kulturno -politično glasilo-
Lepa darila za
JUiklaoža
JUVELE, URE in NAKIT pri
šSottfried Anrather
KLAGENFURT, Paulitschgasse Nr. 9
svetovnih in domačih dogodkov

7. leto - številka 43
V Celovcu, dne 1. decembra 1955
Cena 1 šiling
NOVA POT
Priprave za uresničitev člena 7 drlavnc pogodbe •o na Koroškem odprle stara narodnostna nasprotja in zadnje čase smo priče organizirane gonje proti dvojezični šoli, to je tisti šoli, ki je bila uvedena leta l!Mr> po sporazumu med Slovenci in Nemci v deželi. Zato se do danes še ni oglasila nobena stranka v deželi, ki je sprejela takrat to uredbo.
Urez dvoma je bila uvedba dvojezične šole za jezikovno mešano ozemlje južne Koroške nekaj novega; Stil je kompromis, ki je upošteval potrebe obeh strani v taki meri, da sta ga obe strani lahko sprejeli. O ..vsiljeni” odredbi iz leta 1945, ko smo bili Slovenci in Nemci pod zasedbeno oblastjo, ni mogoče govoriti, kajti zasedbena oblast je prostovoljni skle]> vseh koroških političnih strank le potrdila. Nasprotniki dvojezične šole so nam do danes ostali dolžni dokaze o vsilitvi te nove rešitve osnovnega mirnega sožitja v deželi. V začetku ta šolska odredba ni zadovoljil^ ne Nemcev in ne Slovencev, kajti vsak je videl le bremena te nove poti, ne pa njenih koristi. Misel se pa ni rodila leta 1945, temveč si je utirala pot že v zadnjih letih prve republike, ko so po dobi plebiscitnega zmagoslavja * začeli resneje razmišljati o usodi Avstrije, ker so začeli njeno bodočnost zasenčevati temni oblaki na severu. Pa tudi v državi sami so vstajale sile, ki so pozneje usodno sodelovale pri uničitvi prve republike. Treba je samo prelistati Veiterjevo knjigo „I)ie Slovvenen in Karnlen” iz leta 1936, ki je dokument iskanja nove ureditve sožitja obeh narodov na Koroškem.
Tudi v dobi dolgih pogajanj za državno pogodbo so uradni in opolnomočeni predstavniki Avstrije stavljali štirim velesilam ureditev dvojezično šole na Koroškem kot vzorno rešitev vzgoje na jezikovno mešanem ozemlju. Sedaj pa, ko je pogodba liodpisana, ko je država dobila polno politično svobodo, pa izkoriščajoč demokracijo in svobodo tiska ljudje, ki zavzemajo uradne položaje v novi državi, naenkrat govorijo in pišejo o „vsiljcni” šolski odredbi, o zasedbenem diktatu.
Svoboda tiska obstaja pri nas že od zloma naci zrna in vsakdo je o šolskem vprašanju pisal, kar je hotel. Ne mogli bi imeti nič proti, če bi se tudi danes stvarno in mirno pisalo o nepopolnosti le ureditev, toda kadar časopisna gonja zavzame obliko duhovnega terorja nad slovenskimi starši, pa moramo to početje imenovati s pravim imenom, to je: šovinistično nasilje.
Kako sc more jzolitik OcVP sklicevati na pravico staršev, če je prej starše, ki govorijo s svojimi otroki slovensko in jih v šoli registrirajo kot Slovence in zanje zahtevajo slovenski pouk j označil kot irendentiste, ki bate imajo srce v nekem mestu izven države, in jim pripisuje želje po odcepitvi obmejnega ozemlja od Avstrije ali pa še celo, da so komunisti?!
Kaj si morejo misliti krščanski slovenski starši, ko berejo trditve uglednega poslanca večinske vladne stranke, ki pozna zanje samo zmerjalno ime „vin-diš” in meri delitev pravice po številu? Po njegovem mnenju ima 200.000 ljudi drugačno pravico do zaščite kot n. pr. 20.000. Doslej še pravice niso merili na mernike, vatle ali po glavah; po glavah štejejo živino in ji odmerjajo krmo, ne pa ljudi in njiho-vih pravic. Pred Bogom smo vsi enaki, pravica posameznika je ravno tako spoštovanja vredna kakor tisočglave množice. Pravica je ali pa je ni! Tako uči tudi katoliška morala. Je pač znamenje zmešanih časov, da tak človek pripada stranki, ki izpoveduje krščanska načela, čeprav je sam izstopil iz katoliške Cerkve, da lahko na univerzi ..nevezano” uči.
Dvojezična šola temelji na enakopravnosti obeh narodov. Časi „Herrenvolka” in podložnikov so minuli za vedno in preveč hudega so naredili tako slovensko govorečim kot nemško govorečim Avstrij-<em, da bi smeli dovoliti, da preživeli ostanki te miselnosti še naprej zastrupljajo odnose med obema narodoma. Slovenci se dobro zavedamo, da živimo v Avstriji in da smo Avstriji dolžni lojalnost. Zato po svetopisemskem izreku hočemo ..dati cesarju, kar je cesarjevega”, a od ..cesarja” t. j. države zahtevamo, tla nam da to, kar nam je dati dolžna. Dobro ■a- zavedamo, da moramo našo mladino vzgajati za sožitje v deželi in državi in smo zato za novo gimnazijo, ki nam po državni pogodbi gre, predlagali učni načrt v smislu njenih nalog.
Kot predsednik Narodnega sve>a nisem nikdar
Francoska vlada odstopila
Vlada ministrskega predsednika Edgarja Eaure v Franciji je v torek odstopila, potem ko so ji že več tednov prerokovali konec. Francoska poslanska zbornica je namreč s 318 proti 218 glasovom odklonila predlog vlade, da razpiše nove splošne volitve, kajti sedanja politična sestava francoskega parlamenta, kjer je približno šest strank enako močnih in v bistvenih vprašanjih tako različnega gledanja, je taka, da v zadnjih letih ni bilo mogoče sestaviti nobene trdne vlade. Zbornica je vladni predlog, na katerega je bila navezana zaupnica, odbila dn zato je takoj po izidu glasovanja vlada odstopila.
Posebnost nastalega položaja pa je ravno v tem, da je /. izidom tega glasovanja postal razpust sedanjega parlamenta in razpis novih volitev možen na drug način. Francoska ustava vsebuje namreč člen, ki pravi, da kadar v razdobju 18 mesecev padeta dve vladi v parlamentu ob vprašanjih, /vezanih / zaupnico tako,, da število odklonilnih glasov doseže absolutno večino (kot se je sedaj zgodilo), sme ministrski svet sam skleniti razpust poslanske zbornice in razpisati nove volitve.
Faurova vlada je bila 21. vlada po koncu vojne in je živela le 280 dni. Najdaije je bila na oblasti v povojnem času vlada predsednika Queille-a leta 1948-49, ki je vladala celih 412 dni. Najkrajša vlada pa je bila tudi pod -predsedstvom istega Queilie-a, ki je sedela na vladnih stolčkih samo tri dni.
Med leti 1875 in 1940 je bila povprečna življenjska doba francoskih vlad 7 mesečev in 25 dni. Bilo je tudi nekaj izjem in sicer
med prvo svetovno vojno, ko je leta 1917 sestav 1 vlado Clemenceau, ki je bila na oblasti dobri dve leti, a po prvi svetovni vojni je tudi Polincare-ju uspelo, da se je držal dve leti.
Francoska demokracija ima svoje posebnosti ;n med temi je tudi ta, da Francozi ne marajo, da bi si kaka politična osebnost priborila večji prestiž. Bojijo se, da bi s tem dobila poželenje po diktaturi. Tako je francoski parlament odslovil vrsto svojih najbolijš h politikov, ko so si ravno začeli utrjevati svoj položaj. Francija je sicer ostala demokracija, toda neprestano menjavanje vlad je zelo močno škodovalo njenemu zunanje,političnemu ugledu in zmanjšalo njen vpliv v svetu.
Odškodnina za škodo, povzročeno po zasedbenih četah
Na torkovi seji zvezne vlade na Dunaju je bil odobren novi osnutek zakona za pov račilo 'škode, ki so jo povzročile tuje zasedbene čete. Novi osnutek se*znatno razlikuje od prejšnjega. Odškodnina je predvidena za škode, ki so nastale zaradi zasedbe ali rabe poslopij in opreme po tujih vojaških silah po letu 1945.
Odškodnina se bo ravnala po obsegu škode in sicer pri propadu stvari bo povrnjena vrednost, ki jo je imela ob uničenju, a pri škodah zaradi uporabe pa se bo ta odškodnina ravnala po stroških popravila in to v času, ko je škoda nastala.
Sovjeti imajo tudi vodikovo bombo
Minuli teden so nad Anglijo ugotovili delce radioaktivnega prahu, ki je prišel iz vzhoda. Lovska letala so ta prah zbirala v višini 15.000 metrov in na podlagi tega so
Jugoslavija ratificirala državno pogodbo
jugoslovanski poslanik v Moskvi, Vidic, je položil v sovjetskem državnem arhivu ratifikacijo listine, s katerimi je Jugoslavija pristopila k avstrijski državni pogodbi in je postala v smlislu člena 37 omenjene pogodbe asociirana sila, kar se tiče te pogodbe. (Reuter)
angleški atomski strokovnjaki ugotovili, da so v Sovjetski zvezi izvršili vodikovo atom sko eksplozijo. To eksplozijo so zaznamovali s posebnimi aparati tudi v Združenih državah Amerike in na Japonskem. Ce/ nekaj dni pa je sovjetska vlada uradno potrdila vodikovo eksplozijo nekje v severno-vzhodm Sibiriji. Po dosedanjih podatkih je bila -bomba zelo velikega obsega in je razdejala površino, ki je štirikrat večja od cele Avstrije.
Ameriški učenjaki nad tem poskusom niso posebno presenečeni in napovedujejo, da 'bo prihodnjo spomlad tudi ameriška a-tomska komisija izvedla vrsto poskusov ? velikimi vodikovimi bombami.
Novi zakon o uradniških plačah odložen
Na torkovi seji zvezne vlade so tudi razpravljali o osnutku zakona za novo ureditev uradniških plač. Zvezni kancler je poročal, da so dela na tem osnutku sicer znatno napredovala, vendar ga ne bo mogoče tako pravočasno predložiti parlamentu, da bi mogel že s 1. januarjem stopiti v veljavo. Ker je / novim zakonom predvideno
prikrival ali spreminjal svojih svetovnonazornih pogledov in jih tudi dane.1 ne. Kadar pa gre za narodnostne pravice koroških Slovencev, jih bom odločno in brez ozira na levo ali na desno branil in zastopal, pa četudi me zaradi tega napadajo z ene ali druge strani. Člen 7 državne pogodbe govori samo o koroških Slovencih brez. ozira na njihove nazore in organizacijsko opredelitev ter določa za vse enake pravice na narodnostnem področju. Zato ie bila spomenica tudi samo ena, ker temelji zgolj na členu 7.
Prepričan sem, da se bosta zvezna in deželna vlada znali dvigniti nad ozke krajevne vidike in strasti ter reševati ta vprašanja v novem duhu, — v duhu, ki je našel svojo stvarno obliko tudi že v šolski odredbi iž leta 1945 — ter bosta na tej poti tudi vztrajali.
Dr. Joško T isch I c r
tudi povišanje prejemkov, so pač upanja uradnikov, da bodo s prvim januarjem imeli večje plače, šla ,po vodi. Da se zagotovi redno poslovanje po proračunu, je bila zato podaljšana tako zvana vmesna uredba, po kateri bodo uradniki še naprej prejemali stare plače.
Briinning 70-letnik
Bivši nemški kancler po prvi svetov , vojni Briinning je dopolnil 70 let. Njegovo ime je predvsem povezano s povojnimi poskusi, da poraženo Nemčijo na miren način vključi v skupnost evropskih narodov. Porast nacizma je uničil njegovo stranko „Centrum”, ki je bila zgrajena na krščamsko-demokra-tičnih osnovah. Po razpadu te stranke je zapustil Nemčijo in odšel v Ameriko, kjer je postal profesor na znani univerzi Harvard. Po drugi svetovni vojni se je vrnil v Nemčijo in prevzel stolico za politične vede na gospodarski fakulteti kolnske univerze. Leta 1954 pa je odšel nazaj, v Ameriko, kjer si med drugim krajša čas -s trsa n jem spominov. Navzlic svojim političnim neuspehom pa vsi Briinningu priznavajo osebno poštenje in iskrene namene.
KRATICE VESTI
Nemški general Heushiger, novi šef nemške vojske, ki pa še nima vojakov, se je pre tekli teden pojavil v uniformi v glavnem •stanu Atlantskega pakta pri Parizu, kjer je obiskal vrhovnega poveljnika te organizacije, ameriškega generala Gruentherja.
jugoslovanska vlada je ukinila taborišča za politične begunce iz satelitskih držav v Gerovem. Begunci so glasom jugoslovan skih poročil lahko sami odločili o svoji nadaljnji usodi. Nekateri so sklenili, da se vrnejo v domovino, drugi so. pa izrazili željo, da gredo naprej v zapadnoevropske države, da od tam emigrirajo preko morja.
Za jugoslovanski državni praznik dne 28. novembra, je bila proglašena amnestija, na podlagi katere je bilo izpuščenih iz zaporov 490 oseb, kot poroča graška ,,Tages-post”.
Predsednik finske republike Paasikivvi jr dopolnil 85 let in mu. je ob tej priliki avstrijski državni predsednik dr. Korner poslal brzojavne čestitke.
Več kot 5000 vernikov se je zbralo na prvi javni avdienci, ki ijo je dovolil sv. oče po svojem povratku v Rim. Doslej je namreč bival v svoji letni rezidenci Castel Gan-dolfo v rimski okolici.
Zaradi nasprotujočih si mnenj niso mogli ustanoviti Zvez. znanstvenega sveta na Dunaju, za katerega je parlament že določil finančna sredstva. Sedaj namerava prosvetni minister dr. Drimmel ta denar upo rabiti za nabavo atomskega reaktorja za študijske namene, ki bi naj stal 0,5 milijonov šilingov, a pol milijona šil. pa namerava uporabiti za podpiranje dobre mladinske književnosti.
Ognjeno raketo so vrgli proti poslopju sovjetskega poslaništva v Oslu na Norve škem. Dve šipi sta- zaradi tega bili zdrobljeni. Storilce, bilo je pet mladih fantov, je policija zaprla.
Demonstracije proti nastanitvi ameriških vojaških oddelkov, ki so opremljeni z atomskimi topovi, so izbruhnile po več japonskih mestih.
Posvetovalna organizacija za tujerodne begunce v Avstriji bo ustanovljena po vzor cu že obstoječe ustanove za izgnane Nemce (V o iksdeu tsch e) (A P A).
Mešani pevski zbor stolnice iz Gradca je imel koncert v Rimu v dvorani tamošnjega radia. Izvajali so skupno z rimskim radijskim orkestrom Franca Schmidta: ..Knjigo s sedmimi -pečati”. Koncert je priredil Avstrijski institut v Rimu. Posebnost prirc-T-tve je v tem, da je omenjeni zbor bil že sredi oktobra v Rimu z namenom, da izvede koncert. Ker so pa ob njegovem prihodu \ Večno mesto ravno stopili v stavko vsi orkestri italijanskega radia, je zbor imel tam samo neke vrste generalko, a prati konten pa je moral biti preložen. V zboru je tudi nekaj Slovencev in morda se bo kateri izmed njih oglasil in za naše bralce opisal svoje dvakratno romanje v Rim.
Na otoku Cipru znova teče kri in so uporniki pred nekaj dnevi na odprti cesti ustrelili nekega angleškega vojaka. Neka angleška patrulja pa je ustrelila nekega prebivalca otoka, kii se na poziv ni hotel ustaviti. V hiši angleškega vrhov, poveljnika maršala Hardinga pa sta eksplodirali dve bombi, vendar je poveljnik bil ob času eksplozije zdoma.
Letošnja vinska letina v Avstriji je bila dobra, vendar nekoliko -manjša od lanske. Tako so letos spravili v kleti okrog 1 milijon hektolitrov vinskega mošta, dočim je lanski rekordni pridelek znašal 1 milijon GOO tisoč hi. Letošnje vino je tudi nekoliko bolj kislo od lanskega.
Prvič po nastopu vlade generala Franca v Španiji so -se sovjetski diplomati udeležili nekega sprejema na španskem poslaništvu v Parizu.
Politični teden
Po svetu ...
Eisenhower in Adenauer
Po daljši bolezni sta oba državnika zopet prevzela svoje uradne posle. Med njuno boleznijo se je vršila konferenca zunanjih ministrov v Ženevi, ki ipa ni rodila nobenega pozitivnega rezultata. Za ameriško zunanjo ipoiitiko je predvsem važno vprašanje kaj ukreniti proti najnovejšim sovjetskim potezam v svetovni politiki, posebno v Aziji in na Bližnjem vzhodu, kjer čaka na rešitev cela vrsta zelo zamotanih vprašanj. To stvar ipa zadeva same osnove ameriške politike in bo njih odločitev ozko povezana s sklepom, ki ga bo predsednik napravil o svoji novi kandidaturi za predsedniške volitve prihodnje leto. če se odloči, da 'kljub krhke-miu zdravju ponovno kandidira, bo po soglasnem računu poznavalcev položaja znova izvoljen in v tem primeru se ameriška zunanja pol'tika ne bobstveno spremenila.
Kancler Zapadne Nemčije pa je na svojem povratku v Bonn dobil vladno koalicijo v težavah. Zastopniki FDP (Freie Demo-kratische Partei) so zahtevali, da po polomu konference v Ženevi začne bonnska vlada direktne razgovore z vzhodnonemško ko-mun'stično vlado v Pankovvu, kot hočejo Sovjeti.
To bi seveda praktično pomenilo, da bi moglo do kakršnega koli sporazuma na tej osnovi priti le, če se Zapadna Nemč:ja izloči k Atlantskega pakta. To je pa cena, ki je Adenauer nikakor ni pripravljen plačati, vsaj v sedanjih razmerah ne.
Sovjetski oblastniki potujejo po širni Indiji,
kjer jih povsod zelo slovesno sprejemajo. Bulganin in Hruščev ponujata Indijcem gospodarsko in tehnično sodelovanje v znamenju ..aktivne koeksistence”, pa tudi posojila za izgradnjo indijske industrije. Doslej je Amerika že dala Indiji obsežno gospodarsko pomoč, vendar brez tako izrazitih političnih priveskov; Sovjeti pa skušajo te svoje ponudbe predvsem politično izkoristiti. Ali se bodo Indijci pustili speljati na ta spolzki 'led, je vprašanje in londonska Vlada zelo pozorno zasleduje položaj. Gre ne le za ameriške gospodarske interese, ki jih skušajo Sovjeti izpodriniti, ampak tudi za angleške in je zato razumljivo, da London pri tem ne more ostati ravnodušen.
V Severni Afriki
ima sultan Ben Vousseff velike težave z lastnimi pristaši, ki mislijo, da je s povratkom ..njihovega” sultana prišla ura maščevanja nad Francozi in vsemi drugimi —, tudi arabskimi — politič. nasprotniki. Vsi sultanovi pozivi za pomirjen je so ostali brez odziva. Teroristični napadi še niso prenehali. Politične in gospodarske težave so velike. Mandat za sestavo vlade je dobil pristaš nacionalistov paša Si Bekkai, ki pa ni izrazit neprijatelj Francozov. V francoski vojski je prišel do podpolkovnika in je kot francoski častnik v vojni izgubil eno nogo.
Nove predloge za ureditev Posarja izdeluje sedaj francoska vlada. Po tem načrtu bi naj to področje bilo del Nemčije,
Ni naš namen, da bi- podrobneje razpravljali o ..soglasnih” sklepih staršev v Vov-brah, Tinjah ali na Vratih, ki zahtevajo odpravo slovenskega pouka. Predobro so nam .poznane razmere posameznih krajev, če Vračani demonstrirajo proti slovenščini, tedaj samo ugotavljamo, da na šoli na Vratih določb šolske uredbe o dvojezičnem pouku iz leta 1945 praktično niso nikdar izvajali, čeprav je vlada izplačevala doklade za dvojezični pouk.
Tudi v Tinjah razumemo „sklep” staršev, saj. dobro vemo, da je bilo gospodu nadučitelju poverjeno to mesto le pod pogojem, da tekom dveh let položi izpit i/ slovenščine. Minila so štiri leta in vlada ali deželni šolski svet še ni zahteval 'izpolnitev svojega takratnega pogoja.
Predobro se tudi spominjamo prilik pred vojno v Vovbrah, ko se je 75 odstotkov staršev izjavilo za dvojezično šolo in je potem vlada na zahtevo takratnega referenta za šolstvo na Koroškem izvedla novo popisovanje, ki pa je izkazalo menda 81 odstotkov podpisov za nemško šolo! Torej smo v tistem času imeli v isti občini naenkrat kar „156 odstotkov” prebivalcev. Vse te številke nas nikakor ne prepričajo, ker predobro vemo, kako take številke -nastajajo. Tudi v Velikovcu je bilo podobno. Ko so nedavno
vendar bi s posebnimi določbami bili zaščiten'. francoski gospodarski interesi. Dne 13. decembra bodo tam volitve v deželni zbor, kjer bodo predvidoma zmagale stranke, ki se zavzemajo za povratek k Nemčiji, posebno ker bivši ministrski predsednik Hoff-mann, ki je bil glavni poborn k evropeizacije Posarja, sploh ni več kandidiral in se je njegova stranka tudi izrekla za priključitev k Nemčiji.
... in pri nas v Avstriji
Glede vprašan ja cen in plač doslej še niso mogli doseči za obe koaFcijski stranki spre-jemljjve rešitve. OeVP trdi, da cene niso narasle,
in to dokazuje s kopico številk in z zamotanimi statistikami. Vendar vse to govorjenje nič ne pomaga, kajti ljudje so na podlagi lastnih izkušenj prišli do prepričanja,
'politika povzročila sedanje povišanje in da pač moirajo sedaj oni kot zastopniki delovnega ljudstva skrbeti zato, da ne bodo delavci oškodovani.
Vendar vprašanje cen in -plač ni čer, ob kateri bi se mogla razbiti ladja vladne koalicije in tako menijo, da bo verjetno prišlo do kake salomonske rešitve, po kateri bo volk sit, koza pa cela.
Tako napovedujejo, da bo dosežen
kompromis glede plač
na -naslednji podlagi: Socialisti bodo iz pre-stižnih in volilnih razlogov vztrajali na zahtevi, da se delavcem izplača enkratna tedenska plača, nameščencem pa ena četrtina -mesečne plače — kot odškodnina za povišanje cen. S tem gospodarstvo ne -bo prehudo obremenjeno. Pa tudi ta ureditev ne bo splošna — in v tem bodo socialisti popustili zahtevam OeVP — temveč bo izvršitev prepuščena posameznim go-spodarskim strokam. To se pravi, v gospodarskih strokah, kjer obstajajo močne delavske organizacije, bodo dosegli to izplačilo v polnem obsegu.
kjer so pa šibkejši, bodo pač dobili manj, ponekod pa morda nič. Tako so nekatera •podjetja že pristala na izplačilo, a za državne uradnike pa se že tudd ve, da -ne bodo dobili ničesar. Železniške in poštarske delavska organizacije pa so že napovedale stavko za 3. december.
V okviru ukrepov za
ohranitev ravnotežja v gospodarstvu
je finančni minister izdal vrsto novih odredb. Tako bodo v božičnem času oproščene carine tako zvatrte „kramarije” (fige, rož:či, orehi itd.), perutnina in druga živila. Š tem upajo, da bodo preprečili porast cen. Napovedujejo tudi pocenitev sladkorja in margarine.
Tudi' novi osnutek za
ureditev avstrijskega radia
je kamen spotike med obema strankama. Socialistični minister VValdbrunner je izdelal osnutek, ki pa ga je OeVP odklonila. Na splošno ga kritizira, da je preveč centralističen. Pa tudi glede finančne plati vlada spor. Predvideva namreč večje vsote za kritje radijskega proračuna, a finančni minister Kanih/ nikakor noče dati več denarja. Noče tudi dovoliti, da bi bila zvišana radijska naročnina, ker bi to končno ne bilo nič drugega kot zvišanje cen, kajti danes ima že skoraj vsakdo radio. Ker ima avstrijski radio itak /e precejšnjo izgubo in je zašel v dolgove, bodo nekaj morali ukreniti in bo verjetno potem, ko bo ni’mo sedan ji hrup o povišanih cenah, vendarle prišlo elo povišanja radijskih naročnin.
Na Koroškem pa vlada veliko
zanimanje za proces „o KELAGU”,
ki -se vrši -v Gradcu. Obtoženih je več oseb, med drugim dva generalna direktorja električne družbe „KELAG”, da sta poneverila večje vsote družbinega denarja in sicer med drugim dala na stroške družbe popraviti poslopje neke gostilne' v Zl-anu, kjer je gostilničarka „za ljudi od KFLAGA predobro kuhala”, kot je sama izjavila pred sodniki. Posebno so se ljudje čudili, ko so -zvedeli, da je eden izmed direktorjev in sicer ing. H. Schatzniayr imel mesečno 73.000 šilingov dohodkov, a drugi, Mirkovič, pa „samo” 67.000 šilingov na mesec, kar pa je bilo obe ma še premalo in sta se spuščala v še druge ..posle”, s katerimi se sedaj bavi sodišče. Marsikdo se te dni ob prižganju električne luči spomni na oba direktorja, ki stojita pred sodiščem.
POZOR!
Na nedavnem obisku na Dunaju je zapadnonemški zunanji minister von Isrcinano imel razgovore
kanclerjem ing. Raabom (AND).
da cene polagoma le rastejo. Delavskih množic se je zato polastil nemir. Da jih sindikalne organizacije pomirijo, so zahtevale zvišanje plač. — Vlada -se pa- na drugi strani trudi, da zavre porast cen, obenem pa tudi, da ohrani vrednost denarja, -kajti vsakemu povišanju plač, kateremu ne odgovarja sorazmerno zvišanje produkcije in posebej dobrin za široko potrošnjo, nujno sledi nov porast cen. Zato pravijo -pri OeVP, da medtem ko se finančni minister prof. Kamitz trudi, da bi zavrl naraščanje cen, delavske organizacije s svojimi zahtevami ogrožajo uspeh njegove finančne politike.
Socialisti pa- na drugi strani trdijo, da s o cene resnično narasle in da je pač treba plače prilagoditi novemu -stanju. Tudi oni priznavajo, da je treba na vsak način obvarovati stabilnost denarja, vendar iz- s tram karsko-pol itičnih vidikov ne morejo prepustiti vse slave in vseh zaslug za sedanje sorazmerno ugodno gospodarsko stanje v državi samo li-nančnemu ministru, k-i prtpada OeVP. Zato poskušajo dokazati, da. je pravzaprav Kamitzova gospodarska
starši zborovali in sklepali o isti zadevi, je polovica dvorane kričala in protestirala in druga polovica je molčala, ker se ni hotela izpostaviti napadom osebnega značaja. Nekateri listi pa so pisali, da so starši »soglasno zahtevali” to in ono . .. !
Če bodo v teh zadevah odločevali le prenapeti kričači, ki sledijo samo svoji strasti narodnega sovraštva, bomo pač imeli v deželi ureditev, ki bo zadovoljevala to peščico fanatikov, a večina prebivalstva bo pa- tako ureditev smatrala za krivico, ki bo le razdvajala duhove in zastrupljala tako potrebno sožitje med obema narodoma.
Zato želimo ureditve, ki bo zagotovila nedeljenost dežele ter mir in edinost v državi.
Dvojezične šole v — Ameriki
Država New Mcxieo, ki je tlel Združenih držav Amerike, je letos prvič uvedla dvojezičnost v svoje šole. Za otroke / angleškim materinim jezikom je bila sedaj od prvega razreda naprej uvedena španščina kot obvezen predmet, dočim se bedo otroci s španskim materinim jezikom morali odslej od prvega razreda naprej učiti poleg španščine tudi angleščino. Šolske oblasti so mnenja, da se bodo otroci na ta način priučili obeh jezikov, ki sta v deželi v rabi.
SLOVENCI
dama in pa s tu tu
GIRAUDOUK V LJUBLJANSKEM MESTNEM GLEDALIŠČU
V ljubljanskem Mestnem gledališču so kot letošnjo tretjo premiero uprizorili igro francoskega pisatelja Jeana Giraudoux-a ..Trojanske vojne ne bo”. Je to briljantna komedija tega -svojevrstnega- pisatelja, ki ga nekateri stavijo med največje dramske pisatelje 20. stoletja, a brez ozira na to odprto vprašanje pa je nedvomno eden izmed najbolj originalnih predstavnikov francoskega duha.
Uprizoritve francoskih avtorjev na slovenskih tleh tistih, -ki poznajo pobliže francosko umetnost, nikoli ne zadovoljujejo, kajti prepogosto -so prevodi sami preveč „težki”, neokretni in to pripisujejo stoletnemu vplivu nemške kulture na slovensko življenje. Tudi nemške kritike prevodi iz francoščine pogosto ne zadovoljujejo.
Prevod tega Gira.udoux-j-evega dela je oskrbel Jože Udovič, in uspelo mu je, da v slovenski govorici izrazi vso prefinjeno, iskrečo se duhovitost, ironijo in lahkotnost G:raudouxovega sloga, ki kliub svoji lahkotnosti vendar ohrani človeško prisotnost in vsled tega tudi resnično globino.
TREZNI GLASOVI O SLOVENCIH CELO MED ITALIJANI
Tržaški list ..Demokracija” -se podrobno bavi s člankom univ. prof. Diega De Castra v znanem turinskem dnevniku „Stam-pa” o slovenski manjšini v Italiji.
Diego de Castro je bil nekaj časa poli- . tični svetovalec italijanske vlade pri zavez-n iški vojaški upravi v Trstu. Kritično ocenjuje dosedanje napake in se v glav nem zavzema „za premišljeno in jasno 'manjšinsko politiko, kot je doslej mi bilo. Prt tem je treba upoštevati -psihologijo manjšin, ki ije različna- od italijanske”.
De Castro ugotavlja: ..Manjšinam je treba pomagati, da se označujejo kot take, ne sme se j.h ovirati, temveč jim dajati pogum. Zato mora politiko do manjšin obravnavati in zasnavljati parlament im ne sme biti prepuščena muham kakega visokega Vladnega, fumkcioiarja, ki utegne s svojimi napakami sprožiti velike politične odmeve. To je nauk preteklosti im sedanjosti.”
Pri tem ,,visokem funkcionarju” je mišljen sedanji vladni -komisar v Trstu Pala-mara, ki vodi proti slovenski manjšini zelo sovražno in -krivično politiko!
Goriški ,,Katoliški glas” pa. poroča, da je deseta številka, revije ..Trieste’ posvečena v celoti slovenski manjšini. Je to ugledna revija, -ki izhaja v Trstu. Njen urednik je po vrsti obiskal vse vidnejše slovanske predstavnike in verno podal v listu njihova mnenja. Najpomembnejši je članek, ki ga je napisal| Giorgio Cesare. „Kat. glas” ugotavlja, da skuša Cesare „po analizi izjav (slovenskih predstavnikov) priti do nekih skupnih političnih zahtev vseh Slovencev, ki živijo na Tržaškem. To je že zabeležil milanski dnevnik ..Corriere della Sera” dne
1.	novembra, ko- je zapisal zaključek, da bi v glavnem ne smelo biti težko ustreči neka-terim slovenskim zahtevam, če bi ta analiza imela za posledico, da bi tudi vlada začela razmišljati o tem, potem bi bil storjen prvi odločilni korak na področju pomirje-nja tega vetrovnega kota srednje Evrope,” zaključuje gor iški slovenski list.
In nemško časopisje pri -nas v Avstriji?
Beograjska vlada
o Koroški spomenici
Predstavnik -jugoslovanskega zunanjega ministrstva poslanik Branko Draškovič je na redni tiskovni konferenci v zvezi s spomenico, ki so- jo koroški Slovenci nedavno poslali'državam, ki so podpisale drža vno pogodbo in v njej razložili svoje stališče glede pravic koroških Slovencev v Avstriji, izjavil na vprašanje nekega novinarja, da gre \ tem primeru za aktivno zanimanje določene manjšine, da bi v okviru skupnosti, v ka teri živi, izboljšala in ohranila svoje interese in pravice. „Ker je kmalu pričakovati praktično uveljavljenje državne pogodbe." je št rekel Draškovič, „bi to lahko razumeli kot prizadevanje koroških Slovencev, da bi olajšali sprejem ustreznih odlokov pristojnih oblasti sosednje Avstrije”
it
■ii
-A
SLOVENSKA GIMNAZIJA
V našem listu smo nedavno objavili članek o slovenski gimnaziji, ki je koroškim Slovencem zagotovljena s členom 7 državne pogodbe. V članku je bila naglašena nujnost, da bodo dijaki po končani gimnaziji obvladali oba deželna jezika. Zato je slovenska delegacija predlagala gospodu prosvetnemu ministru tudi podrobno izdelan načrt, kako naj bi ta gimnazija bila urejena. Pri tej priložnosti je bila zopet postavljena zahteva, da je treba takoj ustanoviti s posebnim dekretom gimnazijo in začeti s pripravami za otvoritev rednega pouka v jeseni leta 1956 in to s 1. in 2. razredom.
Po predaji načrta za našo gimnazijo moramo obvestiti tudi naše bralce o ustroju te šole.
Načelno se bo pouk na gimnaziji vršil v dveh jezikih in sicer v slovenščini in nemščini. Tako bi bil v slovenščini pouk verouka, slovenščine, zgodovine, zemljepisa, naravoslovja, latinščine, filozofije in petja. V nemščini bi pa poučevali računstvo, fiziko, kemijo, nemščino, opisno geometrijo, risanje in telovadbo. Nadalje naj bi dijaki od tretjega razreda naprej imeli možnost izbirati med grščino in angleščino. Pouk teh dveh jezikov bi bil tudi v nemščini in bi bil relativno obvezen.
Na ta način bi šola vsebovala bistvene sestavine tako humanistične kakor tudi realne gimnazije. Pouk latinščine bi se začel že
od prvega razreda naprej, kakor je to na večini humanističnih gimnazij v Avstriji, le v Celovcu ne.
Kdo naj gre v gimnazijo?
Razume se, da bodo srednjo šolo obiskovali le nadarjeni otroci, ki imajo namen, da končajo študij na visokih šolah ali pa sc po doseženi maturi posvetijo uradniškemu poklicu.
Prvi štirje razredi pa so potrebni tudi za vse one, ki nameravajo po četrtem razredu prestopiti na učiteljišče, na trgovsko šolo ali tigovsko akademijo in na obrtno šolo. Tak prestop je na podlagi posebnega izpita mogoč in iz gimnazije lažji kakor iz glavne šole.
Posebna prednost, katero bodo imeli dijaki slovenske gimnazije, pa je v tem, da bodo temeljito izšolani v deželnih jezikih. Zato bo njihovo obzorje širše in njihova strokovna usposobljenost večja.
Priprava slovenske gimnazije ni zgolj stvar pristojnih oblasti, ki so dolžne, da pravočasno storijo vse potrebne korake. Ta zadeva se tiče tudi vseh staršev, ki imajo za šolo godne otroke. Posebno važno je tudi, kje bodo dekleta in fantje stanovali in kakšno bode nadzorstvo nad njihovim študijem. To vprašanje pa ni nič manj važno kakor gimnazija *sama. Zato prosimo, da pazno zasledujete, kaj bomo o tem vprašanju pisali v naslednjih številkah lista.
r/)iyat(lj Jltark Tjuniin
OB 1 2 0 - L E T N I C 1 ROJSTVA
Pred 120 leti, dne 30. novembra 1835 se je v mestecu Florida v državi Missouri (USA) rodil neki Samuel Langhorne Clemens. Pot tem imenom ga nihče — razen literarnih zgodovinarjev, ne pozna.
Če omenimo njegovo privzeto ime, ki si ga je sam izmislil »Mark Tvvain”, se lx> pa marsikdo veselo nasmehnil. Saj to je mož, ki je spisal »Dogodivščine Toma Savvverja” in vrsto drugih zabavnih knjig.
Mark Tvvain je eden izmed najbolj priljubljenih humorističnih pisateljev na svetu, in čeprav je po značaju tipični Ainerikanee, dolguje Evropi svojo slavo, kajti šele ko so njegova dela izšla na Angleškem in po kontinentalni Evropi, je začela rasti njegova slava. Šele evropski čitatelji so pod njegovim vedrim kramljanjem, odkritosrčno veselostjo in hudomušno pikrostjo spoznali globlje lilozofsko jedro, zaradi katerega je Mark T vvain primemo čtivo za otroke in odrasle, ker nudi vsakemu svoje.
Mark Tvvain je milijone ljudi pripravil do odkritosrčnega, sproščenega smeha. Njegovo pisanje je bilo všeč priprostim ljudem, pa tudi najbolj izbranim duhovom tedanjega časa. Zato ni noben slučaj, da je ta šaljivi pisatelj bil obenem najostrejši kritik svojega časa, ki je stal pod vplivom raciona lizina (razumarstva), dočini je Mark Tvvain vedno kazal, da je bistvo človeka v njegovem srcu.
Kakor so knjige tega moža izredne, tako je izredno tudi njegovo življenje. Rodil se je kot sin srednjega trgovca, toda ko je bil 12 let star, mu je oče umrl in družina je zabredla v gospodarske težave. Zato je moral tudi mali Samuel prijeti za delo. Živeli so v majhnem podeželskem mestecu Han nihal, kamor sc je družina preselila, in Mark Tvvain piše nekje, da je »mestece po večini spalo na son-
cu kot mačka in se je samo takrat zganilo in po-mencalo oči, kadar je pristal poštni parnik na reki Mississipi”, ki je valila svoje mogočne valove mimo mesta. To svojo brezskrbno mladost je potem opisal v svojem »Tomu Savverju”, v zgodbi malega dečka, ki odkriva življenje in zna tudi v najresnejših stvareh — najti vedro plat.
šola mu ni biia kaj prida všeč, knjige pa še manj. Toda usoda je hotela, da je moral brati po sili. Dali so ga namreč v uk k nekemu tiskarskemu mojstru, da postane stavec. Tri leta je tam »raboto de-
lal”, v prostem času pisal pesmi ter kratke pove- . stice za krajevni listič. Vendar ni bil zadovoljen in zato sc je vdal pijači in kartam. Vedno pa ga je pekla vest in leta 1853 je obljubil materi, »da se ne bo več dotaknil kart in ne več pil žganja”, ter je odšel v veliki svet v Nevv York, kjer je tudi delal kot slavec. Toda po treh letih sc je vrnil v domači kraj prav tako nezadovoljen kot prej. Ni bila napaka v kraju, ampak v poklicu, je končno spoznal. On vendar ni bil človek, ki bi prebiral in stavil za tisk abotnosti, ki so jih načečkali drugi. Obesil je torej stavski poklic na klin in postal mornar na Mississipi ju. Mississipi je največja ameriška reka in po njenem širokem toku, ki gre 1200 milj v notranjost dežele, plovejo velike ladje. Kmalu je posta! rečni pilot, to ic izurjeni mornar, ki pozna vse skrivnosti reke, tako da vodi ladje preko nevarnih mest. T udi svoje mornarsko življenje je opisal v knjigi »Življenje na Mississipi ju.”
Izbruh državljanske vojne med severnimi in južnimi državami Sev. Amerike je prekinil zanimivo mornarsko življenje. Samuel je moral k vojakom, toda tudi to ni bil posel zanj. Povrh — služil je v južni vojski, ki je vojno izgubila. Vendar to Cle-inensa ni posebno prizadelo, ker je že med vojno odšel na sever, kjer je bil v Nevadi njegov brat visok državni uradnik.
Poskusil je srečo kot rudar, a tudi tukaj ni pri-šcl do zaželenega bogastva. Postal je novinar in je
nekaj časa sodeloval pri nekem majhnem listu. Svoje članke je podpisoval z izmišljenim imenom »Mark Tvvain”. Kmalu je tako zaslovel, da so mu ponudili mesto pri nekem velikem časopisu v San Franciscu. Tu je leta 1867 izšla prva njegova knjiga »Slovita poskočna žaba iz Calverasa”, s katero je tudi on sam zaslovel. Leta 1870 sc je poročil s Oli-vijo Langdon, »s svojo najbolj simpatično čita-teljico in najstrožjo presojevalko”, kot jo je sam ljubeznivo označil.
Spisal je še vrsto knjig, ki so mu prinesle svetovno slavo in mnogo denarja. Toda s ponesrečenimi špekulacijami je tudi vsega izgubil. Med drugim je zabil velike vsote v izdelavo mehaničnega stavnega stroja, toda poskusi s skrivnostnim strojem so se izjalovili. Marku Tvvainu ni preostalo nič drugega, kot da zopet vzame pero v roke in tako dolgo piše, da z dohodki novih knjig poplača upnike, ki so vsak dan silili v hišo. In res, s šestdesetimi leti si je z. vrsto knjig in predavanj po vsem svetu prislužil toliko denarja, da je poplačal dolgove in si zagotovil gospodarsko trdnost.
Umrl je leta 1875 in pokopali so ga v neki cerkvi v Nov Vorku, kjer so sc tisoči in tisoči hvaležnih bralcev poslovili od njegovih posmrtnih ostankov. Njegova dela pa še danes delajo družbo vsem tistim, ki si v uri samote zaželijo pravega, dobrosrčnega humorja, ki veje iz vsake vrstice, ki jo je napisal.
»GREMO NA KOROŠKO!”
Dne 30. oktobra 1955 ob 9. uri dopoldne je č. g. Vin.ko Zaletel irriel naslednje predavanje na: radiu Cleveland v Ameriki. Med’ predavanjem je ubrano pel tamošnji slovenski pevski zbor »Korotan”.
»Slovencem vsem premnogim, ki boste v deželi svobode in zlasti pevskemu zboru, ki si je ime Korotan-Koroška privzel in nas s krasno pesmijo na Korotan povabil je, pozdrav prinašam: prisrčen in topel in boleč: obenem od sestrice vaše Koroške. Saj jo poznate, jo morate poznati, ker je naša, iz naše skupne slovenske družine. Skozi njo ste odhajali v tuji svet iskat si boljšega kruha.
Pozdrav iz Koroške, kjer je zibelka slovenstva in katoliške vere med našim narodom, kjer so na Gosposvetskem polju 50(1 ict ustoličevali svoje vojvode-deželne kneze v slovenskem jeziku, 'kjer je že pred 1200 leti zakrni j evala Gospa Sveta, kjer se že 1200 let neprenehoma ob svoji Kraljici zbira slovenski rod, ki ga z vseh strani vabi k Njej veliki gosposvetski zvon.
Pozdrav iz Koroške, 'ki so jo Turki tolikokrat pomandralr in kjer je v St. Jakobu bila doma Mikiova Zala, ki so jo 7'urki kot premnogo drugih odpeljali v sužnost, pa jo je molitev v domačem jeziku rešila in pripeljala domov in je simbol vseh, ki so zvesti veri svoji očetov, ki ljubijo materin jezik, svoj dom in zemljo in vseh, ki krivico trpijo in hrepenijo...
Pozdrav liz Koroške, kjer ‘so nastali Bri-žinski spomeniki, kjer so delovali Matij« Majar Ziljski, Einspieler, Janežič, Grafenauer, kjer se je pred 104 leti porodila Mohorjeva družba, ki še danes iz Celovca z Mohorjevimi knjigami in časopisi razširja ver-sko-prosvetno delo skoro med vsemi Slovenci po svetu.
Pozdrav iz. Podjune, Roža, Zilje, venca
treh dolin: tam je moja domovina, narod moj, trpi n.
Pozdrav iz Podjune, o kateri poje Pod-junčanka, naša koroška pesnica Milka Hartmanova: O Podjuna, spev si raja, — Tvoje planine, — tvojie ravnine, — tvoji bregovi, — tvoji gozdovi, tvoje vasice, cerkvice vTh gora, tvoji potočki, Drava in jezera — biseri naše zemlje slovenske so; tvoje nebo nam je božje oko. .. Nad Pod juno pa kraljujeta 'koničasti Obir in širokoplečata Peca, v senci katere je doma naš prevzvišeni škof dr. Rožman, v Peci ipa spi Kralj Matjaž in čaka prebujenja, da s svojo vojsko prinese mir, pravico in ljubezen.
Pozdrav iz doline, kjer teče bistra Zilja, kjer slovenska mati me je rodila, nad katero kraljuje Dobrač s slovensko cerkvico kot golobčkom na vrhu.
Pozdrav iz Roža, ‘pod rožnato Golico med Ziljo in Podjuno stisnjenega, kjer je ob čudovitem Baškem jezeru pod piramidasto jepo bil župnik Treiber doma, ki je vso svojo ljubezen in domotožje izlil v pesem, ki je najlepša koroška: Nmav čez izaro .. .
In mehka je pesem kot je mehka zemlja in jezera in kot je mehak značaj koroški. Pesem niha in se dviga, kot se dvigajo gore nad dolinami.
Pesem je Korošcu del njega samega, spreml ja ga od zibeli do groba in ko ponemčeni Korošec že vse drugo zapusti, mu slovenska pesem tako globoko tiči, da mu morda nehote in nevede še vedno privre na dan.
Pa je pesem navadno vesela in še so fantje pri Dravci doma in nam jo veselo zapojo. Pesem uresničuje Pregljevo povest iz Koroške: Umreti nočejo. Da, slovenski narod na Koroškem hoče živeti na svoji zemlji, še hoče marnjati in žebrati in .neti po ,sovenje’.”
....... LglllL-lji---------‘-----1_____\----Ul11
FRAN ERJAVEC, 1’ARIZ
koroški Slovenci
II. DEL
Deželni knez je v tej dobi sicer že začel izdajati tudi obče veljavne postave in odredbe (n. pr. cehovske in policijske odredbe), toda njih izvrševanje je bilo bolj ali manj odvisno od dobre volje stanov, združenih v deželnih zborih. Temu so pripadali sicer tudi cerkveni prelati in odposlanci deželnoknežjih mest (ne pa drugih, zato sta n. pr. Celovec in Pliberk tudi izgubila zastopstvo v de želnem zboru), toda odločevalo je v njih vendarle predvsem fevdalno plemstvo.
V prejšnjih stoletjih so se shajali deželni zbori le ob izrednih prilikah, a v XVI. stol., kd so hoteli pritegniti nase sploh vso oblast, redno vsako leto vsaj enkrat. Gl val jal in vodil je zasedanja od vladarja imenovani d e -ž e 1 n i glavar ali pa deželni upravitelj s poročilom o vladarjevih željah in zahtevah (navadno seveda denarnega značaja), o katerih je razpravljal potem deželni zbor včasih po več tednov, jim ugodil ali jih pa odklonil in se je začel potem z vladarjem pogajati ter izsiljevati od njega razne koncesije.
Prešernost bogatega koroškega plemstva je narasla v lej dobi tako daleč, da je deželnemu glavarju kot vladarjevemu zaupniku sploh odrekalo pravico voditi seje deželnega zbora in se udeleževati razprav o deželnih zadevah ter si je začelo že okoli 1. 1520. samo voliti svojega lastnega deželnega grofa (B u r g g r a f). Volil ga je iz svoje srede deželni odbor, sestoječ iz 5 plemičev in
enega meščana. Ta je v imenu deželnega zbora vodil vse tekoče upravne zadeve in nadzoroval tudi celovško mestno upravo. — O važnejših zadevah je pa sklepal stanovski »veliki od b o r sestajoč iz 16—24 članov. 1 a je zastopal deželo navadno tudi na skupnih meddeželnih posvetovanjih vseh treh notranjeavstrijskih dežel, o katerih smo ponovno govorili že v prejšnjih poglavjih.
Kakor vemo, je spadala tudi skrb za vojaško obrambo dežele v veliki meri v področje stanov samih in šele, ko so postale dežele same prešibke nasproti ogromni turški sili, se je začela porajati polagoma skupna državna obrambna sila.
Iz vsega povedanega pa moremo že jasno razvideti, da slovenski kmet, ki je tvoril veliko večino prebivalstva vse te deželske skupine in nosil tudi glavna krvna in stvarna bremena zanje, ni imel pri njih upravi in usodi nobene besede.
#
Glavni vladarjev dohodek je bil izprva donos njegovih velikih posestev, a ko je bila prodana večina teh, so mu ostali le dohodki rudnikov, mitnic, prispevki cerkvenih imetij, razne takse in podobno, a še te je dajal večkrat v zastavo in zakup. V času od 1. V. 1603 — 1. V. 1604 so znašali dohodki mitnic v P o n t e b i 12.055 gld, v Trbiž u 9797 gld, v S p o d. Dravogradu 10.300 gld, v G u Stanju 3482 gld itd. Državni davek je bila z. e m 1 j a ri na (na Koroškem je bila določena na 34 tisoč' gld in pozneje nekoliko zvišana), ki so jo pa razdelje vali in pobirali stanovi in sicer tako, da so plačevali podložniki dve tretjini in zemljiški gospodje eno. Ta je šla večidel za oboroževanje in se ji je 1. 1579. pridružila še o b o r o ž e v a 1 n i n a (Riistgeld), ki je znašala za vsako
kmetijo po 30 kraje., za kočarje po 10 in celo za dninarje po 4 kraje., a 1. 1594. je bila celo podvojena.
Stanovi so dobivali glavne dohodke od svojih velikih posestev in od mnogih mitnic na vseh deželnih mejah. Cesar Ferdinand je dal stanovom v zakup tudi kovanje denarja, kar jim je donašalo veliko dobička. Ravno bo gastvo plemstva in pa odlično stanje deželnih financ sta dajala stanovom tudi najtrdnejšo oporo za njih politično moč. Ker so vladarjevi izdatki zlasti izza turških vojn silno naraščali, njegovi redni dohodki pa celo padali, je bil prisiljen delati dolgove in pritiskati na stanove za večje prispevke. Ravno od tod je pa izvirala potem tudi vedno večja odvisnost deželnega kneza od stanov, ker sani brez njih privoljenja sploh ni imel pravice uvajati novih davkov. Silne stroške je stanovom naših dežel povzročalo /lasti oskrbovanje Vojne kraji ne z orožjem in prehrano, toda na drugi strani so zmanjševali svoje lastne deželne tvoj site, ki so izgubljale v novih okoliščinah vedno hitreje svoj nekdanji pomen.
Razen v urbarjih določenih dajatev ter naraščajočih rednih in izrednih državnih in deželnih davkov so morali kmetje že izza uvedbe krščanstva plačevati tudi desetino. Ta je bila namreč prvotno cerkveni davek, a v teku stoletij so jo potem delno ali v celoti cerkveni knezi marsikje prepuščali, prodajali ali zastavljali tudi posvetnim gospodom, samostanom in drugim, a v dobi reformacije so se je svetni gospodje marsikje tudi kratko in malo polaščali. Tako je zavladala v tej dobi tudi glede podložniških dajatev silna in zapletena raznolikost, ki so jo potem zemljiški gospodje le preradi izrabljali v svoj prid.
(Dalje prihodnjič)
CELOVEC
Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterhausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri.
NOVI PREDSEDNIK TRGOVSKE IN
OBRTNE ZBORNICE V CELOVCU
Za novega predsednika Trgovske in obrtne zbornice v Celovcu je bil na ■zasedanju izvoljen dipl.-inž. g. VVerner Pfrimer. Novi predsednik je po rodu Mariborčan.
n ms mT&mkem
DOBRLA VES
V	Lovankah sta obhajala porokoi Pavel in Marija Kert. Pri poročni maši so godli vrili lovanški domači godci pod vodstvom č. g. dr. Cigana, ki se je veliko trudil pri vzgoji domačih godcev. Žen n si je pridobil za ta zbor zasluge in tudi sam je godec. Nevesta je bila pridna cerkvena .pevka. Naselila sta se v novi hiši, delo pridnih rok ženina in družine. Ženu je mizar, nevesta šivilja. Naj bi bil z njima blagoslov in mir nazareške družine.
V	zadnjem času so se poročili Valerijan Mišic na Brezi in Marta Mik la v, p. d. Mež-narjeva v Pribli vesi, Herbert Gros in Hele
RADISE
Dne 10. nov. je v Kozjem, fara Radiše, umrla dobra, verna in zavedna slovenska mati, Petkova mama. Le kratko dobo je bolehala, še ne dolgo poprej je bila še v cerkvi, pa čeprav je farna cerkev oddaljena nad eno uro. Bila je mati 7 otrok, ki jih je lepo vzgojila.
Bila je članica farnih organizacij in mesečno, zlasti' ob prvih petkih, prejemala svete zakramente. Bila je dvakrat botra pri farnih zvonovih in prav njej so zadnjič peli farni radiški zvonovi pred strašno nesrečo, ki je Radiše doletela dne 16. novembra, ko je ‘liogorel zvonik. Njen pogreb je bil lep. Ob rojstnem domu so ji zapeli pevci v slo-
okrog. Saj' je bila ..šefinja” primicijskih obedov naših najodličnejših č. g. duhovnikov. Zvečer so svate spet počastili cerkveni pevci in zapeli več primernih domačih pesmi. Razpoloženje je bilo med svati tako veselo, da se je celo ,Š ti krov ata, ženinov svak, vrnil domov v št. Jakob šele drugi dan. — Ženin Ludovik Lesjak je zastopnik Narodnega Sveta v rožeški občini in se rad udeležuje našega kulturnega življenja. Tako na naj lepši način nadaljuje tradicijo svoje družine, ki je bila že za časa njegovega očeta med našimi stebri po svoji vzorni zvestobi Bogu in narodu. Zato mu tudi naš list želi na novi poti obilo božjega blagoslova.
in mame, dogodek, ki gotovo zasluži, da o njem zve tudi širša javnost.
„Let petdeset sta skupaj preživela, veselje žalost voljno nase vzela. Helfarjeva hiša vedno je slovela, a hotela pridnega je dela----”
Tako je med drugim deklamirala vnuki nja in voščila k zlatemu jubileju v imenu otrok, sorodnikov in znancev.
Res lepo število gostov je bilo zbranih, da počastijo častitljivi par. Hebarjev ata je še čvrsta korenina, čeprav je dosegel že 87 let. še celo na stroje se spravi in tako pomaga sinu pri gospodarstvu. Mama je dopolnila 73 let; po svoji dobroti je znana po celini Spodnjem Rožu. Darovala je življenje osmrm otrokom, sedem ja h še živi in vsi si žele, da bi skrbnega ateja in blago mamo še dolgo imeli med seboj.
Zaradi maminega rahlega zdravja je kapelski župnik č. g. Brandsteter kar na domu opravil cerkvene obrede zlate poroke. S svojo navzočnostjo je zlati par počastil tudi borovski župan. Prvi poročni blagoslov pa je podaril svojemu bratu in svakinji poz-
na
Dlopst v Sinči vesi, Martin Jaklič in ...................................................................................t,........... ncP‘ dekan .Stelan Si,1£er; „/n:vni. cfrkveni
Brigita Podgornik iz Bukovja, Jožef Topiič in Štefanija Jese iz Novega Sela pri Sinči vesi. Julijana Potočnik pa se je poročila z Albertom Husom v Žitari vesi. Vsem novo-poročencem želimo obilo božjega blagoslova na novi življenjski poti.
TINJE
Po Vseh svetih se je začel v naši proštiji pouk na kmetijsko gospodarski šoli za fante. Je to že drugo šolsko leto tega tako potrebnega vzgojnega zavoda za našo kmečko mladino. Zbralo se je zares iepo število fantov z vseh dolin naše lepe dežele, da si tukaj naberejo potrebnega strokovnega znanja ža umno in napredno kmetovanje ter da si izpopolnijo in poglobijo svojo splošno življenjsko vzgojo. V nekaj tednih so se med seboj- dodobra spoznali in si postali vedra družina mladih podjetnih fantov, ki se med seboj dobro razumejo in si prijateljsko zaupajo. Zaposleni so ves dan, tako da v raznih gospodarskih strokah dobijo najprej teoretičen pouk, potem pa -tudi praktične izkušnje pri kmetijskih strojih. Vrstijo se živinoreja, poljedelstvo, sadjarstvo, kemija, računstvo, slovenski in nemški jezik ter drugi koristni predmeti, med katerimi pa seveda ne man/jka petja. Kuhinja skrbi za izdatno hrano za želodce, kajti ve se, da prazen „žakelj” ne stoji- pokonci.
Ves učni načrt je tako urejen, da bodo fantje odnesli čimveč koristnega za svoje domove. Tako je bilo mogoče z veliko požrtvovalnostjo in nesebičnostjo tudi s skromnimi sredstvi ustvariti nekaj lepega in naprednega.
Omeniti še tudi moramo, da gradnja ceste od beraškega 'križa do Tinj dobro na prednje, tako da lahko upravičeno pričakujemo, da bo prihodnjo pomlad gotova. Tako bo lepa asfaltirana cesta vezala Celovec s Klopinjskim jezerom in tudi mi Tinjčani ne 'bomo več žrtve sodobne motorizacije, ampak bomo od nje imeli tudi neka ji koristi.
Miklavževanje v C/lobasnici
Prosvetno življenje je pri nas čez leto počivalo. Sedaj pa hočemo spet pričeti i novimi močmi. Uvod v novo prosvetno sezono 1k> Katoliško prosvetno društvo napravilo z miklav-ževanjem. — Do sedaj smo uprizorili vsako leto opereto ..Miklavž prihaja”. Letos pa imamo zanimiv in pester spored in sicer bosta v obliki pevskega koncerta nastopila MEŠANI IN MOŠKI PEVSKI ZBOR. Temu bo sledil poseben MIKLAVŽEV PRIZOR, nato prizor ..MIKLAVŽ PRIHAJA” in ob koncu bo SV. MIKLAVŽ OBDAROVAL PRIDNE in to ne glede na male in odrasle, hudobne pa bo izročil parkl ju, da sprejmejo zasluženo plačilo.
Miklavževa prireditev bo v nedeljo, dne 11. decembra 1955, ob pol 8. uri zvečer v prosvetni dvorani pri šoštarju v GLOBASNICI.
vo, spremljala jo je na zadnji .poti velika množica vernikov' iz domače in sosednjih fara. Med pogrebnim sprevodom so ji peli tudi podgrajski zvonovi, saj so tudi tam dobri verniki iz Kozij veliko pomagali z darovi za zvonove. Pogrebne obrede je opravil domači g. župnik ob asistenci medgor-skega gospoda. Naj v miru počiva dobra Petkova mama, vsem žalujočim pa iskreno sožalje!
zgodovinar. Žal, da ga ni bilo pri dati poroki, gotovo pa bo v nebesih prosil blago; slova za Helfarjevo hišo in vse potomce.
Ker je Helfarjeva mama Svečanka, Rup-račeva iz Krajin, so se pevci iz Sveč podali v Kaplo, da svoji nekdanji sovaščanki zapojejo. Saj Helfarjeva mama tako rada posluša petje. Da je bilo res prijetno pri Hel-farju, pa imata zaslugo posebno mlada dva; Štefan in Tildi, ki sta poskrbela za jedačo in pijačo ter tudi drugače skrbno pazita na mamo in ateja.
Dragi Helfarjevi starši, Bog vam daj št mnogo let v zdravju in zadovoljstvu preživeti!
i
BREG PRI ROŽEKU
Bilo srečno! — Sredi novembra je ugledna Postrajnikova družina na Bregu pri Ro-žeku dobila mlado gospodinjo. Sin Ludovik si je izbral za družico Gustijo Izop iz Deščic. Poročna sv. -maša s poročnim obredom se je vršila v rožeški farni cerkvi. Slavje so povzdignili cerkveni pevci — ženin je dolgoleten član njihovega zbora. Sv. daritev in poročni nagovor je opravil domači župnik č. g. Marktl. Ob povratku svatov jih je na ženinovem domu sprejela Postrajnikova mama. Ponudila je mladi nevesti hleb z blagoslovljeno vodo, ključem in rožnim vencem in jo s tem častitljivim običajem uvedla v njeno novo dolžnost žene in gospodinje. Sledil je ženitninskr obed, ki ga je pripravila Postrajnikova mama, ki slovi kot ena najboljših kuharic -daleč na-
SVECE V ROŽU
(f Lovrenc Rac)
V nedeljo, 20. novembra, smo spremili na božjo njivo Lovrenca Raca, Lojzija v Krajah.
Njegova nenadna smrt nam spet potrjiu-je, da ne vemo ne ure ne dneva in ne kraja odpoklica v večnost. V petek, 18. novembra, se je rajni na poti iz Kajž v Sveče nenadoma zgrudil in bil tudi takoj mrtev. Odpovedalo ye srce. Kljub temu je bil rajni na smrt pripravljen, saj- je dan prej prejel sv. zakramente. Ni slutil, da bodo popotnica v večnost.
Rajni je bil znan tesarski mojster. Ko so gradili železniško postajo v Svečah, je pomagal s svojimi delavci brezplačno. Pre-noVljen Lojžijev dom je brez gospodarja, žena pa žaluje -za možem. Ostala je čisto sama. Naj ji bo tolažba v njeni samoti vera, da smo tudi mi samo popotniki na tej zemlji in da so naš cilj nebesa. Vdovi izrekamo iskreno sožalje.
ŠT. JAKOB - TORONTO
V soboto, 12. nov., sta se v slovenski cerkvi Marije Pomagaj v Toronto v Kanadi poročila Hanzej štornik in Marija Miklavčič. Nevesta je iz znane družine Tev-žeja Miklavčiča iz Gorinčič, ženin pa iz Leš. Poročil ju je torontski župnik č. g. Jakob Kolarič, poročno mašo pa je imel dolgoletni šentjakobski kaplan č. g. Vinko Zaletel, ki se je prav tedaj mudil v Kanadi. Tu-. di priči sta bili iz šentjakobske fare: g. Toni Rassinger iz Svaten in g. Rasscr, ki je bil doma v Lesah, pa je že nad 30 let v Kanadi.
Novoporočenca sla lani prišla v Kanado in v tujini je še mnogo huje ..človeku samemu biti”, zato sta oba -na vso moč delala, da sta si pripravila gnezdece, njihov rojak g. Rasser pa jima pomaga. G. Toni Rassinger pa je bil ob tej poroki tako navdušen, da je obljubil, da bo Hanzeju in Marici kmalu sledil v srečni zakonski stan.
'h
Pridne rolce so že zgrabile za delo
Kratka zgodovina stolpa radiške farne cerkve
V zadnji številki „Našega tednika-Kroni-ke” smo objavili obširno poročilo o požaru na Radišah, ki je uničil cerkveni stolp in
Po požaru delno porušeni cerkveni stolp na Radišah
zvonove. Danes vidite to, kar smo vam zadnjič opisali, tudi na sliki. K temu bi dodali še nekaj zgodovinskih podatkov;
Stolp je bil sezidan ali bolje dozidan leta 1557, torej bo star v dveh letih že 400 let. Kakor pravi ljudsko izročilo, so ga zidali 40 let. To bo verjetno tudi držalo, ker so takrat gradbena dela zelo počasi napredovala. Vrh tega je samo zidovje visoko 25 met-
rov in poldrug meter debelo, zunanji premer v kvadratu pa obsega 6.50 metrov. Čebulasta streha je bila visoka od 12 do 15 metrov. Kakor je razvidno iz farne kronike, je bila streha krita leta 1877. Nadalje kronika pripoveduje, da so šele takrat napravili čebulasto streho. V istem letu, torej' 1. 1877 sta bila pozidana tudi veliki farovški hlev in skedenj. Leta 1884 je dobil ta stolp 1200 kg težak zvon, ki ga nam je vzela prva svetovna vojna. Požar pa nam je uničil kar 5 zvonov. Takrat je župnikoval na Radišah župnik Anton T-robeš, doma i/ Tinj in je umrl ptrzneje kot litijski prošt leta 1906.
V nedeljo, dne 20. novembra, so »e zbrali pri Mežnarju zastopniki vseh vasi radiške fare in so izvolili odbor za popravo in obnovo pogorelega stolpa. Za predsednika imenovanega odbora je bil izvoljen naš podžupan Hanzej VVoschit/, pd. Ra-kovnikov.
Opraviti bo treba seve še letos najnujnejša dela, tako da sneg in dež ne bosta razjedla- in uničila zidov in napravila še več škode. S tem delom smo že pričeli. Kolikor je od poškodovanih zvonov še ostalo, bomo naprosili livarno, da jih nam v teku zime vnovič prelije. S pomočjo vseh bi morda prišli tako daleč, da bi nam prihodnje leto spet zapeli bronasti zvonovi i/ sedaj tako žalostnih stolpnih lin.
V Svečah se 22 kandidatov pripravlja na šoferski izpit. Če bo toliko avtomobilov prišlo v našo vas, bo nujno potrebno, da se popravi cesta, ki je ponekod slabša kot kaka poljska pot. Pred volitvami vsaka stranka vse obljubi. Obljube izpolniti pa je pretežko. — Tudi bi bilo potrebno namestiti na ovinkih znamenja (table), ki bi oznanjala ovinke in da je treba zmanjšati br/.i-no, saj je cesta zelo ozka, ob njej potok in na obeh straneh hiše.
STRUGA PRI KAPLI OB DRAVI
Ker je Marici in Hanzeju še dolgčas po domačih krajih, zato sta z veseljem prišla gledat Koroško, ki jo je v barvnih slikah kazal njun bivši kaplan g. Vinko Zaletel. Videla -sta mnogo slik iz Roža, posebej i/ St. Jakoba, videla vse poročne običaje iz St. Jakoba, videla gospodinjsko šolo v St. Petru in njene razstave, tam se je -tudi Marica naučila kuhati in šivati, videla Rožco in pastirja Volanjeka na njej, gledala sta igro „MikIova Zala” in „Divji lovec”, kjer igra Hanzejev brat Franci in sosedje. Videla pa sta tudi mamico ob zibelki, ko prepeva hčerkici; „Nmav čez izaro . . .”
V naši mali vasici se redkokdaj zgodi kaj tako imenitnega, da bi moralo v časopis. Helfarjeva hiša pa je 13. novembra doživela izredno slovesnost — zlato poroko ateja
Želimo novoporočencema, da bosta srečna v zakonu mnogokrat zibala in prepevala in da ne pozabita svoje domovine — prelepe Koroške.
Vse vnete častilce Marijine ter ljubitelje lepe slovenske besede prisrčno vabimo na
MARIJANSKO IN KULTURNO PRIREDITEV,
ki bo na praznik Brezmadežne ob 2. uri pop. pri šolskih sestrah v St. Ru-
pertu pri Velikovcu s sledečim sporedom:
Prvi del: Pred Brezmadežno:
1.	Pesem.
2.	Marija potuje. (Kratka igra v treh slikah.)
3.	Ave Marija. (Pojo fantje Kmetijske šole v Tinjah.)
1) r u g i del: Poziv mladini:
1.	Slomškov večer. (Kratek prizor.)
2.	Nastop mladine v novih nošah.
3.	Poje moški zbor — fantje Kmetijske šole v Tinjah.
Grozna kuga modernega brezboštva grabi s svojimi ledenimi rokami tudi po nas — mladini. Omajati hoče -naše ideale, zastrupiti našo mladost in nas tako odvrniti od Boga. A ne damo se! Brezmadežna nas čuva in varuje. Pridite, da se znova skupno navdušimo in okrepimo za boj proti zlu — za zmago Brezmadežne.
i
*
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
Na delo za izboljšanje orne zemlje
Orna'zemlja je zgornja plast, ki se kaj kmalu izrodi in jo je treba izboljšati. Najbolj primeren čas za to je jesen in zima notri do zgodnje spomladi.
Prvo delo, ki smo ga že opravili, je globoko oranje ali praha. Zemlja se mora globoko prezračiti, razdrobiti in zrahljana plast orne zemlje napojiti zimske vlage. V tako pripravljeni zemlji, tudi v suhih poletnih mesecih, zaloga vlage dolgo drži in rastline, katerim ni primanjkovalo potrebne vlage, dado visok pridelek.
Drugo delo je apnenje. Apno raztrosimo in, če le mogoče, ga plitvo podorjemo, na travniku pa zabranamo v zemljo. Apnenega prahu iz žganega apna Je treba dati na hektar 3000 do 5000 kg in ta količina zadostuje za pet do šest let. Apno je zemlji potrebno, da razkraja organske snovi (gnoj, steljo itd). Potrebno je za tiste zemlje, kjer rastejo kisle trave, in tam, kjer je orna zemlja naplavljena (polja ob Dravi).
V krajih, kjer imajo doma kamen apnenec, sami žgejo apno in ga v kupčkih na-
Yif
KELAG
ELEKTRIZITaTS a. g.
OSREDNJA UPRAVA CELOVEC OBRATNI SVET ZA NASTAVLJENCE
Nastavljenci osrednje uprave Celovec so na svojem obratnem zborovanju odločno protestirali proti obdolžitvam, ki jih je proti njim g. dipl.-ing. Schatzmayr, dne 25. novembra 1955 iznesel na sodišču ter so pooblastili obratni svet, da podvzame vse potrebne korake za zaščito njihovega ugleda v javnosti in da vloži tožbo.
- PREPROGE -
- ZAVESNO BLAGO -- POHIŠTVENO BLAGO -
PRAUSE
KLAGENFURT, BAHNHOFSTRASS 8
Nemški
HOLDER-DIESEL-TRAKTOR
Vse POLJEDELSKE STROJE, ŠTEDILNIKE, PEČI,
PRALNE STROJE
ugodna možnost nakupa!
HANS WERNIG
KMETIJSKI STROJI
KLAGENFURT, Paulitschgasse 13
Telefon 35-02
^Primemo božično davilo
Moderni okraski, moderne cvetice, svatovski šopki, parfumerijski predmeti, žepni nožički, strojčki za rezanje las, rožni venčki, britvice, toaletno milo. vsakovrstne krtače, najceneje in ugodno pri
ELGETZ
CELOVEC, Rainerhof, telefon 52-55
silo je zrel že nekoliko prej, a vendar priporočajo, da ostane toliko časa na gnojišču, tla se segreje jn zopet počasi ohladi. Dobro je tudi, če ga po preteku nekaj tednov še nekoliko potlačimo in pokrijemo z zemijlo, da se v njem ohranijo vse za rastlino potrebne hranilne snovi.
Z naravtrmi gnojili damo zemlji življenje — bakterije, ki prebavljajo -organske snovi, n. pr. steljo in jo spreminjajo v vodi topljivo obliko. Zato je taka orana zemlja ali prst nosilec rodovitnosti. Zaradi tega bi bilo treba gospodarstvo urediti tako, da bi mr vsak hektar njiv in travnikov pride-
vozijo po njivi ter pokrijejo z zemljo. V vlažni zemlji se apno počasi ugasi in spremeni v prah, ki ga je treba samo z lopato razmetati in prav plitvo podorati ali vsaj zabranati, da ga v času močnega deževja voda ne odnaša s seboji.
Apnimo zlasti težke zemlje, da se bolj rade drobijo pri obdelovanju ter ostanejo rahle in zračne, kar je zlasti' važno za pravilen razvoj korenin in za življenje bakterij v zemlji, ki tudi rabijo zrak za svoje živ-Ijenje.
Na tretjem mestu pa je gnojenje s hlevskim gnojem, kompostom in podoravanje zelenih rastlin.
Hlevski gnoj ima vse snovi, ki jih rastlina potrebuje za svoje življenje. Samo fosfata je zelo malo v naravnih gnojilih.
Vrednost gnoja v zemlji je odvisna od , stelje, živine, kako krmo prebavi, od krme, s katero krmimo živino, in od tega, kako je gnoj vložen na gnojišču. Malo je vreden gnoj, ki ni dobro stlačen in se suši na sončnem gnojišču, vsied česar dušik, ki je rastlini toliko potreben za rast, izhlapi v zrak.
Če gnoj stoji v gnojnici, ta izpere precej dušika, ki ostane v gnojnici, a je zato gnoj manj vreden. Gnoj mora dozoreti že na gnojišču, kar traja tri do štiri mesece. Za
Mi vsaj 10 ton (vagon) dobrega hlevskega gnoja. Le na ta način bi imeli vedno dovolj krme in bi na vsak hektar obdelovalne zemlje lahko redili odraslo živinče. Zemlja bi dala poleg krme tudii nekoliko stelje (slamo), primanjkljaj bi pa krili s steljo, ki bi jo nagrabili v gozdu. — Za travnike in pašnike je najbolje imeti k o m pos t ali mešanec. (To je kup smeti, plevela plev, listja, blato s ceste itd. Vse skupaj pomešano in nekoliko posipano s apnom, ki jxž-spešuje razpadanje in trohnenje, pa polivamo z gnojnico in straniščnikom. Kup vsaj dvakrat na leto premešamo, da vse skupaj cimprej sprsteni.)
(Nadaljevanje)
Vprašanja Podonavja
Minuli mesec je bilo v Salzburgu zborovanje znanstvenega instituta za proučevanje vprašanja Podonavja, o katerem je podrobno poročalo dnevno časopisje. Bavili so se pretežno z gospodarskimi problemi, pa tudi politična in manjšinska vprašanja so bila na dnevnem redu. Zborovanju je predsedoval poslanik Teodor Hombostcl, bivši vodilni funkcionar avstrijskega zunanjega ministrstva,^ a predavanja so imeli priznani strokovnjaki in poznavalci razmer.
Univerzitetni profesor dr. Hermann Gross iz Kic-la je obravnaval gospodarsko preobrazbo držav, ki so padle poti sovjetski režim. Pred letom 1945 je večina teh držav previške svojega gospodarstva, ki je bilo v glavnem agrarno, izvažala v zapadno Evropo, od koder je dobivala v zameno industrijske izdelke. Po zadnji vojni pa so se te dežele s pomočjo raznih petletnih načrtov močno industrializirale ter se trgovinsko usmerile proti Sovjetski zvezi, ki je danes glavni odjemalec industrijskih izdelkov teh držav. Po drugi strani pa je proizvodnja kmetijskih izdelkov tako padla, da je večina teh držav morala ne le ustaviti svoj izvoz poljedelskih produktov, ampak so jih morale in jih še morajo celo uvažati iz industrijskih dežel zapadite Evrope in iz Južne Amerike, kot na primer Poljska in Romunija, Jugoslavija pa iz Severne Amerike po večini v obliki gospodarske pomoči. Poudaril pa je, da so še dane velike možnosti za povečanje kmetijske proizvodnje v vzhodni Evropi, kajti zaradi zastarelih obdelovalnih metod so hektarski donosi precej pod za p a d n oe v rops k i i n povprečjem in bi se ga z modernimi obdelovalnimi metodami dalo znatno dvigniti.
Dr. Jure Petričevič, po rodu Hrvat, absolvent poljedelske visoke šole v Zitrichu, kjer deluje sedaj v študijskem uradu švicarske kmetijske organizacije, je podal podrobno analizo stanja kmetijstva v predvojni in sedanji Jugoslaviji na podlagi obilnega in temeljito predelanega statističnega materiala Poljedelske in prehranbene organizacije Združenih narodov (FAO) iz 1. 1954. Iz primerjalnih tabel med zunajo trgovino teh držav v razdobju 1934/38 in 1953 je razvidno, da je pred vojno Jugoslavija izvažala 177 tisoč ton pšenice, a leta 1953 je morala uvoziti 765 tisoč ton. Madžarska, ki je prej bila eden največjih evropskih izvoznikov pšenice, je pred vojno izvažala 496 tisoč ton, a leta 1953 pa je izvozila 40 tisoč ton, t. j. le eno desetino, češkoslovaška je pred vojno letno izvažala pribl. 70 tisoč ton, a leta 1953 je morala uvoziti 50 tisoč ton. Avstrija je
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
Nedelja, 4. decembra: 07.20—07.25 Duhovni nagovor. — 07.25—08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — Ponedeljek, 5. decembra: 14.00—14.30 Poročila, objave. — Za našo vas. — 18.45—19.00 Iz znanosti. — Torek, 6. decembra: 14.00—14.30 Poročila, objave. — Kulturni pregled. — Sreda, 7. decembra: 14.00—14.30 Poročila, objave. — Slovenske pesmi. — 18.45—19.00 Slov. umetne pesmi poje D. Pertot. — Četrtek, 8. decembra: 07.20—08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — Petek, 9. decembra: 14.00—14.30, Poročila, objave. — Pester spored slovenskih pesmi. — 18.45—19.00 športni obzornik. Sobota, 10. decembra: 09.00—10.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18.30—19.00 Po dolinah in planinah naša pesem se glasi... — Nedelja, 11. decembra: 07.20—07.25 Duhovni nagovor. — 07.25 do 08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo.
bila vedno navezana na uvoz žitaric in pred vojno uvažala okrog 250 tisoč ton, a po vojni sc je uvoz dvignil na 310 tisoč ton. Ker sc prebivalstvo ni sorazmerno zvišalo, je povečani uvoz znamenje izboljšanega življenjskega standarda. Podoben razvoj je opaziti tudi pri koruzi, prašičih in goveji živini. Pri goveji živini ni opaziti pri Jugoslaviji bistvenih razlik, dočim je madžarski izvoz padel od 75 tisoč na 6000 ton. Pač pa je Jugoslaviji uspelo dvigniti izvoz vina, ki ga je pred vojno izvažala 20 tisoč hi, a leta 1953 pa 101 tisoč, to, jc petkrat več.
Odstop od prisilne kolektivizacije v Jugoslaviji doslej še ni prinesel zaželenih rezultatov. Ozdravljenje kmetijstva jc pričakovali le od utrditve samostojnega kmečkega stanu, modernizacije obdelovalnih načinov, komasacije in tudi od take po-lične ureditve, ki bo odgovarjala željam narodov.
Univ. prof. dr. Mati je govoril o razmerju med Srbi in Hrvati ter na podlagi jezikovnih elementov ugotovil, da imata oba naroda isti književni jezik, ter je nakazal na mnoge povezave v njuni zgodovini. Poudaril je, da ureditve miroljubnih odnosov in sodelovanja med narodi v Podonavju ni mogoče doseči brez Srbov, ki tudi spadajo v ta prostor.
Univ. prof. dr. Berger pa je razpravljal o manjšinski zaščiti v okviru Združenih narodov. Uvodoma je ipoudaril, da je načelo o samoodločbi narodov še razmeroma zelo mlado in da so mnenja o praktični izpeljivosti tega načela zelo deljena. Kljub vsemu pa je to načelo bilo osnova evropske 'politične ureditve po prvi svetovni vojni in je pričakovati, da bo to načelo obveljalo tudi v bodoče.
Iz tega načela tudi izvira pravica manjšin po posebni zaščiti narodne samobitnosti in mirovne pogodbe leta 1919 so vsebovale celo vrsto določb za zaščito narodnih manjšin po raznih srednjeevropskih državah, vendar te določbe niso nikjer zadovoljile manjšin in jim nudile dejansko zaščito. Tudi v novih razmerah je ostal antagonizem med narodi in v tej zvezi se je načelo demokratične samoodločbe izkazalo kot problematično., kajti po tem je bila upravičena do začite le manjšina, ki je želela kot taka ostati. Od strani manjšin so posebno kritizirali to načelo in navajali, da je spričo omenjenih nasprotstev bil v danih okoliščinah manjšinam otežen izraz te volje.
Po ustanovitvi Združenih narodov je bila v okviru komisije za človečanske pravice ustanovljena posebna podkomisija za formulacijo manjšinskih pravic. Ta je izdelala nekak osnutek manjšinskih pravic, vendar se je le-ta bolj nanašal na kolonialne narode, ki ravno v tej dobi na podlagi samoodločbe stremijo po dosegu narodne neodvisnosti. Tozadevna podkomisija je zaradi tehničnih ovir z delom prenehala, vendar vprašanje ostane odprto in ne more ostati omejeno zgolj na kolonialne narode in pustiti brez prave zaščite visoko kulturne narode v Evropi.
Bowm iastice
v vsako krščansko hišo
Figure za jaslice, okraski za božično drevesce. Knjige za Božič v bogati izbiri. Seznam knjig (katalog) lahko dobite na željo brezplačno.
K N I 1 G A R N A
nikia
PODRI! Ž N I C E :
CELOVEC-KLAGENFURT
VOLK E R M A R K T K R RING 25
KLAGENFURT, Sternallee 5 KoTSCHACH v Ziljski dolini VVOlLFSBERG v Labotski dolini ST. VID ob GLINI (ST. VEIT a. d. GLAN), Friesacher Strasse 26
„PRAVI LJUDJE, NA PRAVIH MESTIH ..
Prenagla industrializacija v ..ljudskih demokracijah” je prinesla ipogosto zmedo v proizvodnjo, ker je manjkalo izvežbanega tehničnega osebja. Iz Poznanja na Poljskem poroča tamošnji list „Kurier Poznanski” naslednji slučaj:
„Zares svojevrsten položaj pa je odkrila socialna komisija /.a pregled delovnih mest v žele/.arni ,,Zawiercie”. Zaradi zastojev v proizvodnji in zaradi neizpolnitve predpisanega produkcijskega načrta je bila uvedena preiskava, ki je ugotovila, da je bilo v oddelku za tehnično kontrolo zaposlenih le malo strokovnjakov. Med kontrolorji so bili nič več in nič manj kot trije čevljarji, trije vozniki, trije muzikantje (med njimi en saksofonist), ena bolniška strežnica, ena prodajalka, ena kuharica, ena šivilja, en barvar in en mesar ...”
PLAŠČE
ž;i dame, gospode in otroke priporoča
WALCHER
CELOVEC-KLAGENFURT, lO.-Okt. Str,
SCHUHE
PROTI NA PLAČILU BLAGO REZERVIRANO
, URADNE OBJAVE,
Finančno ministrstvo naznanja:
NOVE NAKAZNICE 1956/57 za izplačilo OTROŠKIH DOKLAD IN DOPLAČIL K OTROŠKIM DOKLADAM
Veljavnost nakaznic za doklade 1954-55 nesamostojnih zaslužkarjev preneha s 31. decembrom 1955. Delojemalci, vpokojenci in rentniki, brezposelni, matere v potrebi in sirote, ki prejemajo otroške doklade ali tudi doplačila k otroškim dokladam, morajo po I. januarju 1956 svojim delodajalcem ali uradom, ki izplačujejo doklade, predložiti nove nakaznice, ki veljajo za leti 1956 in 1957.
Če upravičenci do teh doklad ali tisti, ki jih dobivajo do tega časa ne prejmejo nakaznic za doklade 1956-57, morejo delodajalci ali Uradi, ki izplačujejo doklado, te izplačati v januarju in februarju 1956 še na podlagi predloženih nakaznic za doklade 1954-55.
Določila glede pogojev za izplačilo doklad in i/ dajanju nakaznic za doklade, kakor tudi ostala važna določila zakona o otroških dokladah so zbrana v priročniku „Mcrkblatt liber Kindcrbeihilfc titul den Erganzuugsbctrag zur Kindcrbeihilfc”. Ta priročnik je na razpolago na ogled na vseh občinah, okrajnih glavarstvih, finančnih uradih, delodajalcih in izplačilnih uradih.

V GOSPODARSTVU POLJEDELSTVU
GOSPODINJSTVU
TEHNIKI dobite najceneje pri
JOHAN LOMŠEK
ST. LIPS P. EBERNDORF
N a j 1 e p š a darila najdete J«
Karntner Heimatvverk Koroški narodni izdelki
KLAGENFURT, HERRENGASSE 2
v I l t A C H
£ N TVVICKE IN KO P I E R E
Življenje v družini —
priprava za pozneje
Domači pregovor pravi: „če.sar setje Janezek naučil, to bo Janez znal”. To se pravi, ččsar se boš v mladosti naučil, to boš potem v življenju znal. Življenje v družini je prva in najvažnejša šola otroka, pri njegovem dozorevanju v fanta in moža. V teh letih si boš položil temelje svoje bodoče sreče.
Zato sedaj; ko pod varnim vodstvom staršev postopoma spoznavaš svet, izkoristi to priložnost in si iz življenja v družini naberi čim več koristnih izkušenj in naukov za življenje po tem, ko ne bo nad teboj več bedelo skrbno in ljubeče materino oko ter te varno vodila očetova izkušena roka.
Res je, da se je v družini, kot v vsaki skupnosti treba marsičemu odpovedati, v marsičem potrpeti in se prilagoditi potrebam drugih. Po drugi strani ti pa ravno življenje v družini nudi nešteviino zgledov, dragocenih vzgledov, po katerih boš lahko pozneje uravnaval svoja dejanja. Ne le v družini, ampak povsod, ker ljudje živimo eden poleg drugega, smo eden na drugega navezani in moramo svoje želje omejevati ter se ozirati na potrebe drugih. In v tem imaš najlepši zgled v svojih starših, ki se žrtvujejo zate in za tvoje bratce in sestrice. Včasih, ko te naženejo na delo, si morda misliš, da se ti godi krivica, toda zavedaj se, da, ko si bi} majhen in si nisi mogel pomagati, sq vzredili tebe, tvoje bratce in sestrice in še opravili delo, ki se tebi seflaj zdi tako težko.
Ker si pa mlad, si ti v mnogih stvareh spretnejši in gibčnejši. Toda to te naj ne zavede k napuhu, kajti zavedaj se, da sl jim tudi ti povzročil mnogo truda in da si takti •ti vzrok, če je tvoja mati danes' zgarana in če je ima tvoj' oče sključen hrbet od dela ter se ne more tako zlahka povzpeti na voz ali traktor kot ti. Če pomisliš -na' vse to, boš moral spoznati, da je tvoja dolžnost, da jim pomagaš in jim s svojo mladostno gibčnostjo in ročnostjo odvzameš kako delo ali olajšaš kako skrb. Danes se tudi v šolah učite več koristnih reči kot nekdaj, o elektriki, o strojih, tako da lahko tudi doma več koristiš.
Krščanska družina je kakor svetišče, kjer so naravne in nadnaravne čednosti vse po sivečene Bogu. In kakor so tvoji starši ustvarili družino ravno na teh temeljih in jo vso posvetili najvišjemu Očetu, tako tudi ti .postavi vse svoje življenje v službo te posvečene skupnosti, da te bo tudi v poznejšem življenju spremljal njen blagoslov.
tnladitm in prmDett)
Koroška dekleta so zborovala
V soboto, dne 26. novembra, se je vršil redni občni zbor Zveze absolventk gospodinjskih šol, katerega se je udeležilo čez sto deklet — bivših gojenk naših gospodinjskih šol iz vseh treh dolin. Z lepo Marijino pes mijo smo občni zbor pričeli, nakar je sedanja predsednica zveze Milka Hartmanova v pozdravnem govoru 'poudarila važnost in nujno potrebo dekliške organizacije, šenu ruperške gojenke pa so nas presenetile s posebno deklamacijo.
Predsednik Krščanske kulturne zveze č..g. Jožef Picej pa je v svojem obširnem govoru zavzel stališče k vsem aktualnim vprašanjem, ki dandanes ogrožajo mladino bodisi doma, tembolj pa še v tujini, ter nakazal možnosti tesnejše povezave dekliške mladi1 ne v farni in organizaciji.
Temu sta sledila še dva krajša govora in sicer je ga. Anica Vrečar v svarjeni poslovil-
nem govoru kot aktivna sodelavka na kulturnem področju in voditeljica dekliške mladine iz svoje lastne izkušnje dala navzočim dekletom nekaj lepih naukov ria poi v življenje. Gdč. Tomaž Cilka pa je poročala o uspehu medsebojnih stikov z dekle-tami v tujrni. Tajniško poročilo o delu zveze je podala tajnica Rezika Hobel.
Precej živahna točka je bila volitev novega zvezinega odbora. Vsi bi seveda želeli, da gdč. Milka Hartman še tudi naprej prevzame predsedništvo. Gdč. Milka pa je gledala .vse to iz drugega vidika in je poudarila, da je treba šolati za takšna mesta mlade ljudi. Zato smo soglasno izvolili za novo predsednico Lini Michor, Milka pa 'bo seve še tudi v bodoče ostala svetovalka in duša naše dekliške organizacije. Po narejenih načrtih za bodoče delo smo se s pesmijo poslovile in odšle spet na delovno polje, kjer nas čaka težka naloga in veliko dela.
N • A • 5 • A V-E-V-E-R-l-C-A
Za dobro voljo
Na železnici. — Ernest se pelje z vlakom. Sprevodnik (Schaffner) pride: „Gospod, vaša vozna karta je pa že preluknjana!” — „Vi imate pa srečo,” se smehlja Ernest. ,,S tem si prihranite delo!”
Kdo bi ne ljubil te brhke gozdne iivaltež Ljub ka je, poredna in drzna do skrajnosti. Sprehajaš se po gozdu, nenadoma zašušlja suho listje in že jo ugledaš, porednico. Hotel bi se poigrati z njo ali jo vsaj pobožati, ko je tako ljubka; tedaj pa — huš in že se ti smeje izza drevesne krone ali ti še celo vrže lešnikove lupine na klobuk.
Nikoli ne bom pozabila naše veverice, ki smo jo bili udomačili, še ko sem hodila v šolo. Znano je. da prihajajo veverice v jeseni kaj rade iz gozda na vrtove, saj tudi tukaj raste kak lešnikov grm, oreh pa prav gotovo in tukaj si nabero sadežev za čez zimo.
Tako je tudi naša veverica prihajala v sosedov sadovnjak. Moj starejši hrat in sosedov Lojze sta sklenila, da jo bosta ujela. Pa ne, da hi ji hotela storiti kaj hudega zaradi tistih par orehov. Kaj še! Mlada sta bila in polna prešernosti.
Neko jutro — veverica se je že smukala po starem orehu — sta šla oborožena vsak z dolgim kolom na ta naduti podvig. Sosedov Lojze je nenehno udarjal s kolom po vejali, da bi tako veverico zmedel in bi sc morda kam zarila, kjer bi jo po lestvi lahko dosegla. Veverica pa je skakljala z. veje na vejo, kakor bi se norčevala iz obeh.
Nenadoma pa ji jc postalo vse skupaj preneum no, razjezila se je, da nima miru v svojem kraljestvu — orehovi kroni — hotela je skočiti z vrha na bližnjo lipo. še danes ne vem, kako jc bilo, vse se je zgodilo z bliskovito naglico; v istem hipu, ko jc
DCako si pvidf)b(š prijateljei)
(Nadaljevanje)
IMEJ TEMELJITO ZANIMANJE DO BLIŽNJEGA Če si hočete pridobiti prijateljev, potem bodite vedno prijateljski, pozabite sebe in mislite samo na druge. Če se boste zanimali za druge, si boste v dveh mesecih pridobili več prijateljev kakor pa v dveh letih, če hi hoteli, da se drugi zanimajo za vas. Današnji človek sc dostikrat namreč ne zanima za nobenega drugega kot samo zase in to od jutra do večera, od večera do jutra.
Neka telefonska družba je nare-
vi v tem trenutku edina oseba, na katero se lahko zanesem.” In zgodovinarji dvomijo tudi o tem. Slavni psiholog Alfred Adler je rekel: „Človek, ki ne skrili za zadeve svojega bližnjega in se zanje ne zanima, bo naletel v svojem življenju na največje težave, v svojem delu pa največkrat ne bo uspel.”
Nekoč sem se udeležil tečaja, kjer so razni govorniki predavali
ček je ušel od doma, prosjačil od hiše do hiše in se le mimogrede naučil branja.
Pravzaprav ni imel tako globokega in obširnega znanja. Imel pa jc dve lastnosti, ki jih drugi niso imeli. Imel je predvsem spretnost, da je uveljavil svojo osebnost in da se je znal na otiru gibati in delati kar najbolj prikladno. Vse njegove kretnje, besede, barva in ton glasu, vse jc bilo "prej natančno proučeno. Poleg tega pa se jc ta mojster iskreno zanimal za svoje občinstvo. Pripovedoval je, da imajo mnogi umetniki svoje gle-
o tem, kako je treba pisati novelo.
Spominjam se, da jc profesor, znan daKc za maso bedakov in lahko-založnik, rekel: „če pisec lic ljubi vernežev, ki lahko z njimi delaš, dihi poizkus, katera beseda je naj- občinstva, občinstvo ne bo nikoli • kar hočeš. Njegova metoda pa je bolj rabljena v telefonskih pogo- ljubilo pisca. Občinstvu morate bila popolnoma drugačna. Vselej,
dokazati naklonjenost in zanima- kadar jc ‘"tel nastopiti na otiru, nje, če hočete doseči resničen u- si jc rckcl: »Moram biti hvaležen „jaz”, „jaz”... Če pogledate foto- speli s svojimi novelami.” Če jc to prijaznemu občinstvu, ki je pri-grafijo, na kateri ste tudi vi, koga res, kadar gre za pisanje novel, šlo gledat mojo umetnost in ki mi
mora biti toliko bolj resnično, ka- ,,a ta način omogoča udobno in dar gre za način občevanja z ljud- lahko življenje. Vse moram storiti,
vorih. Družila je odkrila, da je najbolj rabljena beseda »jaz”,
iščete najprej? Sebe, naravno. Če mislite, da sc ljudje zanimajo za vas, se tako vprašajte: „če bi to noč umrl, koliko ljudi bi se udeležilo mojega pogreba?
Nekega večera sem bil v družbi z enim najslavnejših umetnikov na-
da ga čimbolj zadovoljim.”
Nikoli ni začel predstave, ne da bi prej sam pri sebi večkrat pti-
če si hočemo pridobiti resnic- šega stoletja. Bil jc to mož, ki je novih „Uad imam občinstvo. Lju-nih prijateljev, ne smemo od njih znal zbuditi občudovanje. K nje- bim občinstvo.” Smešno, kajne.-najprej zahtevati, da sc zanimajo govim nastopom je hitelo na tiso- Mislite si, kar hočete. Nočem delati komentarja, temveč vam čisto preprosto pripovedujem o metodi enega najslavnejših umetnikov vseh časov.
(Dalje prihodnjič)
za nas in za naše poslovne zadeve. Napoleon, ki je tako delal, jc v svojem razgovoru z ženo Jožefino tlcjal: „Jožcfina, imel sem veliko
če in tisoče ljudi. Prosil sem ga, da mi zaupa skrivnost svojega uspeha. Ni mogoče reči, tla je bil ta uspeh sad njegove vzgoje ali
srečo na tem svetu. In vendar ste njegove izobrazbe, kajti še kot de-
liotcia veverica odskočiti z veje na drugo drevo, jc sosedov Lojze z vso silo udaril po veji in tako ji je spodneslo, ko se jc pognala v skok. Padla jc med oba drevesa in za hip obležala.
Opazovala sem ves prizor. Brž sem planila k veverici, nisem marala, da jo prešerna fanta dobita i roke. Santo pogledala me je, praskala pa ni. Preiskala sem jo, če sc ni morda ranila, pa ni bilo nič videti. Mislim, da jo je samo presenetil nenaden padec, saj kaj takega se ji v njenem mladem življenju najbrž še ni bilo pripetilo. Odnesla sem jo v kuhinjo in zaprosila svakinjo, da bi jo smela obdržati. Ta pa huda: „Saj imaš dovolj posla z učenjem, še z veverico bi se ukvarjala! Kdo ji bo kupoval lešnike in orehe? Pa saj ti bo itak ušla.”
Žalostna sem odšla z veverico v jopici ob reki na sprehod. Pa se domislim: sama proti svakinji nič ne opravim, saj jc vendar gospodinja in mi omogoča obisk trgovske šole. Brat bi bil že rad obdržal veverico, pa si ni upal ženi ugovarjati. V teni mi je prišel naproti niali nečak Boris, ki se je vračal iz ljudske šole in že sva bila zaveznika glede veverice. Milo jc prosil mamico in ji vse obljubljal: kako bova midva skrbela za veverico, da mamica ne Imi imela nobenega dela z njo, obljubljal je, kako se lio pridno učil, zvečer sc sam skopal in molil k angelu vanilin brez prigovarjanja. Ko pa sc jc še moj brat velikodušno ponudil, da bo sam zgradil kletko, ki bo obenem okrasek v predsobi, je svakinja seveda takšni „prcmoči” podlegla.
Moj brat je zgradil kletko z dvemi nadstropji, vmes je razpletel veje tako, da je veverica lahko skakljala po mili volji. V kot sem ji položila sto-jih starih volnenih stvari, da sc je lahko zarila, pa tudi skrila tja zalogo živih Hranili smo jo z lešniki in orehi; če teh ni bilo, ie vzela tudi pečeno koruzo ali kostanj. Ko sc je bližala zima, sem ji morala prinašati mnogo teh živil, ker sem sc 'oala, da Imi kljub vsemu poginila od gladu. Po svojem živalskem nagonu je namreč vsako jedrce ali zrno zagrebla v kotu kot zalogo za zimo. Tako po cele dneve včasih ni jedla, samo skrbno je gledala okrog sebe, da ne bi kdo vidci, ko je zagrebala sadeže za slabše čase.
Čez leto dni ie bila tako udomačena in krotka kot nikdar prej in ne pozneje kaka druga domača živalca. Ko je popoldne bilo vse mirno v hiši, sem jo spustila iz kletke. To vam jc gospodarila po stanovanju! Z mize na omaro, z omare na uro, z ure na ogledalo — kar naprej je prevračala kozolce.
Ker pozimi ni bilo toliko tlela na domačiji oh Kolpi, je prišla mama k nam v mesto. Veverico je
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO V CELOVCU V a 1) i 1 o
V ponedeljek, dne 5. decembra 1955, ob [ 8. uri zve'čer se bo vršil v Mohorjevem domu v Celovcu, Viktringer Ring 26, redn: ! letni
OBČNI ZBOR
Slovenskega kulturnega društva v Celovcu. Dnevni red:
1.	Otvoritev — pozdrav.
2.	Poročilo o delu v času od zadnjega občnega zbora.
3.	Odobritev letnega zaključka 'blagajne.
4.	Razrešnica staremu odboru.
5.	Volitev novega odbora in dveh pregledovalcev računov.
6.	Načrt za bodoče delo.
7.	Slučajnosti.
Občnega zbora se lahko udeležijo vsi Slovenci iz Celovca in okolice, toda glasovalno oziroma volilno pravico imajo samo re-dni člani.
D ruš t v eni o d bo r
Uspavanka
Haja tutanaja, angelček iz raja prišel bo zdaj k tebi. te pritisnil k sebi:
zvezde on prešteva, speče vse odeva,
•pridne, kot si ti, čuva vse noči.
Haja tutanaja,	,
angelček iz raja	v
tiho prileti-------
in otrok že spi.
V a 1 e n tin Po 1 a n š e k
Oče. — Orožnik je imel nalogo, da poišče nekega kmeta. Ko pride v hišo, najde doma samo štiriletnega' fantička, ki mu pove, da so šli vsi na polje. „Oče pa so šli / oslom na pašo,” pristavi fantek, „saj ju boste takoj našli. Tisti, ki ima klobuk, so oče.”
prinesla s seboj. Sploh je veverica prav mamo naj-holj vzljubila. Morda zato, ker je bila naša mama precej obilne postave in je veverica imela veliko prostora v njenem krilu, kjer sc je vgnezdila, kadar je mama ob večerih šivala nogavice. Nepozaben jc bil prizor, ko je mama zjutraj mešala žgance, a veverica je zvedavo kraljevala na njeni rami.
Bila mi jc tudi tovarišica pri učenju. Vsi pred- j meti so me zanimali in hitro so mi šli v glavo, Ir dolgovezna stenografija me jc dolgočasila. Zato mi je veverica delala druščino pri tem suhoparnem predmetu. Če pa jc trajala zadeva le po več ur, se jc še njej neumno zazdelo to brezmejno čečkanje vseh mogočih kljuk in zavojev. Zapustila me jc in odskakljala v kuliinjo, kjer jc bilo bolj zabavno. Pa vendar je biki tudi veveričina zasluga, da sem končala z odliko.
Poprosila sem svakinjo, da bi postavila veveričino kletko kar v mojo sobo, da mi bo delala druščino, kadar sem doma. Svakinja jc seveda godrnjala, češ da se bom samo igrala z njo, namesto da bi se učila, privolila je pa le.
Nekega zimskega večera me je sestra nela s seboj v opero. Ko sem se vrnila domov, veverice ni bilo nikjer. Pogledala sem po vsem stanovanju — nič.
Kaj naj storim? Zbuditi vse hiše nisem smela, morala bi počakati jutra. Ko pa sem odgrnila posteljo, bi bila najraje zavriskala od veselja. Veverico jc bilo zeblo, pa je smuknila v posteljo. Pustila sem jo tam spati in koj spoznala, tla njen kožušček bolj greje kot vsaka termoforka.
Nato mi jc veverica vselej pogrela posteljo, kadar sem šla s sestro v gledališče. To je bila seveda stroga tajnost za katero sva vedeli samo midve. Neke noči pa — ne vem, kako jc bilo, ali sem v spanju brcala ali kaj — zgodilo se jc, da me je veverica neusmiljeno ugriznila v nožni palec in lahko si mislite, da jc bilo ljubezni na mah konec. Odslej jc morala spati v kletki, jaz pa drgniti v postelji noge drugo ob drugo, da sem se ugrcla.
Pozneje sem morala v služilo. Kako težko sem se poslovila otl svojih dragih in od veverice, katere nisem videla nikoli več. Prihrumela je vojna, razkosali in razbili so nas. Mamo smo zgubili, brat je moral z doma, svakinja je v borbi za življenje imela drugih skrili. Veverico so spomladi spustiH \ zlato svobodo, kjer pa scvetla ni najbrž nihče tako skrbel za njo. Nikdar v življenju ne bom mogla pozabiti le srčkane živalce, ki mi jc pripravila toliko veselja, mi nehote pomagala pri učenju in me grela pozimi.
Son ja Fischer
P*l*S*A*N*0	* B*R*A*N*J*E
ERICH KAESTNER:
a vratnem dulcu
Njegova mati je bila vdova, 'bila je še mlada, pogosto bolna, za vedno razočarana. Že davno bi bila umrla na bolezni, ki jo imenujemo ,,strto srce”, če ne bi imela njega, majhnega fantka. Zaradi njega je živela naprej, pravilneje, životarila. Za velike tovarne je šivala iperilo, dnevne in nočne srajce, spodnja krila; na šivalni stroj in z roko. Za plačilo na kos ali pa za plačilo na uro; od jutra do večera in včasih pozno v noč do naslednjega jutra.
Napačno bi bilo govoriti „o tihem junaštvu” ali o čem podobnem. Bilo bi vob-'če napačno, njen značaj označevati s takimi udarn ini gesli. Ona je šivala, namesto da bi živela; zato da je mogla kupovati otroku obutev in obleko, kruh in meso, da mu je dajala denar za šolski pouk in zla šolski izlet, da mu je lahko podarila knjigo „0 odkritjih in iznajdbah”. Delala je in ga vzgajala.
Kot je samo po sebi razumljivo za matere, da žrtvujejo svoje življenje za žaljenje svojih otrok, tako čudno se drugim včasih zdi, da je na svetu nekdo, ki j'm noče kupiti srečo za ceno svoje lastne.
Ko je deček, o katerem pripovedujemo, nekoč s posebno^ resnimi očmi motril svojo mater, je iz njega postal vzorni deček in tak je ostal odslej naprej. — Kmalu nato, ko je nekega popoldneva šel skokoma po stopnicah navzgor in hotel zaklicati „Mati”, je omahnil 'n s čeljustjo udaril ob granitni rob stopnice. Pri tem si je na pol odgriznil jezik. Zdravnik je dejal: mora v kliniko; mati je rekla: mora -za nekaj tednov v posteljo.
On sam pa n; rekel ničesar, saj ni mogel govoriti. Naslednje jutro je šel v šolo kot vsak dan. Ni mogel jesti, zato si je prinesel s seboj mleko v steklenici, ki ga je v odmorih mukoma srkal. Sošolci so se norčevali iz njega, učitelji so mu svetovali, da naj ostane doma. Toda, odkar je postal vzoren deček, ni izostal niti en sam dan; takrat je postal in od takrat je ostal prvi odličnjak v razredu. Po kosilu ga je mati vsak dan napodila skozi vrata na dvorišče, da se naj gre igrat na dvorišče ali bližnje igrišče. Potem pa je z mislimi drugod stal med vriskajočimi in razpotenimi otroki in od časa do časa vrgel oprezen pogled na stolpno uro, da ja ne zamudi ure, ko se sme vrniti.
Mati je šivala in on se je učil. Rekla mu je: ,,Ne smeš se toliko učiti”. In on nazaj: „Ne smeš toliko šivati!” In tako je ona šivala in deček se je učil.
Kot v predoru sta tirala življenje naprej Biti zadovoljna sta sr privoščila le ob četrtletjih, ko je mati preštela denar in zadovoljno prikimala, ker bo zadostoval; ali za Veliko noč, ko je on počasi, s skromnim ponosom potegnil iz torbice svojo šolsko spričevalo. Nasmehnila sta se eden drugemu in delo je šlo naprej.
Vse je ostalo, kot je bilo. Vzorni deček je zapustil ljudsko šolo. Nekega večera je sedel poleg matere pri oknu in premišljevala sta, kaj sedaj, in bila sta še bolj resna kot običajno; ko sta si voščila „Lahko noč”, sta b:la poljub ,in smehljaj slovesna. In tako je prišel na gimnazijo. Leta enolične mar-1 j:vosLii so sledila in po nekem takem enako tihem, zaskrbljenem večeru ob oknu, z emi> kim slovesnim smehljajem — je vzorni deček šel na univerzo. Proč od matere, v dal-nje mesto...
V	prvem semestru sta se mu dva profesorja čudila; v drugem semestru pa so mu vsi prerokovali izredno bodočnost. On je samo prikimal, pisal o tem materi in delal najprej.
Ona pa je odslej še bolj. pogosto šivala cele noči; vsak mesec mu je pošiljala denar, ki ga je rabil; večkrat je celo v pismo priložila še deset mark in pripisala: „S tem si pa moraš privoščiti vesel večer, moj fant! Ne pozah; tega!”
On se je smehljal, da ga ne bi premagal jok. In delal je naprej.
V	petem semestru si je izbral snov za disertacijo in spoznal je neko mlado dekle.
Da je od tistega časa začel propadati — kajti od tistega časa je začel zares propadati — ni bila njena krivda: ona je bila skromna, ljubila ga je in z lahn'm korakom je hodila po sobi In jo urejevala, medtem ko je on sedel pri mizi in se silil k delu.
Ni mogel več delati. Tudi ni bila njegova krivda, če se je moral brezkončne ure sprehajati po tujih predmestjih ali pa pri oknu stati in strmeti v nebo. Ali pa je polagoma zaprl oči, pogledal sam vase, vzdrhtel in po-bledel: on je za večno truden, za večno prazen. Dvajset let prezgodaj, je začel kazati čut za dolžnost; dvajset let prepozno je začel slediti svoj'm željam.
Ko je to spoznal, mu je preostal samo še en boj: prikriti materi svoj konec; njej, ki je v dalnji domovini, upognjena nad šivalnim strojem, še vedno šivala, šivala, šivala ... ;n je od časa do časa šla k vratom, ki vodijo na hodnik, ker se ja je zdelo, kot da je nekdo vrgel pismo v nabiralnik.
Ni ji mogel dolgo prikrivati spremembe. Vendar nenadoma je umrla, ne da bi še enkrat videla eden drugega. Z njo je zašla njegova zadnja in edlina zvezda. In izginil je brez sledu. — Profesorji so zmajevali z glavam: in mrmrali: ,,In vendar je bil tako nadarjen!” Dekle pa je jokalo in čakalo.
Toda on ni nikoli več pisal.
In čeprav bi vedel, kako teče ta drobna zgodba' naprej, je to njen konec. To je zgodba o zaničevanem vzornem dečku, ki ni postal mož, zato ker ni bil otrok.
M a r k T w a i n :
haMttfala <za
Pričujoča zgodba se ni porodila iz bujne domišljije pisca pustolovskih romanov, marveč je čista resnica. Neki m'ster John VVilson Maokenzie, po poklicu trgovec, ki je takrat bival v nekem zakotnem kraju v državi New Jersey, je sklenil z datumom 10. oktobra 1861 z ameriško vlado pogodbo, v kateri se je zavezal, da bo dobavil za vojaštvo pod poveljstvom generala Shermana v Washingtanu 30 sodčkov nasoljenega mesa. Poslal ga je iz Bostona.,
Ko je prispdl velespoštovani gospod John VVilson Mackenzie s svojim vozilom v Wa-shington, da bi izročil nasoljeno meso vojaškemu intendantu, je zvedel, da je odrinil general s svojimi četami v Manassas. Neu-tegoma se je odpeljal za. njim. Toda tudi tokrat je prispel prepozno. Tedaj je poizvedel za naslednji cilj Shermanovega pohoda, ležeč nekaj sto kilometrov južno od Manassasa. Ker, pa tudi tam ni našel generala, se je začela tekma v teku, tako rekoč tekma v teku okrog sveta.
V New Yorku, kamor je prispel na svojih napornih vožnjah, je Mackenzie zvedel, da se je general pred nekaj urami vkrcal na ladjo in odpeljal v Palestino. Maokenzie se ni niti za trenutek obotavljal. Sodčke z nasoljenim mesom je spravil na krov k odhodu (pripravljene tovorne ladje in se tudi sam napotil v Sveto deželo. Tam se je vozil križem kražem skozi puščavo, oaze in mesta in dosegel' samo to, da je od ameriškega
konzula v Jeruzalemu približno zvedel, da general s svojimi četami svoj čas sploh ni zapustil ameriške celine, marveč da se je napotil v prerijo.
Po pustolovski vožnji po morju, na kateri je b la ladja večkrat v nevarnosti, da bi se v viharju potopila, se je v New Yorku spet izkrcal, da bi se neutegoma napotil v prerijo, kjer so se Sherman in njegovi vojaki borili z Indijanci. Tokrat je kazalo; da ima dobri in do kraja pošteni MaCken-zie več sreče. Po nevarnosti in naporov polj ni, več mesecev trajajoči odpravi skozi ninot ga in doslej, še neraziskana področja je priš spel tako blizu cilja svojega upanja, da bi ga bil lahko zgrabil z rokami.
John VVilson Mackenzie je bil s svojimi tridesetimi sodčki nasoljenega mesa oddaljen natanko dva kilometra od glavnega stana generala Shermana, ko se je priplazilo nekaj ducatov Indijancev do resnično vestnega trgovca, ga z izredno ostrimi tomahavki umetniško pobilo, se polastilo njegovega skalpa in tridesetih sodčkov nasoljenega mesa in jo popihalo z njim v goščo.
Na tragični konec te odisejade pa je padla vsaj nekoliko razveseljiva luč s tem, da so čete generala Shermana nekaj dni po strašni Mackenzievi smrti v spopadu zavzele fn-dijansko taborišče in zaplenile trideset sodčkov nasoljenega mesa. Tako je vojna dobava dobrega Mackenzia vendar še prišla v prejemnikove roke.
Kcadar se dva stara šolska druga slučajno srečata na cesti, potrepljata eden drugega po ramenu in zavijeta v prvo gostilno. Tam se usedeta — saj njun telesni ustroj ne dopušča več drugačnega položaja — deneta eno i nogo čez drugo, naročita plzensko pivo in kuminovo žganje ter vprašata (kot v zboru); „No, stara sablja,, kaj pa počnemo dobrega?”
In .primerjata, skoraj brez nevoščljivosti: višino njunih dohodkov, število otrok, stanje njunih delnic, kdaj sta začela dobivati i prve sive lase in starost njunih žena. V nekaj minutah vesta natančno vse o vsem, čeprav morda pri tem ne ve več eden za ime drugega. In potem, ko je vsak izmed njiju prišel do spoznanja, da je drugi doslej svoje življenje uravnaval po načrtu, ki si ga je določi, in da mu ne more nič na svetu preprečiti, da bi v tem smislu tudi nadaljeval: tedaj, se pa oglasi eden, nekoliko s pohrkovanjem, nekoliko z mežikajočim šepetom: ,,Ali se še spominjaš?... Nekaj kot čarobni strah ju spreleti od glave preko hrbta; zdi se, kot da bi se jima nenadoma stalili trebuščki in izginili brki, kot da sta jima života splahnela in da sedaj čepita, kot nekoč, v pobeljeni šolski sobi. In utegne se zgoditi — če se obilna dama pri točilni mizi odloči, da pozvoni natakarju, — da se zdrzneta, kot da je odmora konec in da bo vsak čas učitelj, sunkoma odprl vrata.
To traja precej časa tako. Potem nastane premor, dokler eden ne vpraša: „Ali veš sploh, kaj je postalo iz Henninga? Iz vzorčnega dečka?”
„No, kaj pa bi naj nastalo iz njega,” odvrne drugi in pomenljivo prikima, „kaj bi naj neki iz njega postalo. Ponižen knjigovodja je. Tu v mestu. Včasih ga srečam, 4 se ne pozdravljava ...” Potem molčita oba in si ponujata cigare.
„Da, da, vzorni deček,” vzdihne prvi. In drugi naroči novo merico kuminovega žganja in reče: „To plačam j,az”.
Otroci ljubijo bolj vroče in sovražijo tudi z večjim notranjim ognjem in celo zaničujejo — da otroci znajo bolj zaničevati kot kakršen koli drug človek. Vendar le redkdkdo je deležen tega njihovega strašnega zasledovanja: največkrat velja tistim, ki pobegnejo pred mladostjo, dezerterjem mladosti, ki j:h imenujemo vzorne dečke. To so prezgodaj izgotovljeni izdelki življenja, To so dorasli otroci, katerih duša je prazna, ker so prehitro rasli.
' | Tudi mi take otroke preziramo. Njihova poznejša brezpomembna in pogosto, klavrna življenjska pot nam daje na videz prav. In vendar je ravno to obsojan je eden izmed hajgrših grehov, ki jih sploh moremo storiti.
Kajti kjer bi morali spoznavati najbolj neme žaloigre — mi samo zehamo; ko bi se morali bati, da ne izgubimo poslednji ostanek naše vere v dobroto usode — se norčujemo!
Zato je ta zgodba o (vzornem dečku moralna povest, kajti hoče, da spoznate nekaj, kar smo doslej napačno umevali, zakaj spoznanje že omogoča sočustvovanje.
Ladja morskega roparja
Prevod iz angleščine
(44. nadaljevanje)
Treba je, da na tem mestu omenimo, zakaj ni Kajn hotel, da bi bili odprli zavoj. Med raznimi listinami, ki so se nanašale na Francisca, so bila tudi pismena navodila, kako se pride do zakladov, ki jih je skril in naj bi jih po njegovem namenu seveda dobil Francisco.
Vsebina listin je bila obširna in zaradi-tega jo moremo omeniti le bolj na kratko. Poročale so, da je Kajn, čigar pravo ime je bilo Charles Osborne, na neki lepi ladji odplul i/ španskega mesta Bilbao proti afriškemu obrežju, da naloži tamkaj sužnje. Ko je bil že kakih štiriindvajset ur na morju, so mornarji opazili prazen čoln, ki je plaval nekako miljo daleč pred njimi. Morska gladina je bila mirna in ladja je le počasi plula dalje. Kakor hitro so dospeli bliže k čolnu, so spustili z ladje svojega, da vidijo, kaj je v njem.
Odposlani mornarji so se kmalu vrnili in pripeljali s seboj najdeni čoln. Na njegovem dnu so našli več mož, ki so bili na pol mrtvi in so jih bile skoro same kosti, na zad-
nji klopi pa zamorko z otrokom ob prsih in belo žensko, popolnoma izstradano.
Osborne je bil tedaj veseljak brez pravih in trdnih nazorov, toda še nikakor ne zakrknjeni zločinec in morilec, kakršen je postal pozneje. Bilo je še malo usmiljenja in sočutja v njem. Vse so prenesli na ladjo. Nekaj jih je okrevalo, drugi pa so bili preveč izčrpani in so umrli. Med prvimi je bila tudi Cecilija Templemorova in njen otrok, o katerem so izpočetka mislili, da je mrtev. Zamorka pa je bila od dojenja in naporov onemogla tako, da je izdihnila dušo takoj, ko so jo prenesli iz čolna. Na srečo so imeli na ladji kozo, ki je otroku nadomeščala dojiljo in, še preden je Osborne dospel do obrežja, si je otrok že popolnoma opomogel, tako da ga je bilo samo zdravje in čvrstost, mati pa krasna ženska.
Sedaj pa moramo preiti precejšnji del svoje povesti. Osborne je bil strasten človek in Cecilija Templemorova je postala njegova žrtev. Pozneje, ko je prišel s svojim živim blagom v Brazilijo, je sicer pomiril njeno vest s tem, da jo je izdajal za svojo ženo. Toda s tem je le malo olajšal njeno trpljenje. Bila je najskrbneje vzgojena, sedaj pa je bila izgubljena za vselej:, izgnana
iz človeške družbe in v družbi ljudi, katerih se je bala in jih je zaničevala. Dan in noč se je jokala posebno, ko je čez nekaj časa začel Kajn slabo ravnati z njo. Edina tolažba ji je bil njen otrok. Ako ne bi bila imela njega in se ne bTneprestano bala, da ga zapusti v taki slabi družbi, bi bila vesela umrla. Toda živela je le zanj — zaradi njega je poizkušala odvrniti Osborna od vedno bolj zločinskega življenja — zaradi njega je potrpežljivo prenašala zasramovanje in udarce. Naposled je Osborne izpremenil svoje grešno življenje ter ga zamenjal s še bolj pregrešnim: postal je morski razbojnik in je kljub temu vozil s seboj Cecilijo in njenega otroka.
To je bil višek njene nesreče. Od dne do dne je slabela in žalost bi bila kmalu končala njeno življenje, ako ne bi bila Kajnova okrutnost še pospešila njene smrti. Na njena izzivanja in očitanja zaradi njegovega zločinskega življenja jo je nekoč udaril tako trdo, da se je zgrudila na tla. Izdihnila je dušo s prošnjo, da bi obvarovali njenega otroka tako pregrešnega življenja. Ko se je Kajn nato kesal in ji obljubil vse, česar pozneje ni izpolnil, ga je še blagoslavljala pred bridko smrtjo.
To je bilo jedro te povesti o nesrečni materi teh dveh mladih mož, ki sta sedaj sedela z roko v roki in v žalostnem molku. Ta molk je pa kmalu pretrgalo sto in sto vprašanj, ki jih je stavil Edvard bratu o svoji nesrečni materi. In Francisco je pripovedoval vso zgodbo svojega viharnega življenja.
„Kar se tiče zakladov,” je dejal Francisco, j1'h nočem vzeti.”
„Ne, in jih tudi ne smeš,” je odgovoril Edvard, „last so tistih, ki so ujeli razbojniško ladjo; morajo se kot plen razdeliti mednje. Nikdar se ne smeš dotakniti niti beliča. Jaz bom, vsaj tako se nadejam, vtaknil v žep lep del teh zakladov. Vendar pa obdrži in shrani te listine, ker so naslovljene Admiral je zvedel vse posameznosti te pomenljive sodne razprave in je poslal po Edvarda s sporočilom, da ga bo jako veselilo, ako ga pride obiskat s svojim bratom, kadar jima bo drago. Prav tako je povabil hčer španskega guvernerja, ki jo je hotel imeti za svojo varovanko, dokler ostane v Port Roya-lu. To ponudbo je Klara z veseljem sprejela in naslednji dan po sodbi so se napotili k admiralu. Predstavili so mu Franslsca in Klaro, ki so ji obenem dali na razpolago najboljše sobe in postrežbo. (Konec prih.)


11* g* n* \b
... iiber eina soclie Vieiselfigkeif
... iiber solche OuaKtaten ... iiber solche Preise!

Mic t&sezt/ieceti au£ MufiscU AivzaUtutog, fecU UJact <zutn
ZZ. D&z&ttbec.	v
Itr HuUe Qu,swtiUUn - suifri/(tftec scUenkcti!	TKindev:
Flanellhemden tlurchgcwebt..............35.—
Flanell-Sporthemden,
bunt karicrt .	.	71.50, 58.50, 44.-, 39.80
FlaneH-Nachthcmdeii............... 77.90, 57.30
FlaneU-Pyjainas ....	150.—,	122.—,	96,—
Popeline-Pyjamas................ 175.—,	126.—
Untcrhosen, lang, aus	Pelztrikot	.	40.50,	35.90
aus llauimvolltrikot und Makko 55.60,
32.40, 27,-
aus Blauliarchent, bis 115 t:m 36.40, 30.— Unterlcibchen aus Mako . 56.70, 36.90, 31.60
aus Pelztrikot ab...................t 47.—
Alle Markenerzcugnlssc (Benger, !)exa, Montfort)
Lederhandsčhuhe ab......................65.—
Hauimvollstutzcn, ab.......................9.80
aus Blaubarchent, bis 115 cin . 36.40, 26.— Taschentiicher, Binder, Schals, Schirmc und allc sonstigen Herren-Modcartikel in reicher Aussvahll
198.-
CJui* ^Da men:
430.-
VIaNTF.L in verschiedenen, neuen Modestoffen .	. 756.—, 630.—, 510.-
250.-
Pcizmiintel schon ab ..................... 980.—
Duffle-Coat, aus dickern Klausch, in Vlodc-
tarben, ganz gefiittert................. 522.—
Pelz.geliittcrter VVintcrmantel aus starkcm
Homespuue (Pannofixfuttcr), ab .	. 1590.— .
Kleider aus Modestoff schon ab .	.	. 63.—
Bluscn aus Flancll,
langc Anici .	.	57.-, 46.-, 39.80, 35,-
Kunstseidenblusen, Mbdestreifen .	.	.	91.—
SchoBen aus Gabardinc.......................98,—
SchoBen aus Sportstoffen....................60,—
Plisso- und Faltcnrockc in rcichcn Sortipient Schlafriickc aus buntcm Flancll ....	98.—
Anoraks, Schihosen, TraininganzUge in reichcr Aussvahl!
Kulijacken schon ab.........................98.—
Reinwoll-Pullover, gcstreift	98,—
\Vollwcstcn, einfarbig, vcrschicd. Farben 70.— AVaschcgarnituren aus Ripp 12.50 aus
Kunstscidc 15.—
Unterkleidcr........................19.70	16.80
Nachthcmdcn aus Flancll	79.80,	59.80,	49.80
Pyjamas aus besten Rhombcrg-Flanell . . 122.—
Perlleibchen, sehr prciswcrt...............14.70
Pelzhoscn, warm gcrauht .	.	17.60
Pelzunterrocke, Winlcrqualitat	.	. •■ .	31.90
Achsclschlusshcmden .......................16.80
Lcdcrhandschuhc............................64.30
Taschentiicher, bcstickt, farbig, ‘/a Dtzcl.
gcpaokt, pcr Stiick ..................... 1.90
Strickhandschuhc, Wolle, f3rbig .	. Vi 18.—
Biistcnhalter, .Strumpfgiirtel, Taschentiicher,
Schals und Modetiicher smele alle modischen Artikel, vielscitig sortiert!
Lcderhandschnhc, gefuttert................68.40
Allc Markenfabrikate (Benger, Frixa, Montfort, Iris u. a.)
Flanelle schon (1ab........................8.80
Sportflanelle, bunt ikariert................9.80
Pyjamaflanelle gcstreift, durchgevvebt .	.	9.90
Schlafrockveloure..........................18.20
Seidenbarchente ...........................18.20
Kleiderbarchente...........................13.80
Wolline, knittcrarm ......................12.80
Schiirzendruckc, ab........................6.80
Tragerschurzen, bunt gemustert, kompleti
gross, ab.................................8.—
Sportstoffe, genoppt, 140 cm...............39.20
Schiloden, 140 cm..........................46.80
Kanungarnc, ab ............................68,—
Mantelstoffe, ab...........................58.—
(~fuie Kjereen:
MANTEL: . . . .742 Original-Himalajamantcl .	.	.
Hubertusmantel................
Anziigc aus Šport- und
Modestoffen . . 532.—, 425.-Schlagcr! Kanimgarnanz.ug .	.	.
Sakkos	338.-, 250.-, 203.-
Modehosen, lang, aus Doppelcord oder Schnurlsamt .	.	...	.
Arbeitshosen, lang............
Schihosen .	. 292.-, 230.-, 197.-
Lederolmantel, billig! Jetzt
672.-, 532.-
375-
375,-
546.-
288,-
280,-
160,-.	.	. 378,-
175.-, 140.-
198-
72.-
149-
130,-55.-119.-150.-
cStriimpfe :
83 Sorten. GroBere AUstvahl als im Spezialge-schaft aber Warenhausprcisel Klcincr Auszug:
Baumwollripp............... 13.30, 9.80,	7.80
Baumfvollripp, Seide plattiert 25.50, 18.20	16.80
RW-Strumpfc, peilonverstiirkt 35.—, 33.80, 27.30 Perlon-VVollstriimpfe, Modefarben 58.70, 52.— Seidenstriimpfe, neue Farben .	.	15.30	12.60
Perlon-Modestriimpfe 25.50, 19.80, 18.—,	15.—
Doppelperlon, sehr haltbar 27.80, 26.—, 25.— Doppelpackung Perlonstritmpfe, 2. P.
MarkenstrUmpfe I. Wahl	40.—
Spitzcnqualitat Perlon 66 gg fein. I. Wahl VVarenhauspreisl........................30.—
Burschensportinantel (von 1.3—15 Jahte) . 280.— Anoraks, Trainigsanziigc, Motorad- und Leder-bekleidung!
Wollwesten, lange Amiel 165.—, 127.—, 97.50
Schipullover............. 256.-, 220.-, 176.-
la Popelinchemden, einfarbig, mit Rcservcstoff .	.	. 91.—, 79.—, 57.30
la-Popelinehcmden, gemustert. Original I.ichl maver. Sanfor, m. Reservest. 95.—, 88.—, 78,—
Duffle-foat-Mantel Sportmantcrl .	.
Hubcrtiisniantcrl, ab..............
Forstcrkragen .....................
Knabcnanzugcrl, ab.................
Knabenhosen, lang, aus Scheitirlsaim Latzhoscrl aus la-Schniirlsamt .	.
Schihosen aus Dopelcord 111.—, aus Gabardinc oder Melccord 97.—, aus Schitrikot 76.—,
aus Loden.............................62.—
Anoraks aus Ballonseidc, alle Farben 148.50,
112.50
VVollpulover, bunt .	.	114.—,
Ledero IrLumbc r j acks Madchenkleider, 60 cm lang .	.
Knaben-Flanellhcmden, bunt kar. Trainingsanziige .......
Trainingshosen...................
Strumpfhoserl, farbig, ab .	.	.
Striimpfe, lang, ab.............
Pelztrikothosen, ab.............
Scidenpclzhosen, ab.............
Knabcnpelzlioscn, lang, ab M5dchen-Waschegarnituren, ab
79.30,
60.-,
33.-,
56.80,
25.70,
und alle iibrigen Kinder- und Babyartikel in der gewohnten Viclfalt (lil. Stoek)
fazt Uaufcn! jeeUtn das SeiM fai
;
Matmuik - llidtuh
Uauptplabz ZZ
m
AVE-JHOBfl rPo*etii kupi,
kd&f kvalitete kupi !
r()oeeni kupi, bdet M^Jdebel kupi !
AVE-MOBKV je kvalitetno pohiitvo iz največ je avstrijske specialne tovarne za spalnice. Tovarna in zaloga: Steinfeld/ Drau. — Podružnici: Celovec—Klagenfurt, Getreidegasse 1, Beljak—Villach, Moritschgasse, nasproti Parkhotela.
KINO
CELOVEC-KLAGENFURT
STADTTHEATER
2. do 5. 12.: „Solang es hiibsche Madel gibt”, (ni za mladino),
barvni film.
6. do 8. 12.: „Vcrzeih mir”.
PRECHTL
Nedelja 4. 12. ob 10. uri dop. in ob H. uri miklavieva predstava. 2. do 5. 12.: „Ludwig II.”, (barvni film).
VOLKSKINO
2. do 5. 12.: „Ludwig II.” (barvni film).
PLIBERK
2. do 6. 12.: barvni film „DIE HEILIGE VON FATIMA”.
7. do 8. 12.: „Johaiinisfcuer", (ni za mladino).
te naj bo kaj lepega.
potem je to
KlAGENFmOBSIfLAHa
Grke za portal in „Neon”-razsvet-Ijavo pri Jenoch, Klagenfurt, Her-rengasse 14.
Vaše božične nakupe
v blagu, iperilu in volni si priskrbite pri
L. MAURER
CELOVEC-KLAGENFURT Alter Platz 35
Osi za priklopnike, železna platišča (Felgen), vzmeti, enoosni priklopniki, rabljeno, poceni pri:
Nakup rabljenih avtomobilov. Schrottvertrieb Rumwolf, Klagenfurt, Flatschacher Strasse 18, telefon 37-78.
INGSTE 4VERKE, Klagcnfiut, 10.-Oktober-Strasse 4. Električne stvari motorje, inštalacijski material, stroje za kuhinje, umivalnc stroje. Izdelek Graz VVerndorf.
.PASSAP*
najboljši in najhitrejši stroj na svetu za pletenje, in sicer švicarski kvalitetni izdelek. Pletilna predavanja vsak četrtek pri
Sattler« Co.
KLAGENFURT am Heuplatz
Rad bi kupil pisalni stroj, če bi vedel, katera znamka je najboljša...? O vsem lem vas najbolje
posvetuje brezplačno BUROMA-SCHINEN H A M M E R, Klagoi-furt, Getreidegasse 5, tel. 57-60. (Imamo -10 različnih znamk.)
FERTALA v Šmohorju
t novi trgovini na
HANS-GASSER-PLATZ!
Flanelaste	i juhe	od 29.90
Flanelaste	srajce	od 39.—
Pisano karirane volnene rute	225,-
Oamski plašči po raznih cenah	od	225.—
Zima mraz, a nam topleje, ker nas Schleppe greje
(HimcUvim
Nove gradnje in predelave
Trgovina s pohištvom — Rosentaler Str. 44
Gradbeno in pohištveno mizarstvo
Felix Matschedulnig
KLAGENFURT, Deutcnhofcrstrassc I
(Waisenhauskaserne)
Gradbeno-galanterijsko- in ornamrnt-no kleparstvo. — Popravila izvršujemo prnmt in solidno.
'M
Gottlieb GroBnegger
Cclovcc-Klagcnftirt, Villacher Ring 31
BOŽIČNA DARILA
Ure in nakit prodaja po zelo zmet-nih cenah samo strokovna trgovi na K. FRIEDRICH, Klagenfurt, Lidmanskygasse 3 (Marktplatz).
ŠIVALNI STROJI TN BI CIKLI
H. Mogg & B. Evsank
BELJAK - VILLACH, GERBERGASSE NR. S
Torbe in rokavice pri L E D E R W A R E N
Marketz & Sereinlgg
KLAGENFURT
Paradeiserg. 7 (Butg)
Primerna božična darila
Vseh vrst radio-aparatov, štedilnike, peči, IJcalhike, lustre in ves potreben material za inštalacije dobite v domači strokovni trgovini
H. KREUZ
KLAGENFURT St.-Ruprcchtcr Strasse 10
ŠIVALNE IN PLETILNE STROJE
w,:„°fly m gpundner
POLEG MESTNE CERKVE
Primerna božična darila
Steklo
Porcelan
Keramike
Pribore
Kuhinjske
potrebščine
STROKOVNA TRGOVINA ZA GOSPODINJSTVO
N. SEHER
KLAGENFURT, BAHNHOFSTR VSSE
(V e r k a u f s h a 11 e n)
Kolesa, motorji, lastna delavnica za stroje, delo solidno in poceni v znani celovški mehanični delavnici.
Gumijaste plašče (Be- _	....	,.	. ,
rcifung) vseh vrst za kolesa .	odjemalci
dobite pri	dobijo tudi na obroke.
Johann Novak
MEHANIK IN KLJUČAVNIČAR KLAGENFURT, Feldmarschall-Konrad-Plau I
DasHamdergiitenMobel
4 (brteih':
1.	Riescnausuahl — iiber 100 Ausstattungcn
2.	Die besten und billigsten Mbbel (istev-rcichs. Hartholzschlafzimmer von S 4100.—
3.	Ratenzahlung obne Aufschlag, ohne Zinsen
4.	Zustellung frči llaus mit cigenem Spezialauto.
SINGER-jevi ŠIVALNI STROJI
za gospodinjstvo in obrt v vseh preizkušenih modernih tipah dobavljivi. Na željo pošljemo tudi prospekt. Singer-šivalni stroji, Klagenfurt, Bahnhofstrasse 4a in Villach, Bahnhofstrasse 14.
Otroški vozički — Moško in damsko perilo — Hubertus plašči za otroke — trgovska h iša
H. THOMASSER
BELJAK - VILLACH, Widmaiingasst 33
STADLER-NUBEL
KLAGENFURT - T H EATKRGASSE 4
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik—Kronika", Celovec, Viktringet Ring 26. — Naročnina mesečno 4 Sil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved i* en meiec naprej — Lastni) in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri St. Jakobu. — Tiskarna Družbe »v. Mohorja, Celovec, Vikfringer km« 26. — ~l rt. Iiev. uredništva iu uprave 4? 58