St. 53.fc	V	Ljubljani,	sobota	20.	novembra	1920.	fetfcpMffiessat«	l,eto	L
GLASILO NARODNO-SOČIJALISTIČNE STRANKE.
Uredništvo:
Ljubljana, Stari trg £t. 19. Telefon St. 359.
izhaja dnevno
Posamezna številka velja 1 krono
Upiavnišivo: Ljubljana, Gradišče 7, levo. T. 77. .Naročnina: Mesečno i2 K. luscrati po dogovoru.
Volilni shodi NSS
po-
in
v soboto 20. t. m. v Mariboru, poroča tov. Deržič; v Ljubljani — Poljanski okraj — roča tov. Brandner; v Ljubljani — Vodmatski okraj poročata tovariša Podbevšek Tli ter;
v Mozirjah, poroča tov. Žabkar; v Vojniku, poroča tov. Dobovišek;
v nedeljo 21. t. m. v Kočevju, poroča tov. Repovž; v Litiji, poroča tov. Tavčar; v Šmartnem pri Litiji, poroča tovariš Tavčar;	i
v Kostrevnici, poroča tov. Tavčar; v Sevnici, poroča tov. Kranjc; na Bledu, poroča tov. Fakin; v Radovljici, poroča tov. Fakin; na Jesenicah, poroča tov. Brandner; v Ribnem, poroča tov. Brandner; v Kranju, poroča tov. Juvan; v Kranjski gori, poroča tov. Florjančič;
v Zireh, poroča tov. Vojska; v Zagorju, poroča tov. Kozinc; v Hrastniku, poroča tov. Kozinc; v Ptuju, poroča tov. Deržič; v Laškem, poroča tov. Žabkar; v Trbovljah, poroča tov. Hiter; v Medvodah, poroča tov. Rupnik; v Preski, poroča toy. Kovač; v Kamniku, poroča tov. Rupnik; v St. Pavlu pri Preboldu, poroča tovariš Zavel jčina; v Mengšu, poroča tov. Poženel; v Domžalah, poroča tov. Poženel; v Trzinu, poroča tov. dr. Peterlin; v Radečah, poroča tov. Korošec; v Loki pri Zidanem mostu, poroča tov. Korošec; v Grosupljem, poroča tov. Est; v Krškem, poroča tov. Kranjc; v St. Vidu pri Grobelnem, poroča tov. Dobovišek;
se vrse v
Šmarju pri Jelšah, poroča tov. Dobovišek ;
Rogaški Slatini, poroča tovariš Dobovišek ;
Novi cerkvi, poročata tov. Bobek in Gobec;
St. Petru v Sav. dolini, poročata tovariša Koštomaj in Zaveljčina;
Tremerjah, poroča tov. Žabkar;
Velenjem, poroča tov. Podbevšek;
Šoštanju, poroča tov. Podbevšek;
Teharjih, poroča tov. Celjani;
Mostah, poroča tov. Korošec; v ponedeljek 22. t. m.
Celju, poročata tov. Deržič in Zupanc;
Brežicah, poroča tov. Vojska; v torek 23. t. m.
Ljubljani — Poljanski okraj — poročajo tovariši Hiter, Podbevšek in Brandner;
Ljubljani — St. Jakobski okraj — poročata tov. Deržič in Hiter; v sredo 24. (. m.
Ljubljani — Sp. Šiška — poročajo tov. Hiter in Fakin.
Ljubljani — Dvorski okraj — poročata tov. Deržič in Fakin;
Ljubljani •— Kolizejski okraj — poročata tov. Brandner in Podbevšek;
v četrtek 25. t. m.
Ljubljani — hotel „Union‘‘ — poročajo tovariši Deržič, Brandner, Podbevšek, Hiter;
v petek 26. t. m.
Ljubljani — St. Peterski okraj poročata tov. Deržič in Est: v soboto 27. t. m.
Ljubljani — Dvorski okraj — poročata tov. Deržič in Est;
Ljubljani — Trnovski okraj — poročata tov. Podbevšek in Fakin;
Ljubljani — St. Jakobski okraj — poroča tov. Deržič.
Revizija politike Radičeve stranke.
Zagreb, 17. nov. Tukajšnji listi poročajo, da je imela v nedeljo v Veliki Gorici seljačka stranka volilni shod, na katerem je govoril profesor dr. Rudolf Horvat, ki je v glavnem izjavil nastopno: Srbi, Hrvati in Slovenci so en narod. Mi imamo ono državo s kraljem Petrom in regentom Aleksandrom. Mi smo republikanci, toda danes ni čas za realizacijo našega republikanskega programa radi zunanjepolitičnih razlogov, kakoV tudi notranjepolitičnih razmer na»e države. V tem pogledu moramo izvedbo našega programa odložiti na poznejši čas. Zato bomo Sli zastopniki seljačke stranke v Beograd v konstituanto.
Protest Kasfavčanov proti raztrganju Kastva.
Načelnik grada Kastav je poslal ministrskemu svetu sledečo brzojavko:
„Opštii1a Kastav u Istri, koja 'je jednodušnim zak’jučkom celokupnega opštinskcga zastupstva još od godine 1819 nedeljiva i nerazdruživa razko-madana je sporazumom u Sv. Marga-riti na tri dela, od kojih bi nckoji ostali bez ikakvih cesta, železnica, bez sva-kog pristupa k moru te bez svili op-štinskih Suma. Kao zadnji načelnik te opštine prosvedujem.il ime svili opšti-nara protiv toga nenaravnog delenja i molim, da se od talijanske vlade izni-
mice izhodi, da se puk mestne opštine Kastav zapita plebiscitom, pod koju državu: Jugoslaviju, Italiju ili Reku želi kao nedeljiva celina odpasti."
Nove D‘ Annunzijeve pustolovščine.
Split, 28. novembra. Kakor se poroča, se je admiral Millo zadnje dni sestal z D‘ Annunzijem in ga pregovoril naj ne dela neprilik. Med tem pa je D’Annunzio izkrcal svoje čete v Šibeniku, blizu Milanovega brodovja. V Šibeniku se je D’Annunziu pridružil del reguralnih italijanskih čet. Tzgleda, da je vse to med Millom in 1)‘ Annunziem dogovorjeno.
Milan, 18. novembra. Reški mestni svet je po posvetovanju, ki je trajalo štiri ure, sklenil pozvati D’An-nunzia, naj se vzdrži vsake nadaljnje zasedbe jugoslovanskega ozemlja.
Berlin, 18. novembra. Iz Ltigana poročajo: D’Annunzio je baje opustil svoj odpor proti rapallski pogodbi. Z zasedbo hriba Lubana je hotel baje samo preprečiti svobodni promet med italijanskim vrhovnim poveljstvom in ozemljem vzhodno od Sušaka.
Zaupnica Giolittiju.
Rim, j8. nov. Pri razpravljanju o predlogu socijalistov proti notranji politiki vlade je stavil 'ministrski preds. (riolitti vprašanje zaupnice. Socijalistični predlog je bil odklonjen z 202 glasovoma proti 83 glasovom, 23 članov ni glasovalo.
Obrtnikom!
Položaj malega obrtnika je žalosten. Nobena izmed starih strank se ni zanj zmenila. Najsi je bila na krmilu demokratsko-socijalistična, ali pa radi-kalno-klerikalna vlada, vsaka je podpirala samo veleindustrijo, malega obrtnika pa je pustila propadati. V Sloveniji imajo Obrtni referat v rokah iz-, ključno demokrati, ki se radi imenujejo ..stranka malega človeka". Kako pa so skrbeli in skrbe za malega obrtnika, je okusil vsak obrtnik na lastni koži. Pomočnik, ki se svoje obrti izuči, ki izpolni vse predpise obrtnega reda in zaprosi na to za podelitev obrti, mora trkati od Poncija do Pilata, oskrbeti si vsa potrebna in nepotrebna dokazila in če se izkaže, da mu manjka le en dan do predpisane pomočniške dobe, se mu prošnja odkloni. Nasprotno pa se je zadnji čas podelilo precej koncesij takim ljudem, ki se Obrti^niso nikdar izučili, še manj pa delali kdaj kot pomočniki, Imajo pa to srečo, da so med vojno obogateli in si seda} koncesijo lahko ,,kupijo".
Isto se godi malemu obrtniku, ki rabi denar, da bi svojo obrt bodisi povečal ali pa vsaj obdržal. Nikjer ne mor« dobiti f.osojila, ne v banki, niti v obrtni zadrugi sami, četudi pride z žiranti, medtem ko dobijo veleindu-Strijalci posojila kadar in kolikor hočejo.'
Obrtniki! Ali veste zakaj se nam tako godi? Zato, ker dosedanje stranke nimajo nobenega interesa na našem obstoju. Poznajo nas samo, kadar je treba plačati davke in poznajo nas f>ri volitvah. Danes vse stranke, ki so bile dve leti na vladi, vabijo R sebi in nam obljubljajo, kaj vse bodo za nas storili, po volitvah pa bodo šle po stari poti naprej in bodo na nas pozabile. Tovariši! Mesto, da bi poslušali njih sladke obljube, jih vprašajte, kaj so storili za nas do sedaj, ko so imele vendar vso oblast v svojih rokah. Obrnite jim hrbet in pokažite s tem, da ste jih spoznali in da nočete več nasesti njihovim praznim obljubam!
Cim bolj se bližajo volitve, tem večjo reklamo delajo JDSarji za svoje kandidate, ki naj bi zastopali nas — obrtnike. Toda gospoda se moti, lepe besede tudi ne vlečejo več, ker vaša dejanja so vedno slabejša. Pravite, da je okoli 10.000 obrtnikov na Kranjskem in če stori samo velik del svojo dolžnost, v vašo korist seveda, je gospod Franchetti rešen. Toda, gospodje,
računajte s tem, da je med te-
mi 10.000 največ malih obrtnikov, ki sc morajo težko boriti za svoj obstoj in ti vas poznajo predobro. Ti vsi niso kapitalisti in kako naj jih zastopa vaša stranka in vaši ljudje, ki jako malo in samo oddaleč poznajo težnje malega obrtnika-reveža. Gospod Franchetti bi rad pokazal svojemu poslu hrbet, kajti . bolje je biti zastopnik obrtnikov in sc kot tak imeti na njihov račun dobro, kot pa truditi se v potu svojega obraza za svoj vsakdanji kruh. Tudi obrtniški zastopnik štajerski, gospod Rebek, bi lahko bolje zastopa! kapitaliste kot obrtnike. Njegovo podjetje ima ie povsem tovarniški značaj, zaposlenih ima okolu 20 delavcev, tako, da delajo ti zanj, gospod obrtnik pa se lahko nemoteno zabava in posveča politiki. Tak obrtnik ne pozna želja in potreb malega obrtnika, ker jih sam ne poizkuša. Naši tovariši Štajerci sO z nami enih misli in njih edini up in nada je izvolitev narodnih soc. kandidatov, ker ti se sami borijo za svoj obstoj enako težko, kot mi in njihov edini cilj je, pomagati onim, ki so sedaj od kapitalistov in koristolovcev zapostavljeni. Zato pa obrtniki mirno jboslušamo in čitamo dan za dnevom hvale raznih kandidatov, ki naj bi bili bodoči zastopniki naših koristi (seveda so vsi na takih mestih kandidatne liste, da prav gotovo ne bo nobeden izvoljen). — Tudi klerikalci so postavili za kandidata gospoda Ogrina. Izgubljati besede o tem kandidatu je brez potrebe. Tega večkratnega miljonarja, tako upaino, ne bo volil niti eden resničen obrtnik. Ker, če bi bil izvoljen ta, potem bi bila njegova že sedaj nakopičena skladišča kmalu desetkrat premajhna. Mi smo se odločili, da padejo dne 28. t. m. naše kroglice v skrinjico nar. soc. stranke, kateri povsem zaupamo in ki bo edina resnično zastopala naše koristi. Ostale stranke pa so po lastni krivdi naše zaupanje popolnoma izgubile.
Obrtniki, tovariši! Edino neoma-deževana narodno-socijalistična stranka, ki resnično dela v prid vseh onih, ki si služijo kruh s svojimi rokami, med katere spadamo tudi mi, do sedaj od vseh pozabljeni mali obrtniki, nam daje zagotovilo, da bo varovala naše koristi. Zato je dolžnost vsakega obrtnika, ki hoče dobro sebi in narodu, da 28. novembra voli z nami vred na-rodno-socijalistično stranko.
Volilni odbor obrtnikov NSS.
K našemu socijalnemu programu.
(Nadaljevanje.)
Z vsem povdarkom ponavljamo danes^ svojo zahtevo po Hocijalizaciji najvažnejših industrijskih podjetij, katero hočemo imeti izpeljano tako, da gospodarski razvoj ne bo oviran, in ki zasigura zvišano produkcijo. Vsako slepo eksperimentiranje smatramo za nevarno delavcu in državi. Socializacija se mora izvršiti trezno in premišljeno, sloneti mora na talci podlagi, ki onemogoča zastoj naše industrije. Zavedamo se, da je io mogoče samo pri umstveno sposobnem delavstvu in zato si moramo ustvariti predpogoje za to. In eden najvažnejših predpogojev so kurzi, kjer bi delavstvo, dobilo potrebno izobrazbo za sovodstvo industrijskih podjetij. V naš piogrum mora
brezpogojno priti zahteva po uvedbi delavskih akademij, ki naj se vrše po strokovnjakih naslanjajo se na naše visoke šole. Na teh akademijah ali kurzih bi strokovnjaki predavali o onih predmetih, katere mora vedeti član obratnega sveta, ako hoče dejansko in koristno, sodelovati pri upravi in vodstvu podjetja. Najprvo moramo zahtevati, da se našemu delavstvu da prilika za znanstveno vsposobljenost za sovodstvo v socializiranih tovarnah. Potem šele bo socializacija plodonosna.
Pripravo in izpeljavo socializacije moramo vzeti iz rok demagogov in jo zaupati celemu narodu, ker je celokupen naš narod proletarski in so vsi sloji .zainteresirani na pametni socijali-
zaciji najvažnejših industrijskih podjetij.
Kot najvažnejšo predpripavo k socializaciji smatramo obratne svete, ki naj bodo praktično urejeni z enotnim državnim zakonom. Obratni sosveti zastopajo materijelne koristi v obratu zaposlenega delavca, imajo važno besedo pri mezdnih sporih, sodelujejo pri upravi in gospodarstvu obrata; imeti morajo odličen vpliv na redno in točno izpeljavo vseh onih predpisov, ki imajo namen varovati delavčevo zdravje in telesno varnost. Dobiti morajo soudeležbo pri praktičnem izvrševanju vseh panog socijalnega zavarovanja, zlasti bolniškega in nezgodnega. — Obratni sosveti morajo postati živa, gonilna sila. Obratni sosveti tvorijo kader one velike srečne generacije, ki bo izvedla socijalizacijo. Iz obratnih sosvetov bodo izšli pijonirji te velike socijalne zahteve. Sposobnejši člani obratnih sosvetov morajo na državne stroške obiskovati zgoraj omenjene delavske akademije in specijalne kurze.
^ Važno predpripravo k socijnlizaciji smatramo tudi soudeležbo na dobičku, kakor jo ta zakonito že izvedena pri
rudokopni industriji na Čehostovaškem. Ta zahteva je bolj moralnega, kot ma-terijalnega značaja. Delavec se mora duševno spojiti z usodo obrstta. Delavec se mora čutiti v obratu kakor doma in ne več kakor tuj, tlačeni element. Vrednost dela se s tem praktično približuje vrednosti kapitala, politični enakopravnosti sledi socijalna enakopravnost. Dobiček je ekvivalent za gospodarske vrednosti, katera ne tvoii samo v obratu investirani kapital, ampak tudi v produktu investirano človekovo delo. Produkt nastane iz kooperacije dela in kapitala. Zato ne sme dobiček preiti v izključno posest lastnika kapitala, ampak v soposest delavca in kapitalista. O usodi dobička morata odločevati oba faktorja, ker sta ga tudi oba stvorila.
V	kakšni obliki naj se socializacija izvrši, to mora pokazati realno narodno gospodarska znanost. Na kak način mora biti uveljavljen princip enake vrednosti dela in kapitala. Produkcija ne sme na noben način trpeti. Blagor države in naroda mora biti naj višji zakon, vodilna misel. (Dalje prih.)
Pesek v oči.
Leto 1920. je za naš slovenski narod eno najžalostnejših. Meseca oktobra smo potom goljufij in nesposobnosti naših vlad izgubili naš Korotan, komaj mesec pozneje pa so zastopniki" naroda podpisali sramotni sporazum z italijanskimi imperijalisti, s katerim so se našemu slovenskemu narodu iztrgala pljuča, da zamore sedaj le še životariti, a nikakor ne živeti.
Kakor smo iskali krivcev po koroški katastrofi tam, kjer jih ni, tako se godi tudi sedaj po drugi še hujši nesreči.
Kapitalistične strSnke, ki so ob prvi vesti zagnale krik o izdajstvu, so sedaj utihnile. Razpravljajo samo še, ali so krivi tej nesreči oni, ki so podpisali „sporazum“, ali pa je kriv naš narod kot tak. In kakor vedno, so tudi sedaj prišli, predvsem naši ,,demokrat-je“ in klerikalci do zaključka, da je te sramote kriv narod sam! Diplomati niso mogli ničesar doseči, ker jugoslovanski narod in posebno slovenski in hrvatski del tega naroda ne izpolnuje svojih dolžnosti do domovine, ker je z vsem, kar se v državi godi nezadovoljen in se premalo zanima za državni interes.
Gospodje okrog ,,Naroda" in „ Slovenca"	imajo nekoliko prav.
Ljudstvo je res nezadovoljno in se ne zanima za državne interese. Toda zakaj? Zatp, ker sta ravno ti dve stran-
ki nanj popolnoma pozabili! Ljudstvo vidi, da sta se e soc, dem- Vred brigali samo za izvoznice in interese kapitalistov, delavski narod pa je ostal brez vsake zaščite. In ker ni moglo pomagati, je postalo brezbrižno za politično življenje.
Ljudske nezadovoljnosti so krive naše stare stranke in krivi šo tudi vseh naših zunanjepolitičnih porazov.
Ker one so vodile našo zunanjo politiko, one imele v Beogradu svoje zastopnike ministre, ki so dajali raznim delegacijam navodila za njih poslovanje. Zato so za njihove sklepe odgovorne in le pesek v oči je, če potem na raznih shodih protestirajo, medtem ko njihovi ministri podpisujejo.
Ljudstvo vzdrami se! Narod odpri oči in ne pogini v agoniji, v katero so Te Tvoji izkoriščevalci namenoma zapeljali. Sedaj imaš priliko, da udariš in da postane Tvoje hrepenenje po boljši bodočnosti resnica. Uresniči kletev, ki je tolikrat padla iz Tvojih ust vsled delovanja teh izkoriščevalcev Tvoje krvi in Tvojega dela in Tvoja kletev naj se izpremetii v smrtni udarec, ki bo pri volitvah zrušH demagogijo, reakcijo in koritarstvo ter postavil na mesto dosedanjih strank novo krepko in čisto narodno socijalistično stranko.
Dr. Rybar o sanmargeritski pogodbi.
Priobčujemo intervijev zagrebškega dopisnika »Jutarnjega lista«, ki ga je imel z odličnim primorskim borcem za naše narodne pravice dr. Rybarem.
Dopisnik: Kakšen vtis so na Vas napravile vesti o rešitvi jadranskega vprašanja v Santi Margheriti?
Dr. Rybar; Na vse nas, in naravno tudi na mene so vesti iz Sante Mar-gherile delovale porazno, ker so pogoji »sporazuma« mnogo težji nego vsi dosedanji, ki so jih predlagali italijanski politiki, kateri so upravljali italijansko državo.
Dopisnik: V koliko se razlikujejo pogoji Niltija in Scialoje, ki so bili predloženi na konferenci v San Remu in Pallanzi od sedanjih Giolittijevih in Sforzovih predlogov v S. Margheriti ?
Dr. Rybar: Čred konferenco v San Remu in Pallanzi g. Nitti in Scinloja nista zahtevala suverenitete nad Zadrom, katerega smo sedaj žal izgubili.
Dopisnik: Ali ste tudi vi mnenja, da je izguba Zadra ena od najtežjih točk sporazuma?
Dr. Rybar: Izgubo Zadra smatram za nevarno ogrožanje naše države, ker tvori Zader za Italijo prehodno točko za politično in protijugoslovansko propagando in za italijansko gospodarsko ekspanzijo na Balkanu.
Dopisnik : Kakšne prednosti bi dobili in kaj bi lahko dosegli, če bi bila naša delegacija odpotovala v San Remo oziroma če bi ne bil zrušen Nittijev kabinet za časa pogajanj v Pallanzi?
sati, da nas je Italija sedaj priznala. Senžermenski mir priznava spojitev gotovih delov bivše monarhije z ozemljem države SHS. To pogodbo so podpisali Tittoui, Scialoja, Ferraris in Marchoni. S tem podoisom je Italija našo državo priznala. Če ima Italija danes v Beogradu mesto poslanika samo opravnika poslov, je to pač. stvar okusa.
Dopisnik: Kakšno je stališče Slovencev v tem sporazumu z Italijo ?
Dr.Rybar: Od zadnjih pogajanj smo bili Slovenci izključeni. 'l’o je bila velika taktična napaka, ker se je dalo s tem že vnaprej slutiti Italijanom, da bomo popuščali v mejah Slovenije in Istre, ki so za nas največ vredne. Za
n is Slovence ima ta okolnost to dobro stran, da nismo dolžni priznati, kar se je sklenilo proti nam in brez nas. Vsi Slovenci čutijo, da so morali oni plačati račun za osvoboditev drugega dela našega naroda. Ker mi tega sporazuma nismo priznali, imamo za bodočnost proste roke. Nadejam se, da bo tedaj naša država tako konsolidirana in močna da bo lahko popravila krivico, ki se je sedaj zgodila.
Dr. Rybar je še dodal: Srbi so dokazali, da so izborni vojaki, Italijani pa, da so izvrstni diplomati, zgleda da so naši diplomati jako slabo študirali Machiavelija.
Prof. Reisnerjeva kandidatura.
Dr. Rybar: Tedaj nam je bila zajamčena zelo važna železniška proga Št. Peter-Reka. Nitti je zahteval samo obrežno črto Reke in Opatijo. Železnico Reka-Št. Peter pa je prepuščal nam. Sporno je bilo samo vprašanje Opatije in Voloske, medtem ko je glede severno od tam ležečih krajev bilo gotovo, da pripadejo Jugoslaviji. Izguba železnice Št. Peter-Reka je najtežja točka našega poraza v San Margheriti, ker je sedaj severozapadni del Jugoslavije izgubil izhod na morje. Italija je s to progo dobila veliko gospodarsko vrednost, Slovenija pa je izgubila vso gospodarsko vrednost, ker bi jugoslovanska Reka lahko tekmovala celo s Trstom.
Dopisnik: Kaj pa Postojna in pa Idrija ?
Dr. Rybar: Glede Postojne in pa Idrije je bilo določeno, da pripadata Jugoslaviji. Italijani so hoteli obdržati samo senožeški okraj.
Dopisnik: Kar se tiče otokov?
Dr. Rybnr: Italijani so prej zahtevali Lošinj-, Čres in Vis. Govorilo se je pa že tedaj o žarnem Visa z Lastovom.
Dopisnik: Kaj mislite o vojaški konvenciji z Italijo?
Dr. Rybar: Smešno! To jo farsa po tragediji. Sklenit- ”ojaško konvencijo z državo, ki 'e v zgodovini že prelo mila zvezo z verolomstvom ne smatram za umestno.
Dopisnik: Kaj pa poročilo o pri znanju naše države J strani Italije ?
Dr. Rybar: S:..vuno je sedaj nagla
V	raznih časopisih sem čital, da so organizacije posameznih društev državnih uslužbencev izvolile g. profesorja Reisnerja za kandidata v državni zbor. Naj mi blagovoli g. profesor povedati, katere organizacije državnih nameščencev so to bile? Pribijem, da so kandidaturo g. profesorja predlagali le posamezni pristaši stranke. Nič nimam proti temu, da je kandidat; oporekati pa moram uvodnemu lanku v št. 45. lista ,,Naš Glas" izpod njegovega peresa, kjer imenuje rditev in očitanje nižjih državnih uslužbencev, da bi bil g. profesor kdaj hotel nižjim vzeti in višjimi dati, nizkotno laž. Da je to resnica, evo dokaza.
Ko sem stopil v „Osrednjo zvezo državnih nameščencev", sem prvič govoril na zborovanju dne 28. julija t. 1- v Mestnem domu, kjer so bili navzoči tudi štirji narodni poslanci ter se je razpravljalo o enakihdraginj-skih dokladah za vse uslužbence. Moj nastop so vsi navzoči soglasno odobravali. V širši odborovi seji meseca novembra 1. 1919 s° bil> v Prvi „vrsti astopniki nižjih državnih uslužbencev, za to, da sc manifestira in oni so prosili, naj gre inteligenca solidarno z nami.
To sc je tudi zgodilo. Sli so delegati v Beograd, da bi se pragma-ika rešila. Namesto rešitve pragmatike, pa so delegati prinesli naredbo o novih draginjskih dokladah. Te doklade niso bile naši inteligenci po volji. Prvi, ki se je oglasil, je bil profesor Rcisner, češ, da nista bila delegata upravičena sklepati o takih dokladah.
S tem je hotel reči, da ni zadovoljen, da bi dobil uslužbenec, ki ima plače mesečno 150 K, 120 odstotno doklado. Uradnik pa, ki ima plače 400 K samo 80 odstotkov doklade. Doklade so bile takrat določene za 3 mesece — do konca februarja 1. 1920. Osrednja zveza je v svoji seji zopet razpravljala o zopetnem nastopu državnih nameščencev za podaljšavo draginjskih doklad. Pri tej seji je g. profesor Reisner izjavil, da so take doklade za višje uradnike sramotne in za državo kvarne. Uslužbenci, ki imajo 120 odstotkov doklad naj bi popustili 10 odstotkov. Po taki izjavi g. profesorja smo bili nižji uslužbenci prepričani, da inteligenca ne bo nikdar podpirala naših teženj ter da se bo pot, po kateri smo začeli korakati skupno, kmalu razcepila. Ce pa hoče g. profesor to svojo napako sedaj prikriti, hoče to storiti vsled sedanje volilne borbe. Toda čas obračuna z g. profesorjem jc pred durmi. Bil sem tudi prvi, ki je zahteval, da ne popustimo ničesar-— če pa čuti inteligenca, da ima premalo doklad, naj sama zase zahteva več, pri čemur jo bomo vsi nižji uslužbenci podpirali.
Končno se dotaknem tudi lista „Naš Glas". Ne želim mu, da žalostno utihne, ko smo si ga po dolgem trudu omislili in kjer zamore vsakdo obelodaniti zadeve in pritožbe, ki so umestne za celokupnost. Če bi pa imel biti „Naš Glas" strankarski in bi imel urednik pravico popravljati dopise nižjih uslužbencev, kakor jc njemu ljubo, je pa bolje, da sploh več ne izhaja.
Karel Zorko, uradni sluga.
Shod JDS za javne in
Za včeraj ob 8. zvečer napovedani shod JDS za javne nameščence je otvoril g. prof. Jug s polurno zamudo, katere vzrok je menda nemarnost sklicatel jev, ki si mislijo, poslušalci naj le malo počakajo, da se nekoliko-ohla le.
Kot prvi in glavni govornik je nastopil kandidat JDS g. prof. Reisner, ki je, v kolikor ss tiče strokovnih vprašanj uslužbencev, res stvarno razvil program, ki ga bo moral vsakdo zasledovati, ki bo hotel pomagati javnim nameščencem iz njihovega neznosnega stanja. Kar se pa tiče političnih zaslug JDS je bil pa g. prof. jako previden in jih je raje prešel. Povedal je le toliko, da nima nobenega vzroka hvaliti kakega politika zadnjih let, da pa misli da so demokratski poslanci napravili svojo dolžnost. (Medklic: »pri izvoznicah!« Govornik molči.) Tudi sedaj JDS obljublja nameščencem in daje jamstva, da bo svoje obljube tudi držala. (Medklic: »Kakšne?« »Kakor jih je držala doslej!« Govornik molči.) Za njim je stopit pred zbrane nameščence tovariš Hiter, ki pa so ga hoteli JDS doktorji motiti, proti čemur je govornik energično protestiral in pritrjevanje vseh navzočih je prisililo »doktorje« k molku. Nato je konstatiral, da se g. prof. Reisner ni niti z eno besedo dotaknil zasebnih nameščencev, kot se ^zanje tudi JDS briga le pri volitvah. Še dosti ugoden utis, ki ga je napravil na poslušalce vsled strokovno-nepolitičnega izvajanja gosp. prof. Reisner je zatemnil g. minister dr. Kukovec, ki je bil v svojih izvajanjih skrajno neroden in ki je vsled tega pokazal vso nagoto reakcijonarno-kapi-talistične JDS. Pripovedoval je, da je uradniško vprašanje zveriženo. (Medklic: »Kdo ga je zverižil?!« Gc ornik
privatne nameščence.
molči.) in da bo treba mnogo truda predno se bo rešilo. (Medklic: »Demokrati ga ne bodo nikoli.«) Reda v naši državi ni in ga še dolgo ne bo. (Medklic: »če bodo ostali demokrati na krmilu!«) Priporočal je, da naj se uradniki ne mešajo med proletarijat in naj se zavedajo, da so nekaj boljšega, da naj bodo »gospodje«. Glede socijalnega mišljenja svojih tovarišev-poslaucev JDS mora odkrito priznati, da z marsikom od njih ni zadovoljen, da pa se Jim po njegovem mnenju glede izvozničarstva in korupcije, ki se jim ga očita, dela nekoliko krivica. (Medklic! »Pa samo nekoliko ?!«)
Ko je končal g. minister svoja precej dolgočasna izvajanja, je še enkrat nastopil g. prof. Reisner, nakar je govoril naš kandidat, nositelj kranjske liste, tov. Juvan, ki je uvodoma izjavil, da strokovne zahteve g. prof Reisnerja podpiše z obema rokama. Čudno pa je, da demokratska, če že res hoče nameščencem dati njihovega zastopnika ; ne postavi tega na tako mesto, da bi tudi prodrl, ker popolnoma izključeno je, da bi JDS v Ljubljani dobila dva mandata. Odločno protestira proti načelom JDS, da se človek prične šele pri visokošolski izobrazbi in da bi brez teh ne mogel zastopati koristi svojih tovarišev, (burno odobravanje). Ako g. minister dr. Kukovec pravi, da so uradniki nekaj »boljšega« in da naj kot gospodje hodijo svojo, ločeno pot od ostalega delavstva, mora povdarjati, da se bo socijalno vprašanje in predvsem gospodarsko in socijalno vprašanje rešilo ugodno za javne in zasebne nameščence le tedaj, če bodo uradniki in ostala inteligenca šla roko v roki z delavstvom, ki ječi pod istimi težko-
čami kot večina meščanske inteligence. Vslcd tega mora najodločnejše odkloniti reakcijonarno pojmovanje socijal-nega vprašanja po JDS, kot ga je pokazal g. minister.
Na očitke g. ministra dr. Kukovca, da NSS škoduje naprednemu gibanju tov. Juvan energično povdarja, da ti očitki ie kažejo kako kratkovidni so demokratski politiki, ki mislijo, da je JDS vzela \so naprednost v zakup. Smo ravnotako napredni kot pristaši {malo jih je!) JDS in bolj napredni,, ker smo socijalisti. Klerikalizma pa se ne ubije samo s kričanjem, temveč, ubili ga bomo le z vštrajnim delom zn ljudske koristi. In tega JDS v svoji preperelosti ni zmožna. Zavaruje se tudi proti očitkom cepljenja demokratskih glasov, ker večina onih, ki bodo glasovali za NSS, bi se v slučaju da bi ista ne obstojala nikakor ne priklopila JDS, temveč bi se ali glasovanja zdržali ali pa bi prešli v komunistične, socialdemokratske in klerikalne vrste. Da pa tudi JDS ljudje trumoma zapuščajo in prihajajo v tabor NSS, temu je pač kriva lenoba, nezmožnost in kapitalistično reakcionarstvo JDS. — Ker na izvajanja tov. Juvana, za katera je žel več minut trajajoče burno pritrjevanje, ni mogel in ni vedel nikdo izmed demokratov- ničesar odgovoriti — resnici je pač težko ugovarjati — je prof. Jug shod zaključil,
Shod je zopet pokazal, da vsi oni, ki samostojno mislijo in se ne puste zapeljati po sladkih obljubah, stoje trdno na strani NSS in da bo 28. nov. odiočil v našo korist.
Politične vesti.
Petolizci.
V	zadnji ,,Novi čenči“ — se je pojavila nova zvezdica na obzorju klečeplazcev in podrepnikov z bombastično izjavo, kako milostljivo in nad vse prijazno je sprejela ta ali ona oseba na ministrskih stolčkih deputa-cijc „Saveza društev finančne straže SHS“. Čudno, kako se je predsednik Saveza gospod Kovač Martin naenkrat prelevil iz „malkontenta“ v „bol-kontenta“. Slični gospodje iz garde ponižnih slug so vpili še pred nedavnim časom v ,,Našem glasu" najhujša pro-kletstva na vlado ter njih zastopnike, oziroma stranke. Kar čez noč je pa par dni pred volitvami pridobila JDS velikanske zasluge za blagostanje javnih nameščencev — kakor sanja v celj skem lističu divni „bolkontent“. Gospodu Martinu so se gotovo ob Martinovem z moštom vred skisali možgani, ker je naenkrat pozabil na svojo in njega nižjih kolegov mizerijo. Seveda, kaj takega je lahko mogoče, če gotovi gospodji kaj namignejo, kajne, vsaj obljube niso brez koristi, to nam je dokazala dvoletna prošlost. Mogoče bi postali gospod Kovač s časoma še minister financ. Konečno bi še radi čitali iz peresa gospoda predsednika, kdo pravzaprav laže? ,,Naš glas“ je prinašal sličice posameznih avdijenc pri tej ali oni vladi v popolnoma nasprotni obliki. Naenkrat pa priraste k Lilleg - Zorkotovi deteljici še Kovač - evo pero — no in sedaj naj bo vsa pisava „Našega glasu" ničeva. Lažnivce pa si naj prihrani gospod Kovač za stranko, katero on obožuje. — Tudi vi g. komisar ste bili navdušen narodni socijalist in celo član pripravljalnega odbora. Ker se pa Vaši vabi, da bi NSS sklepala razne kompromise z kapitalistično JDS ni ugodilo, Vam demokratska žilica ni dopuščala nadalje delovati med proletarci. Sicer pa slične izjave raznih lovcev za višjimi šaržami poznamo. Na konečno opazko ,,Nove dobe“ povemo enkrat za vselej, da na gnojnico, katero je vzela JDS, na čelu jim celjska cunja „Nova čenča" v zakup ne bomo reagirali, ker privilegij ostudnosti prepuščamo inteligentom v Strossmajerjevi ulici.
Demonstracije na Grškem.
Berlin, 18. nov. Iz Lugana javljajo:	Atenski poročevalec ,,Corriera
della Sera“ javlja, da je. bil včerajšnji dan v Atenali zelo ne Iren. Došlo je do demonstracij za kra) ■ Konstatina. Venizelisti so razširjali vest, o njihovi
zmagi in naznanjali, da je bilo 55 njihovih kandidatov izvoljenih brez protikandidatov. V Traciji in Smirni so bili res izvoljeni venizelistični kandidati, toda opozicija je proti tem volitvam vložila protest, češ, da s se vršile z velikimi nasilstvi in ko je bilo proglašeno vojno pravo.
Pariz, 18. nov. Bivši kralj Kon-stantinstantin je izjavil glavnemu uredniku ,,Matina“, da ni čutil nikdar nobenih simpatij za bivšega cesarja Viljema. Tudi ni nikdar veroval v poraz zaveznikov. Vedno je želel ostati nevtralen in upal v mir vzajemnega sporazuma.
Pariz, 18. nov. Wolf javlja: Po poročilu iz Aten bo najbržc kraljica Olga prevzela regentstvo. Voditelj večine je izjavil, da je vzpostavitev kralja Konstatina gotovo dejstvo.
Venizelos se umakne iz političnega življenja.
Belgrad, 18. nov. Venizelos je po porazu svoje stranke izjavil, da se definitivno umakne iz političnega življenja in pojde v inozemstvo. Regent Gunaris je izjavil, da bo novi kabinet vodil isto zunanjo politiko, kakor prejšnja vlada.
Wrangel zapečaten.
Bukarešta, 18. nov. 40.000 mož Wranglove vojske je dospelo na francoskih ladjah v Carigad. Tam so se čete izkrcale. Mnogo vojnega mate-rijala je padlo v roke rdečili čet. S tem se je Wranglova akcija za sedaj končala.
Poljsko - ruska pogajanja v Rigi.
Riga, 16. nov. Poljska mirovna delegacija je v soboto zjutraj dospela v Rigo. Isti dan zvečer je bilo prvo zborovanje predsednikov delegacij in njenih tajnikov.
Varšava, 16. nov. Dopisnik lista „Kurev Pocanny“ javlja iz Rige, da je pri sestanku ministra Wasilevskega in ruskega delegata Joffeja zadnji izjavil, da ni kršenja preliminarnega miru, če se sovjetska vojska ni umaknila do premirne črte. Za rusko proti ofenzivo proti nepoljskim četam, ki so nekdaj pomagale Poljski, so se pomotoma napadli poljski oddelki: sovjetska vlada prosi Poljsko, naj ne smatra tega za čin sovražnosti.'
Dnevne vesti.
Beguncem! Ker traja rok za kreditiranje vozarine le do konca t. 1. in je dosedanje poslovanje vidiranja potnih listov zelo dolgotrajno, sc poživljajo oni begtinci, ki se mislijo vrniti do konca leta, da se javijo takoj radi propustnice pri politični oblasti svojega bivališča (v Ljubljani policijsko ravnateljstvo), ki jim izda pro-pustnico.
Sokol I. priredi danes 20. t. m. ob 20. uri v dvorani hotela ,,Union" veliko akademijo z najrazličnejšim sporedom. Opozarjamo vse brate in sestre, da se je gotovo udeleže. Predprodaja vstopnic pri sestri Zandi Gorjanc, Mestni trg. Dolžnost vsakega brata in sestre bodi, da se te akademije udeleži. Zdravo!
Celjani!
V	ponedeljek, dne 22. novembra ob pol 8. uri zvečer vsi v Narodni dom na shod Narodno - socijalistične stranke. Govorita tovariša Deržič in Zupanc.
Volilno gibanje.
Shod NSS v Tržiču dne 14. t. m.
je bil lepo obiskan in so bili gostilniški prostori pri Lončarju nabito polni volilcev. O volitvah v konstituanto in o pi . dramil NSS je poročal tov. Tavčar. Poročilo je bilo sprejeto z velikim odobravanjem ! Oglasil se je k besedi tudi socialdemokrat, ki je proklamiral soci-jalpatrijote kot edino zveličavne socija-liste. Vse se mu je smejalo!
Iz Medvod. Dne 14. t. m. je imela NSS svoj shod v gostilni g. Jesiha. Govornik gosp. Rupnik iz Ljubljane je zbranim s svojo prirojeno mirnostjo podal izčrpljivo sliko v načrtih in pomenu ,Narodno-socijalistično stran-
ke". Culi smo o sedanji korupciji, kapitalizmu , verižništvu , o narodnosti, internacijonali, evoluciji NSS in JSDS, ter revoluciji komunistov. Nadalje, kar je slušatelje zelo zanimalo, kako naj si narod v svojo korist uredi in vpostavi:	bolniške
blagajne, zavarovanja j proti nezgodam, starosti, onemoglosti. Marsikateremu zadostoval je že samo ta shod, kajti poučen je bil povsem, kako so vse dosedanje stranke z narodom slepomišile. Temi' pa mora biti z dnem 28. t. 111. konec, kajti kroglice sc bodo oddale oni stranki, ki hoče in želi narodu dobro in v prvi vrsti ščititi proletarijat ter socijalno podpirati malega obrtnika in kmeta. In taka stranka je edino “Narodno socialistična stranka!"
Slovenjgradec. Dne 14. t. m. vršil se je v našem mestecu voiiini shod „socijaldemokraške internacijo-nale". Neki „imenitni“ govornik je na tem shodu z močnim glasom nekaj blebetal in vpil, da bode 28. november (volilni dan)) pokazal, kje da bo zmaga. Gotovo ljubi internacijonalec! 28. november bo dokazal zmago. Pa zmaga se je tudi videla na dan shoda, kajti na socijaldetnokratičnem velikem volilnem shodu je bilo navzočih reci in beri celih 16 poslušalcev! — Drugače sc je pa obnesel shod NSS. V poldrugo uro trajajočem govoru je v popolnoma napoljnjenih prostorih „Narodnega doma" razkrinkaval predsednik NSS in nositelj kandidatne liste na Štajerskem tov. Ivan Deržič, korupcijo deželne vlade, kakor beograjske vlade, posebno pa ničvredno nazadnjaško delovanje dosedaj vladajočih strank JDS, SLS in JSDS. Njegove besede so gola resnica kajti vsak proletarec lahko na sebi občuti v koliko so se vse razmere v času teh dveh klili obstoja Jugoslavije poslabšale, čemur vzrok so edino le navedene stranke Po končanem govoru se je takoj včlanilo veliko poslušalcev različnih slojev. Vsi sloji narodnega proletariata, delavec kakor uradnik, obrtnik in mali kmet so bili zastopani v mnogobrojnem številu. Tovariši somišljeniki! le naprej po tej začrtani poti do gotove zmage in s to v boljše življenje.
Kanderše. Dne 14. t. m. je imela NSS pri nas javen volilni shod, ' na katerem je poročal tov. Vojska, ki je podal program naše stranke. K besedi se je oglasil tudi neki komunist iz Litije (?). V svojih izvajanjih ni nastopil proti kapitalizmu in klerikaliz-. mu, ampak samo proti NSS, SKS in JSDS. Trdil je, da so vse te stranke priveski liberalcev. Navzoči kaplan Majdič iz Vač je izvajanja komunista seveda odobraval z „bravo -klici. Tovariš Vojska je odgovarjal in pozval „govornika-komunista", naj trditev, da smo privesek liberalcev, dokaže z dejstvi, ker jc sicer lažiljivec. Tudi navzoči kmetje so zahtevali, da dokaže trditev, da je SKS privesek liberalcev. Komunistični govornik pa jo je kratkomalo popihal, ker je videl, da teh trditev ne more dokazati. Ob 2. uri popoldne so nameravali imeti komunisti shod, pa so se premislili, ker so videli, da so v Kanderšah zanje prevroča tla.
Loka pri Zusrnu. V soboto, dne J3- t. m. ob 5. uri popoldne se je vršil tukaj shod NSS v gostilni tov. Martina Dobovišeka, ki je bila nabito polna poslušalcev, večinoma delavcev tukajšnje tovarne kopit. Kot govornik je nastopil kandidat Dobovišek Rudolf iz St. Jurja ob južni železnici, naš bližnji domačin, ki je v nadenournem govoru razvijal program NSS, ter žel za svoja stvarna izvajanja burno odobravanje. Ustanovila se jc krajevna organizacija NSS, h kateri so pristopili skoro vsi udeleženci shoda. V krajevni odbor so bili izvoljeni: Za predsednika Jože Prešiček, posestnik v Sv. Stefanu, za tajnika Andrevšek Franc, delovodja in za blagajnika delavec Andreušek Anton. — Loka pri Zusmu je trdno v rokah NSS, kar bo pokazal tudi 28. november.
Zalcc. Tukaj se je vršil v ’’“deljo dne 14. t. m. ob 10. uri tlopo1'1 '■ shod NSS v gostilni Piki, ki sc ga jc ude-
ležilo nad 50 volilcev. Shod je otvoril tovariš Horvat, predstavil kandidata NSS Dobovišek-a, nakar je ta v enotirnem govoru nadvse stvarno razvil program NSS, za kar je žel burno odobravanje. Navzoči so bili tudi soc. dem. in pristaši SKS, a nihče ni mogel ugovarjati stvarnem govoru kand. Dobovišeka.
Braslovče. Tukaj se je vršil 14» t. m. ob 3. uri popoldne zaupni sestanek NSS, na katerem je poročal kandidat Dobovišek. Izvolili so sc zaupniki, ki so izjavili, da dobi NSS v, Braslovčah lepo število glasov.
Dopisi.
Zagorje ob Savi. Zagorski demokrati in klerikalci so postali kar na enkrat zelo ljubeznivi in prijazui. Prenehali so sedaj pred volitvami (menda iz strahu) z uderuškim in verižniškim trgovanjem, ter svetohlinsko nagovarjajo delavce in uslužbence naj pristopijo v njih vrste. Tem protidelavskiin in protisocialističnim strankam mora vsak pošten zaveden uslužbenec, delavec, obrtnik in mali kmet obrniti hrbet, ker kapitaliste naj volijo kapitalisti in njih nezavedni priveski, socijaliste pa bodo volili vsi oni pošteni slovenski trpini, ki so za »Jugoslavijo« osiroteli in katere so obstoječe in v narodnem predstavništvu zastopane stranke samo izkoriščale. Klerikalci in liberalci so nas s svojimi protiljudskimi naredbami in delovanjem spravili vkljub naši pridnosti in delu na beraško palico, našo svobodo, Jugoslavijo na rob prepada, sami pa rožlajo s stotisoči in milijoni. Proč s takimi narodnjaki. Vsi pošteno misleči možje volite narodno-socijalistično 'in naj ne bo med nami niti enega izdajalca.
Slovenjgradec. Nekaterim že-< gnanim osebam, kakor je gosp žup^ nik Lojze Cižek v Slovcnjgradcu tudi agitacija ne pomaga veliko. Za volilni shod SLS v nedeljo dne 14. nov< v Slovenjgradcu, potrudil se je omenjeni gospod župnik celo sam, da bi izvabil ljudi na shod. Prišel je v neko hišo, ter dajal volilno polo v podpis. Ko mu je pa gospodar hladnokrvno povedal, da se udeleži shoda NSS, mu je zabrusil gosp. župnik: ,,brezverci"!, ter odšel. Ali ima NSS na svojem programu mogoče brezverstvo?! Gospod župnik, ali morda ne dokaže NSS ravno s svojini programom, v katerem zahteva ločitev vere od politike, svojo pravo vero?! Gotovo bo ob času, ko se politika odrine iz cerkve, v kateri naj se oznanjuje le božja beseda, isti veliko bolj obiskana, kakor tudi duhovništvo bolj čislano in spoštovano« Evo vam dokaz v Slovenjgradcu: Ko je imenovani gosp. župnik v nedeljo, dne 14. novembra pred napovedanim shodom SLS pričel z čitanjem tistega znamenitega „pastirskega lista" je skoro polovica navzočih odšla iz cerkve. Ali ni to protiversko dejanje, da se poslušalcem božje besede mesto teh prebirajo »pastirski* list" z klerikalnimi političnimi frazami in da se verno ljudstvo s takimi dejanji naravnost odvrača od cerkvenega opravila?! Ali ni naša stranka opravičena vsled talcih dejanj zahtevati ločitev politike od Cerkve in sicer le v prid krščanstva? Gospodu župniku bi svetovali, da naj si prihrani agitacijska pota, kajti bilo bi bolje za njega, da bi spremljeval k zadnjem počitku uboge v bolnici umrle ljudi, ker le s takimi in enakimi dejanji bi si pridobil ljubezen in spoštovanje priprostega ljudstva. Očitke »brezverci" naj pa blagovoli gospod župnik v bodoče opustiti.
Izdaja konzorcij „Nove Pravde". Odgovorni urednik; H, Sever, Tiska Zvezna tiskarna v LjubljanJ,
j je najboljži rtizninnžiigaliii aparat
!iwm«s«ciiaHKtSKu Kavarna „Pri Dravi*'
Franjo Hetzl
Maribor
se priporoča v obilen obisk.	I
S vira v*aki dan godba,
8BSSSM®BS8Sf«IMSISi
a
Če želite dobro in poceni
blago za obleke po meri, sukno, platno, perilo, nogavice itd, obiščite trgovino
Carl Worsche
Maribor, Gosposka ulica Ste v. 10
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da imam v zalogi vedno svežo svinjsko mast in debelo slanino, kakor tudi žive dobro rejene svinje.
Leskovar Franjo
gostilničar in mesar v Pragerskem.
//o j Is pse in najcenjše darilo ja JY(iklavjsa
Moj zverinjak
knjižica našim malim za zabavo in pouk s 45 slikami in k temu spadajočim besedilom
Cena 20 kron.
Dobiva se v Ljubljani v
Im knjigarni, Marijin trn 8 Zvezni tiskarni, Stari trn 19,1.
Priporoča se
trgovina z mešanim blagom
Resnik &Vabič
Krčevina pri Mariboru.
Naročnikom!
Pri naročevanju pošiljajte uprav-ništvu natančen naslov I
.v-š
|| Priporočam vsake vrste klobase, || svinjsko gnjat, pravo svinjsko mast,
in svežo slanino.
IS
Rudolf Welle §
M; tvoriiiška prekajevalnica in blobaJčarna
Krčevina pri Mariboru.
Cenjenemu občinstvu se najtopleje priporoča v obilen obisk
Copetti J^idor
gostilničar — Dravska ulica, Maribor Priporočam se cenj. občinstvu v obilen obisk
Ana Žičkar
gostilna Maribor, Mlinska ulica 15.
Priporočamo tvrdko
josip Peteline
Ijen?, Sv. Petra nasip štev. 7 8^
Tovarniška zaloga livklnili strojev za obrtno in rodbinsko rabo ter njih posameznih delov. Potrebščine za kolesarje, šivilje, krojače, čevljarje na veliko in na malo.
Priporočam slavnemu občinstvu lepo goveje, ^ telečje in svinjsko meso po najnižjih dnevnih cenah. Prosim obilen obisk
JAKOB STRAUS mesar,
I.	Maribor,	Glavni	trg.	_/
Najtopleje se priporoča mesar in gostilničar
O J f*	'B " • ij • v • v
Stefan rihpcic
KONJICE.
Razno drobnarijo, toaletne predmete, stročnice in papir za svalčice, potne košare, pletarske izdelke itd. na drobno in debelo
JOSiP MARTINC
veletrgovina z galun crijo
MARIBOR
m
rlporačajoč dobro postrežbo, vedno sveže p’»o, doinaUa pristna vina In dobro kuhinjo po zelo znižanih cenah, prosim z» obilen obisk' ======
FRANJO STIKLER
Res‘avracija Jul tol Maribor.
Jadrais
fevvfe-
JŠ 111}
' SfeJ £§3
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Sblfllh Krani» Liubljana, Maribor, Metko-
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vič’ 0pa,i;a Saraievo’ Sp,it’ Sibenik’ vloge pod najugodnejšimi pogoji.	Zadar’	Zagreb’ Trst’ Wien'
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.	Poslovne zveze z vsemi ye6jimi kraji tu- in y inozemstvu
:wM
CENE SO PADLE!
Zaradi pomanjkanja prostorov in ogromne zaloge, so po najnižjili conah prodaja:
Spalnice, jedilnice, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti. Divani, žimnice, z usnjem preoblečene klubne garniture, prvovrstni lastni izdelki.
ERNEST ZELENKO
zaloga pohišt.in tapetnik. Obl. zaprisežen strokovnjak. Maribor, Šolska ulica 5.
T IMPORT in EKSPORT
I Priporočam cenjenemu občinstvu za 8 logo kave, čaja, kakava, čokolade, 8 pristne domače ječmenove kave.
Prosim za obilen obisk.
8 Centner Anton, Import in Eksport
Maribor, Vrtna ulica 8.
1
Vsaki dan sveže mleko, jajca, mast, kvas, vsake vrste moke, orehi, jabolka in drugi deželni pridelki na drobno in na debelo
se priporoča
Al. Pschunder
trgovina z mešanim blagom Maribor, Tvornlška cesta 26.
Razširjajte mNovo Pravdo11
Uelika kavarna
Na novo preurejena.
Svira vsaki dan vojaška goto
Za obilen,obisk se priporoča
MARIBOR.
Prva slov. industrija za izdelovanje kirurgičnih instrumentov
ortoped, aparatov, umetnih udov, bnndaž, bru-ženjc, zavod z% niklnvaujo.
Špccijflna mehanična delavnica zn vso v to stroko spadajoča dela in popravila.
Točna in solidna dola po najnižjili cenah.
Za dame damska postrežba.
Stanislav Ponikvar in drug, Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 33
Jadranska Banka podružnica Maribor.
Sprejema vic ge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzem;a vse bančne pošlo pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb; Trst, Wien.
 - Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. - —
P.iporoča se
cenjenemu
občinstvu
mm Sm
čevljarski mojster Maribor Slovenska ul 24
Somišljeniki!
Čitajte,
Razširjajte,
Priporočajte!
»Novo
Pravdo--