welly, box 44, Superior, l'a. VRHOVNI ZDRAVNIK: F. J. Kern, M. D., 0202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOŽNI ODBOR: Frank Škufea, 4H5 2nd St., Conemaugh, Fa. Ivan Jager, b. 54.1 Woodland Ave., Conemaugh, l'a. Frane, Kos, Conemaugh, Pa. Mihael Flek, It. F. D. 4, b. 143 a, Johnstown, l'a. Jakob Rupert, b. 238, South Fork, Pa. Ivan Hribar, Johustouu, Pa'. GLAVNI UKAD v. lihi st. 20 Maiu St., Conemaugh, l'a. URA 8E BLIŽA, \uzcii iu bi ga morali delavci, kadar gredo iia vo- j lisec in kadar se pripravljajo /.a volitve. v pošte* vati. Število soeialistietiili glasov ne vpliva le on delavce, ampak tudi uu nasprotnike. Tudi na zmagovalce vpliva. Dokler vidijo kandidati kapitalističnih strank, «la je njih zmaga lahka kakor otroška i- ; gra. se ne zanimajo za delavske zahteve uiti toliko kolikor za včerajšnje vreme, ('emu? Suj vidijo, da i *o jim mandati vedno gotovi; iu ker se ua kapitaliste morajo ozirati, posveča jo vso svojo službo njim. Proti vsaki delavski pravici glasujejo popolnoma brezskrbno, ker se jim ni treba bati za njihove muiidutc. tudi če bi poteptali vse delav- i ske zakone v prah. To%se izpreuieni in se naravno mora izpreme- i niti, ee narastejo socialistični glasovi tako, da 4 nora tudi kapitalistični kaudadint tehtati njih število. I u ima rad svoj stolček in ga ne mara izgubiti. In če vidi, da se ne tla delavstvo več 1 slepiti s praznimi frazami, tedaj se — ne iz resnic- ; ne ljubezni «lo delavstva, ampak iz strahu za svoj j mandat — potrudi, «la bi jim mogel pri prihodnjih volitvah kaj pokazati. Gotovo nc izpremeni tak ozir kapitalističnega landidatu v socialističnega. Tudi uiu ne vcepi socialnega znanja v glavo. Ali do lega ga lahko pripravi, da sc bo drugače obnašal, kadar nastopijo socialistični zastopniki z delavskimi zahtevami. Ivar je n. pr. dosegel sodrug Maurer v penn-svlvaiihki Icgislaturi, sc ni zgodilo iz ljubezni do delavcev, ampak iz strahu pred sociali/.num. Naraščanje socialističnih glasov povečava ta strah; to jc bič zu kapitalistične ..istupnike. Naravno to vse sc ni zmaga socializma in rešitev delavstva. Ampak kakor vsaka uspešna stavka, kakor vsako zboljšnuje delavskega položaja, tako pospešuje tudi to tisto zmago, za katero neprenehoma delamo iu se neprenehoma pripravljamo. ('e to vpoštcvaiuo, tedaj vidimo, da jc vsak gli:s pri volitvah važen, tudi tam, kjer sc še ne more ¿inagati. In zato se izplača napor. Dnevi iu ure hite. Porabimo čas, kar gu še je. Skrbimo, da ne ostane neizvršeno nc eno potrebno delo. Sadovi ne izostanejo. S svojo močjo! l/radno Glaailo: PROLETAREC, 4008 W. 3lst St., Chicago, IU. Cenjena drufttva, oziroma njih uradniki, ao uljudno proieni, potikati vne dopise naravnost ua glavnega tajnika iu nikogar drugega. Denar na se pošilja e.lino potom Poštnih, Kxpresnih, ali Bančnih denarnih naka/uic, nikakor pa ne potom privatnih čekov na nasIUv Blas Novak, S. D. P. Z. k Couemaugh Deposit Bauk v Conemaugh, Pa. V »lučaju, da opuzijo društveni tajniki'pri poročilih glavnega tajnika, kake pomanjkljivosti, noj to nemudoma naznanijo uradu glavuega tajnika, da se v pri hodnje popravi. Mesečno poročilo s D. P. Z. za Kapitalistične sile na delu. mesec september 1916. Chuttauooga, Temi.. 13. okt. Društvi» Društvu* Tcuneshee Copper Company je iz- Stev. druš. vplačalo izplačalo dala ferinan na svoje delavce in 17S.1KI 12:5.00 proli " Zapadui rudarski zvezi." 76.00 v katerem ščuva svoje delavce k 10.00 nasilnostim. *4.00 letaku, ki obsega Štiri strani, .»bs.oo pravj tlnižbu. da jc z veseljem 51. 4. ."». (i. 7. s. «I. 10. 11. 12. |:t. 14. 15. Ki. 17. IS. 1!». JO. 21. 24. . ¿5. . 26. . 27. . 28. 20. MO. . hI • ta. • . :;4. . 15. . IG. . ít7. . 40. . 4L,. 42. . n . 14. . »5. . 4« . 17. . 48. . 40 50. 51. 52. :a . r»."». 57. 58. 50. (»o. bi. «i «i:«, bi. 65. <¡7. (iS. lil». 70. 71. vplačalo 178.0:5 88.84 101.04 ! 10.02 112.5!» 8.N) 7«.44 516.08 78.80 ÎH1.1M) L10.24 45.18 11701 57.51« (3! 1.52 29.71 10.42 :I7.71 " 11.04 .14.48 512.60 05.00 .15,14 112.80 84.:«» 45.4:1 4«.27 «4.512 20.21 72.811 «1.7« 107.25 87.85 55.02 S5.07 57.71 127.12 85.10 :i:l.«2 8.41 1:1.15 12.M7 114.60 517.45 101.51 87.4« 114.24 12.07 16.82 20.2« 117.08 M 2.58 T2.74 115,2:5 87.08 51.7:5 111.510 20.: 16 05.60 55.54 4:5.«7 48.41 «5.0:5 11.55 10.00 27.00 20.t K) 81.(NI 42.00 120.00 :I4.00 110.00 82.00 15.00 50.0(1 : 5:5.0(). 15:1.00 48.00 ¡ 64.00 ! 44.00 .52.00 851.00 120.00 54.00 81.00 24.00 14.00 :5s (si 8.1 H) 85.( H » 56.00 ««.00 ; 151.00 !«.IK> ! 125.00 48.00 vzela na znanje čutstva tistih *le-Invcev, ki so siti organizatorjev in čutijo, da ni nobena sivin* preslaba proti tistim, ki hočejo razdreti prijateljske vezi, obstoječe med družbo in delavci že mnogo let. Kavno to se lahko doseže z javnim mnenjem, da so jih napravi nepopularne. Vsa agitacija se bo takoj strmoglavila in nevarnost bi utenila, da bi par izkoriščevalcev pripravilo delavce ob delo. Pri družbi, ki s takimi fermani zastruplja dušo svojim delavcem, dobe navadni delavci 16' _>e na liro. To inizerno plačo zagovarja družba v dobi neznosne draginje takole: "Ce bi bile plače višje, bi delavci tako drvili v to občino, da bi vi izgubili sedanje stalno delo iu bili bi na slabšem kot sedaj. Družba ne more plačati več v sled slabe rude v tem kraju. Zahteva povišane mezde pomeni: zaklali kokoš. ki leže zlata jajca! Družba je tudi pat riot ična in tla podžge patriotizem svojih delavcev, dostavlja; " Ali •hočete, dii bodo o vašem življenju odločali Degoti. „Poljaki iu Finci, iu bodete vi zanje plačevali? Ali bi jih radi imeli za .svoje sosede? Zapomnite si. če sc organizirate, se ne bodite mogli pritožoti proti njim, ker bodo va. s"» bratje. Ne mislite, d.i ne bodo prišli takoj iu živeli med vami." Patriotični poziv na >.00 :»«.oo 11.00 25.00 72........ 66.2:i 04.00 50.10 80.00 74........ 651.12 15.50 75........ 5151.78 46.00 76........ 27.510 it........ 1«.7o 12.00 78........ 70........ 84.52 4 ('».00 80.......\ 11.8« 81........ 516.60 58.00 Skupaj . .. 1.522.28 4 151,5181.50 delavce1 dokazuje, da družba smatra svoje delavce za ne.vednežc, ki hc vedo, kakšne so plače drugod iu da sc mogoče v vseh Združenih državah ne najde delavca. ki je rojen \ inozemstvu, da bi delal zn tako sramotno nizko plačo v rudniku. Stvar ima popolnoma drugo li ee. Ce bi zastavkali delavci, ki delajo /.a lb' je na uro, bi družita takoj sprejela inozemske delavce 75 00l,v (h*lo. če bi se /glasili kot stav-10 (10 j kokazi. Družba bi jim prav rada «1 (Ki plačala trikrat toliko, da bi le 'pomagali razbiti stavko. 12.(H> j — 8helbyville, Ind., 15 oktobra. 2«.00 pred štirimi dnevi je pričela po —rot na obra.vnavn proti Thomas • — Shawn radi umora mrs. Do it je bilo mnogo bodo šli pred k posvetova- Blaa Novak, tajnik. Youngston, 0., 15. oktobra — Hercules Powder Company, ki o-bra hi je tovarno za razstrelivo se verno od mesta, je najela trideset stražarjev, da straži jo njeno lastnino. Stražarji so večina bivši a-meriški vojaki in kanadski polica ji na konju. Preden sc je razvil, moderni industrijski sistem, je bilo samo jk> sebi umevno, tla je mezdni cd I a vee s svojo mezdo vzdržaval in preživljal svojo družino. Ti časi so danes za nami. Stroj je izprcmcuil v današnji drubi žene iu otroke v mezdne sužnje iu tako prisilil delavsko družino, da delajo >si, mož, žena, in kjer je mogoče tudi otroci, da sc družina vsaj deloma človeško preživi. Danes smo srečno prijadrali tako daleč, da mora vsa družina robati kapitalistu, da sc množi njegovo premoženje. Dober dokaz zato I nam daje statistika; poročilo zveznege statističnega uradu v Ameriki poroča, tla znaša poprečna plača del ¿. cev v deželi na leto 518 dolarjev, za življenje jih pa potrebuje 7«8. Ako pomislimo, da so tu všteti ravnatelji obratov, inženirji, delovodje itd., ki dolivajo mnogo višjo plačo, smo na jasnem, da dobe delavci, ki opravljajo potrebno umsko ali ročno delo, še mnogo nižjo poprečno mezdo, kakor jc izkazana v uradnem poročilu. Očividuo je, ako zasluži delavce poprečno po uradnem izkazu nad «''ve sto dolarjev manj v letu, kakor potrebuje za svoji« življenje, da mu najmanj dvakrat ali trikrat toliko primanjkuje j za vso družino. Delavce ne zasluži toliko, kolikor, potrclmje za vzdržan je svoje delovne sile. Iz tega sledi, da jc ženski še toliko manj iiu>goče, da bi s s\ ojo mezdo prebranih» vso družiyn>. Zato pa mora vse v družini v kapitalistično sužnost, da se družina vsaj skromno preživi. Vendar pa ni naraščajoče žensko iu otroško ; delo edini vzrok, da je mezda delavčeva tako nizka, da ne more prchrauiti z njo «svoje družine. Družina delavca ne obstoja iz samih za delo sposobnih članov ; v njej so šole obvecni otroci, de-b|.ski invalidi, včasih starčki,- ki so za vsako delo nesposobni, ali pa jc njih produktivna sila tako nizka, da se za kapitalista ne izplača, da bi jo izkoriščal. Otroci s»» ne morejo izločiti iz človeške družbe. To je kljub vsem moralistom naravna, starodavna reč, da prihajajo na svet. Zato s«' pa gleda, da so otroci kmalu sposobni za kapitalistično tlako. Drugače pa je s starčki in invalidi. Neki ameriški zdravnik, dr. Osler, jc nekoč izjavil, da noben delavec ne koristi nič, kadar doseže 45. leto in da bi bilo najbolje za taki' ljudi, da bi izginili s tega sveta. "1'čenjak" je govoril kapitalistom iz srca. Kapitalisti smatrajo 'vsako javno oskrbo starčkov in delavskih invalidov, ako so prisiljeni k oskrbi, za tatvino za njenih interesih. Po kapitalističnih načelih mora delavstvo samo skrbeti za svoje invalide iu starčke. aKpitalist sc ne hrigu, ako hoče delavce preživeti svoje Marše ali za delo nesposobne člane v družini, da mora |>oleg njega še ženo v tovarno, mlajši sin pa ua cesto prodajati časnike, starejši v tovarno, hči istotako, ali jc pa mogoče prisiljena "prodajati'' svoje telo. Za. vse to se kapitalisti ne brigajo, profit ne pozna čuvstev. Delo proizvaja čiindalje več produktov, odkar imamo moderni industrijski sistem. Delovni čas se je znižal, proizvajalna sila dela sc' .j? pa naobrutno pomnožila, kar pomeni, da sc delovna sila vedno hitreje izkorišča. V tem razmerju, kakor se izkorišča vedno intenzivneje delovna sila, pa nikakor ne gre kvišku delavska mezda. Marks jc v "Kapitalu" to povedal že pred leti, ko industrijski sistem še ni bil tako razvit, kakor je danes. Poznal je dobro izkoriščevalce, ;vto je rekel, da sc kapitalisti brigajo le za najvišje izčrpanje delovne sile tekom dneva, da pr; • nič ne dajo zato, ako valed trajnega izkoriščanja i/.umrje ves svet. Koliko je kapitalistom vredno človeško življenje, kaže ravno naša blažena Amerika, dežela najbolj razvitega kapitalizma. Tu sem v Ameriko nc vedno izlivajo novi toki priseljencev. Ti priseljenci so »večinoma vzrastli na deželi in nimajo najmanjšega pojma o nevarnostih, ki preže na delavca v industrijskem obratu. Te delavce pošljejo v rudnike in plavže, dasi v svojem življenju še nikdar niso videli nobenega rudnika ali plavža, ne da bi jih prej poučili o nevarnosti, ki je pri takem delu. Ako kasneje ponesreči posamezni delavec, ali če katastrofa hkrati zahteva več človeških žrtev, potem zvalc vso krivilo na delavce iu še preden se delavski mrliči ohlade, se zopet dela s polno paro v obratu. Zunaj pred vrat mi plavža, ti varne ali rudnika stoje neizkušeni delavci, ki so prišli iz stare domovine in čakajo, da jih delovodja pokliče na delo. Prišli niso za zabavo v Ameriko; vajeni so bili trdega dela doma na polju, zato bite v žrelo, ko jim delovodja namigne, da jih potrebuje. Nad vrati vsakega mm I črnega industrijskega veleoluata bi bile skoraj na mestu Dantejeve besede: "Lasciate ogni speranzn, voi rliVnlrale" (Pustite vse nade, Vi, ki vstopate!). I>a, pustite vse upe iu nade, vi ki odhajate skozi 10-varniška vrata, dokler obstoja kapitalistična človeška družba. Za vas ni ua svetu ni čdruzega. kakor mukotrpno delo zatohli delavnicah, sredi ropotajočih iu bohuečih strojev, okrog katerih s»* razprostira težak okužen zrak, ki pa m počasi razjeda zdravje. • Kapitalisti s t > vam po neizprosnem zakonu kapitalističnega družabnega reda razdejali družino. Pognali so vas, \ašc žene iu otroke v tovarne. Vaše in vaših svojcev ude trgajo železni zobje strojev. V rudnikih, plavžih in na železnicah vas odškodujejo z beraško napojniuo, kateri pravijo delavska mezda. Vendar pa ne more brez vas obstali svet, ker ustvarjate vsa bogastva na svetu. Ali naj ob zavesti tega dejstva izginejo vsi lipi iu nade delavstva? Ali naj dclavVjvo mirno nosi svoje gorje in ne stori nič za osvoboditev iz strašnih življcnskih razmer? Ali nuj delavec ostane večni suženj kapitalista ? Ako imajo delavci razum, da grade za druge razkošno opremljene palače, pripravljajo najbolj okusne jedi, najfinejšo obleko najmodc nejŠa, z vsem koinfortom opravljena prometna sredstvu iu grade razna zabavišča, potem imajo i udi toliko razsodnosti, da sc bodo bojevali za svojo osvoboditev iz kapitalist ične sužnost i. Danes sc po širnem svetu zaveda delr-vstvo svojih pravic. Po vsem civiliziranem svetu ima danes delavstvo svoje organizacije, gospodarske, strokovne in politične. Vsaka organizacija jc kamen, s katerim "i delavst.vo gradi svojo stavbo, novo družbo gos|>odnrskc enakopravnosti, svobode in bratstva. Večje iu večje postajajo organizacije, številnejša postaja armada zavednih delavcev in čiindalje bolj v propad drvi kapitalistična čb.veška družba in bliže in bliže prihaja dan, da sc strmoglavi, kar je starega ; iz pod rt i tr pa vzklije novo življenje . . . nova človeška družba. Zato ne obupaj delavce! Tudi 'troj dan prihaja dan, ko razpadejo tvoji tlačanski okovi, ko boš živel svobodno iu brez gospoda rji Ht> na mesec. gospod. Delavcem, ki so bili osumljeni, Slovenski delavec, ki hoče biti da prinašajo ideje o delavski or duševno tak, kakršen je telesno, ganlzaciji; niso dovolili vstopa v kadar se je okopal, mora čitati tabor. Ta taktika jim ni pomagala "Proletarea". In kakor se je treba mnogo, ker prihaja vedno več de redno kopati, je treba tudi redno lavskega etiva med te vrste delav-1 čitati. eev, ki spadajo med ono vrsto suš I --- — — njev v današnji družbi, ki jih ka Ali ¿e imate prvi državljanski pitali/em najbolj odira. papir? /Jco ne, pojdite precej 1u- --tri ponjl Ako ga imate, vzemite Rudarji bodo kmalu zahtevali kakor hitro mogoče druzega. Da sedemurni delavnik. ! lavec brez volilne pravice je čol- Hellaire, Ohio, 10. oktobra. nar Kdor bi lahko vo John IV White, predsednik ru- HI in nt- voli, je zločinec, ker js darske organizacije T. M. \V. of kriv, da drugi trpe zaradi njega A., je dejal na proslavi rudarskega dneva, da bodo rudarji zalite- Pravi socialist ne sme biti rezer-vali kmalu sedemurni delavnik. ampak mora biti vedno akti-Po vda rja I je, da je potreba, da vojak svoje stranke. Kdor se zniža delavnik, ker je v rudni- nosi 8V0Je prepričanje le sam v se-kih vedno vee strojev v obratu, ki bi« ne koristi nič ne sebi, ne svoji jemljejo rudarjem kruh. stvari. Prepričevati mora tiste, ki V rudnikih, v katerih kopljejo niso prepričani, premog, je bilo v letu 1913 v obra- LI8TÜ V PODPORO. l^yUÍH Britz, (ileneoe, O. $1.00,\ John Trèelj, Herminie, Pa., 2 V, Slov. soc. klub At. 27 v Cleveland. Dolžnost vas vele, da pridete O.. $10.25, Jakob Mlakar $1.00, Frank Starovasnik 50e, Frank Sa-| jovic ftOe. Vsi v Oregon City, Ore. | .1 Airibroiiè f»0c, J. Kern ,r*)c. Oba v ( anonsbiirg, Pa. Vsega skupaj $14.50. Zadnji izkaz $401.50. Vse. ga do danes $416.00. OBVESTILO. Po sklepu zadnje skupne Konference se obvešča vse J. socialistične klube v Crawford Co. drž. Kansas, da se vrši prihodnja skupna Konferenca, dne 22. oktobra 1910 ob 2 uri popoldan v Fronte-nac, v Avstrijski dvorani. NAZNANILO IN OBVESTILO. Vrsi Slovenci Tem potom se vljudno vabijo» "U»«i»n vabljeni, sodrugi in sod ru ž ice, da se vdele- : »«lanovne seje Moon Run. Pa. v tej naselbini so «la se udeleže socialističnega ¿ijo Konference, kjer je zadnja k,uba» kHterH «e vr*> ,,UP 22 wkt°-preil volitvami, toraj j.' potreb- v dvorani "Barbar* točno no, da se že znidemo skupaj še "»> <>evet» dopoldan. Vsak.lo pred trenutkom v katerem se imafbo imeI Pro8,° hpHe<,° 111 »"««»»J« končati naš boj za boljši obsta-, mnenja «a, ali pa proti. Sklicatelji: Joseph Seme. Mihael Klenovšek in John l.ipovšck. iu 1I»,:I7H strojev, s katerimi so prodneirali 242,421.713 ton pre-inoga. V letu 1914 so imeli v rudnikih Hi,507. strojev, s katerimi so prodneirali 281,399.2*7 ton premoga, kljub temu, da je bilo leto 1914 zelo slab«i za premogovno indusl rijo. Washington, D. C., 15. oktobra. Zmaga socializma pomeni naj večji preobrat, ki ga je človeška družba kdaj ^doživela Ta obrat se mora izvršiti razumno. Socializem se ne more zadovo ljiti s tem, da uniči oblike kapita listione družbe in potem ravno dušno gleda, kaj nastane iz raz valin. Socializem mora postaviti na nek. Ako se bomo zavedali, kaj je ii»im potrebno storiti. Nadalje je potrebno, da se v velikem številu vdeležimo Konference, kjer se bode razpravljalo mnogo zade- vi Kozuiniiega društva. Toraj ako| J S. Z. klubom na znanje. , si želimo boljšo bodočnosf, je po- Za mesec november bodo mese-Pre" treba, da tudi delujemo nato. čni prispevki za J. S. Z. zopet po Za socijalizem starem, 20« od člana, ker poie<*c John (Joršek, konf. tajnik, z oktobrom desetmesečni rok za ----»--zbiranje fonda za pokritje stroš- Mornariški tajnik Daniels izjav- me3to odstranjenega kapitalizma Ija, da so zaslišanja, kje naj se nekaJ boljšemu — najboljše, kar zgradi nova zvezna jcklarna, k on Je mogoče. •'•ana. teku enega meseca bo vlada odločila, v katerem mestu zgradi novo zvezno jeklarno. Los Angeles, Cal., 15. oktobra. Zvezne oblasti so pri tvrdki William II. Hoeggee Company, ki prodaja športne predmete, zasegle deset strojnih pušk in jih ob-drže kot dokaz proti zarotnikom, ki so hoteli kršiti nevtralnost. Lawrence Dodge, ki trdi, da je francoski kupovalni agent, pravi, da je strojne puške kupil Frede Takega velikanskega dela ne morejo izvršiti topi, nevedni lju dje,* ki se dajo slepo voditi kakor čreda. Socializem potrebuje iz cbraženih, razumnih, mislečih Socializem pomeni omiko NAZNANILO. Pittsbvgh, Pa. J S. Z. klub štev. 131 poživlja vse člane na redno sejo, katera se \ cši v nedeljo dopoldan ob 10 uri, to j«' 22. t. m. v K S. I), na ~>7. in Uutlcr St. To je zadnja seja pred volit vami K. Fiorentin, tajnik. NAROČNIKOM DRUŽINSKE OA KOLEDARJA kaj zamude je v tiskarni, nekaj pa v tem, ker urednika ni v Chicagi. Naročila se seveda sprejemajo. rick Dat o, svak polkoTnika Ksia- Kd°r «a Preje naročil ga bo bana Cantu, guvernerja v dolenji tudi PreJ dobl1' Vse stroske' Pa Kaliforniji. CLEVELAND, 0. Članom slov. soc. kluba it. 27. Člani slov. sne. kluba št. 27 se vabijo, «la se zagotovo vdeleže prihodnje seje, katera se vrši v nede- Naš ' Koledar" še ni izšel. Ne-J '"' dne 22. oktobra, oh 9. uri dop. \a t«*j seji se bo ukrenilo vse potrebno glede Kristanovega shoda in veselice, katere prireditve l< «■■'• i-h*ho. Moja Aeiut je linelit bude bule^iu* v »«rfnli i rabljeuju hever<>\^K • iairtlmnNlie-c» Olje »o bolei uie i>oktelv ionu j buOe lo ko je pureblle p«>l »leklenice. to la.lii iwi popoluoiiie izcialle." John Mikutartlk. HM No. I. lk>i lnm M.>uuU>u. >11« l>. Kupite Severpve Pripravke v lekarnah Ako Jih m dobiti, uiirotlte Jih od u**. Zavrnite u»dou«eetitve. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. III. zborovanja. Tajniki Unna j to vzamejo na znanje. Tajništvo J. S Z. ot »rc- Razfilrtte svoje rnanje! Pouflite n« o iocializinu! Ha/vf.lrite m d«dm! " Proletarec " iuia v »vuji knjiJvvpi zalogi «led^Če knjige in tirojiurf. >'< ^Iji te naročilo S«» danos: « Maksim Oorki: Mati, mebka vezb^ .............................. SI.00 Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertolk In Iv. Kaker): Džuogel. Pov««>t lz chica&klh klavnic .......................................... Tfl Enrlco Ferri: Socializem ln moderna ?eda..........................00 Proletariat .....................................................10 Etbln Kristan: Nevarni socializem ............................. TO Kdo uničuje proizvajanje v malem ................................ TO Sociallzcm . ......................................................10 Socialistična knjižnica, 2 zvezka ln "Nafta bogatstva" .............10 Kapitalistični razred.............................."...............10 Vojna in socijalii« demokracija...................................13 Prof Wabrmund (poslov. A. Kristan): Katollftko svetovao nazlranje in svobodna znanost.........................................2S O konsumnlb društvih . ...........................................10 Zadruina prodajalna ali konsum ...................................OS Kako Je lep vojaSkl stan. (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopič.)... 10 Katolika cerkev in socilUzem .....................................10 Spoved papeža Aleksandra ,,*.......................................10 Vse te knjige in brofture po&ljemo poStnlne prosto. P&OLETAREO, * 4008 W. 31st St . CHIOAOO, ILLINOIS. TRIMESICNI RAČUN J. Z. od 1. julija do 30 »ept. 1916. Julij: — Prenos od junija..............................' l,r»r»0.30 ("lanarina.........................................................487.20 Članske knjižice........................ ....................L TiK Znaki.............................'............................»50 Literatura...................................................................®'r> Predse«!, kampanja in razno ...................................................18.80 $ 2.067.73 $ 427.57 .92 .85 4.70 11.68 445.78 458.90 1.86 9.40 11.35 84.73 Božične darove v denarju. j« trebil '-itn pi« ie nd|M)«dnti, rko /.«-111110, «ln naši «tragi \ <«tari «lomovini pia/ituji !<> 25. decembra, najverjt praznik. Treba je veileti. da |»nmbMi »ti h«' odba j.ijo tako pogo*toiua kot «» pie«l vojno in \ sled t«'^;i vzame \ «>liko ve«- rana, predno j»«)st.-i pridi« v stnri kraj. POfeLJITE DENAR V STARO DOMOVINO TAKOJ! A k a /«lite, «l:i l»«i j k>hI.-i it i .(«-nrir Higurno it liitrn i/rm-« 11 \ 1 » •dot Ijeiien \ d«»in«it i o i. |H>teni *e pOMlnžitc ^ KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILLIONOIS. katera je pod državnim nadozorstvom. Kapital, prebitek in uloge $6,500,000.00. $ 566.24 Skupni dohodki.......................'........J 3,079.75 IZDATKI: Julij:-- Stranki za Članarino.................................$ 197.66 Vožnje in dnevnice delagatom III. zbora....................................341.46 Fond zvezne tiskarne » . ...»................................................115.46 Posojilo "Proletarcu"....................................400.00 Tiskovne in uradne potrebščine:..............................................97.75 Debsova kampanja..................................................................25.00 Stranki za predsed. kamp. in razno........................................42.07 Poštnina..............................................................................15.00 $ 1,234.89 $ 170.37 1.60 84.10 25.00 1 2.20 1.00 4 35 .90 299.42 187.70 93.30 TS.Of 16.25 1.85 1.85 2.09 5.00 ■■■■■■■■■■■■■■■■■BHHiaBBaHBBHaiBHBHHBBJ Vabilo na j B vinsko trgatev,! katero priredi Jugoslovanski socialislični s klub šiv. 67 v Springfield. III., j ——i.. ■ i -l .i i iu , ta w ni ii jciiii i'.r ■ ____i . DNE 21. OKTOBRA ZVEČER PRI SODRUGU MARTIN JONTES, 1123 E WASHINGTON ST. fl rijudiio vabimo vse občinstvo iz Sprin^fieMa in okolice, B «la se miš«' veseli«'«1 blagovolijo udeležiti. Ne h«» Vam /al. ^ Zabava iz.horna. (Irozdja na koše! B B Na svidenje 21. oktobra zvečer! ODBOR. BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB 135.57 fisto premoženje Za nadzorni o«lbor: ............$6.514.86 FRANK PETRIÇH, gl. tajnik. M. MAURICH, s. r. Ü. ÏKONOMOFF, a. r. II Ceitnožclezniški uslužbenci pri hajajo svojim tovarišem v New Yorku na pomoč. Chicago, lil. It», oktobra.j.— Srnilaj j«1 dospel W. D. Mahon, prccbcdnik orpanizaoije ccatno»| železniških uslužbencev A. A. of S. H. Iv, «la .'liritira za sklad $1.-000,000, ki bo služil za podporo štrajkajočih eestnožrlezniških u-službencev v New Yorku. V Chicaffti jo 14.000 organizira nib cestn«»železniSkih ualn/.bcnecv. Po končani konferenci je W. I). | Mahon izjavil, da bodo eestnože-IrzniSki .uslužbenci v Chieapu pri-spe \ u 11 PN),(MM1 dolarjev V sklad. Stavka v paflamskem prekopnem pasu. Panama, It», oktobra. Stavkd ki jo je pričelo 10,(KM) zamorskih delavcev v panamskem prekop nem pasu so centov. V t «-m letnem času se pojavijo prelilajenja v glavi in prsih, kašelj, vnetji«, bolečine v grlu itd. Nikar ne odlašajte ter se takoj poslužite Tri-1 ne r. j eve g a Cough Sedative zanesljivega in naglo ličinkujočega zdravila za kašelj. (Vnu ista. Jo-sjp Triner, izdelovatelj kemist, i:j;|3— ]:m S. Ashland Ave., Chicago, 111. rojakom na znanje. Cenjenim rojakom v ChuaffU, Wuu-ketfanu, Kenoshi in Milwaukee naznanjam, du KCm prevzel dobroznano gostilno Jazbec in Omahne, bivši Martin Potokarjev Plac e, na 1025 S. Kacine Ave., ter se jim priporočam za obilen obisk. Točil bode m najizbornejšt ja*e ter vsakemu kur najbolje postregel. joe pitt Jo«. Punfercic ali po domače Skut 16'Jf) S. Kurine Ave., Chicago. 111. Telephone Canal 3014 Central Hotel Conemaugh, Pa. Fred. Mosebarger, LASTNIK Ameriška Državna Banka 1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice, CHICAGO, ILL. t Glavnica in prebitek . . . $500,000.00 "" nnPRTn- P°ndeljek v četrtek do 8 A zvečer UUrniU* vse druge dneve pa do 5A popoldan Pošiljamo denar v atari kraj brzo in točno. POZOR! Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in nestalnosti kronske vrednosti, nemogoče je določiti stalno ceno, ali vse naše cene bodo računane po najnižjem dnevnem kurzu. Uprašajte ali pišite po cene. Obsežnj denarni premet in nizke cene. Vse pošiljat ve garantirane. Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami. Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo. Angleško •n Francosko. Govorimo vse slovanske jezike. Naiveria slovanska tiskarn* v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 2Ht-Se Blue Is I a od Avenue, Chlcago, l|.. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku, posebnost so tiskovine za društ vo in trjjovc^ -:- -"PKOLETARKC" se tiska v naSi tiskarni Ako želiš citati najnovejše in dobre novice, potem sc naroči na ' Milwaukee Leader" navečji socialistični dnevnik vzhodno od mesta New York. Stane 25c na mesec. Milwaukee, Wis. najboljsih soci&liJtiinll revii v angleakem jeziku v Amari ki je: ' INTERNATIONAL 80 CIALIST REVIEW M — Izhajs meteino in stane $1 00 na leto. — Naalov: Int. Soc Reviow, 341 P Ohio 8t., Chicago, 111. Dr. Richters Pa i n Eipeller ta revmatične bolečine, ta boloftlao otrpnoloatl tkla-poT In m lita Pravi ee dobi 1« • zavitku, kot van kale ta slik*» N» vzemite ga, ako nima ua zavitke uaAe trftne mam ke ■ Sidro. 25 in 50 eentov i veeh lekarnah, at* pa naročite «i »a ravnost od F. Ad. RichterlCi. 74 80 Washinfto» Street. J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape. re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO., 2711 South Mlllarct Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zattonj. Vte delo garantirano, »♦••»»»♦o»»»» » »»»»a .><. »ooceceo« mm»m 1 ♦♦♦ Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ 324 BR0AD STREET Tel. 1475 r JOHNSTOVVN, PA. NOVA IZBIRA, NOVE CENE! Slovenskih grafofonskih ploč imam v zalogi le se par sto. Naročite, dokler ni prepozno! Tudi nekaj zlatnine še imam. Požurite se, dokler mi zaloga ne poide! Anton J. Terbovec, P. O. Box 1 Cicero, 111. LOUIS RABSEL moderno urejen «altin IM60 6RAND HE., KENOSHA, WIS. Telefon 1PJ9 SLOVENCI pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Zavarujete se lahko za $1.()0, $2.00 ali $3.00 dnevne bolniške podpore in za $150, $«00, $1.000 SOCIALISTIČNO. CARL STROVEP Attorney at Law Zitlipi ai vtifc lodiltih specialist za tožbe v odskodnirv ki h zadevah. At. «ohe 1009 133 W. WASHINGTON STRE EI CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3§tt Dr. W. C. Ohlendorf. M. D Miaralk ta notranje kilinal la raaocolmUk travnika preiokara broeplalae—pta tm|i je lo adravila 1924 Blue I4a* Ara., Okie a« o Ureduje od 1 da • po pol ; od 7 do I ■Tofor. Ievoa 0W«a# ftUo« bolaiki naj pile je eloveaoka Moderno urejena gostih» VILLAGE INN • prostranim vrtom ta 1*1 at« MARTIN POTOKAB, Ogden Ave., bliio cestno 1*1 eni ike postaje, Lyons, Hl. Telefonska fttev.: 224 m. Ne igraj se z zdravjem! Ziira\je je \ »■• vrlino lio^astvo. \li> >e |>lr. Armand Gauthier, flan francoskima /avodn, \ svojem predavanju, ki j» imel pred zdravniško komisijo v Parizu. Triner|ev Ameriški Elikslr iz Grenkega Vina. To sredstvo, s kojim se noheno primerjati ne da, i« sestavljeno iz rastlin, koreninic, ki so priznane /drnvni.ške vrednonti. in iz naravnegu, élatoga, popolnoma /ndPKn vina. Nima nikakih kemikalij ali strupov. Pospešuje prebavo, okrepčuje organe, jih oživlja in daje moč živcem. Pomaga pri ZAPEKI VETROVIH NAPENJANJU GLAVOBOLU NERVOZNOSTI «I.AROKRVNOSTI POMANJKANJU ENEROME 8PLOhNISLABOSTI hitro in sigurno. Odkloni kratkomalo v poiiarrdb»', ki ž.ro sanio denar' Na^e načelo je, da i/gotov imo sred^tv », ki je dobu», ki poftirrgn in nava cena ostane — naj «e cene t carin, posebno vina, še tako dvigajo ve.In,, inte: ¡fl.OO. I * H 1 V.SMH |)R|(i ISTI II. Seilanji letni čas pripelje seboj raznovrstna nezaželjene yoste, |>o sobno revmatizein in nev r al^ijo. Ali ven, kuku uli sprejeti? Najbdisi nii.-in je# da rabi* TKINKIMKV OMI.I/, J,, i/vrstno /d»a\ilo, ako Te boli vrat, ako imaš otekline, razpi.kline itd. «ena 'J." in •"»"«•, pri vseh drugistih, po poñti in 110c. Pri vseh bob /uih, ki mi spojene s kasljcin, rabi Tiinerjevo zdravilo za kašelj fTHINKU S roPGII SKPATIVK), cena in .*.Oc, i.o pošti ;ir» in fio««. JOS. TRINER kemik lsdelovalec, 1333 1339 So. Ashland Ave. Chicase, 111.