YU ISSN 0040-1978
/Z VSEBINE:
leto xliii, št. 14_Ptuj, 12, aprila 1990	cena 5 dinarjev
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Rdeče t lato, ki mu ni konca (stran 2j
Kje se konča izobraževanje in začne delo (stran 3)
Znižanje prispevkov je nujno (stran 6)
Naravna in kulturna dediščina v Slovenski Bistrici (stran 7)
K žegnu
neso . . .
Kaj se skriva v jerbasu pod
lepim prtom? Tri korenine
hrena, ki pomenijo po ljud-
skem verovanju tri žeblje, s
katerimi je bil Kristus pribit
na križ, pisanice, ki simbolizi-
rajo njegovo kri, povitica, ki
ponazarja svitek Kristusove tr-
nove krone, in meso — Kristu-
sovo telo.
Posnetek: Ivo dani.
Volitve
V Ormožu
Ob visoki volilni udeležbi —
84,4 odstotkov (od 13.160 volil-
cev, vpisanih v volilni imenik ob-
čine Ormož, jih je volilo 11.009)
so Ormožani s 3801 glasom ali
34,6 odstotki podprli predsedni-
škega kandidata združene opozi-
cije DEMOSA dr. Jožeta Pučni-
ka. Kandidat ZKS-SDP Milan
Kučan mu sledi s podporo 3437
volilcev ali 31,6 odstotkov, na
tretjem mestu je samostojni
predsedniški kandidat Ivan
Kramberger. Za njega se je odlo-
čilo 2465 volilcev občine Ormož
ali 22,6 odstotkov. Na zadnjem,
četrtem mestu je dr. Marko
Demšar. Za njega je glasovalo
1182 volilcev ali 10,9 odstotkov.
Pri kandidatih za člane predsed-
stva republike Slovenije so volil-
ci v občini Ormož dali največjo
podporo članu Slovenske kmeč-
ke zveze Ivanu Omanu, za njega
je glasovalo 5854 volilcev ali 54,8
odstotkov. Sledijo mu: Ciril Zlo-
bec (5513 volilcev) z 51,6 odstot-
ki, dr. Dušan Plut (3795 volilcev)
s 35,5 odstotki, dr. Dimitrij Ru-
pel (3632) s 34 odstotki, dr. Mat-
jaž Kmecl (3495 volilcev) z 32,6
odstotki, dr. Miroslava Geč-Ko-
rošec (3422 volilcev) z 32,1 od-
stotkom, dr. Alojz Križman
(3265 volilcev) s 30,6 odstotki,
dr. Slavoj Žižek (2949 volilcev) z
27,6 odstotki, Franc Miklavčič
(2924 volilcev) z 27,4 odstotki,
Peter Novak (1936 volilcev) z
18,1 odstotkom, Boštjan M. Zu-
pančič (1743 volilcev) s 16,5 od-
stotki in Bogdan Oblak (1272 vo-
'lilcev) z 11,9 odstotki.
Za zbor občin republike Slove-
nije sta bila v občini Ormož dva
kandidata dr. Slavko Gregurec
in Franjo Križmančič. Volilci so
se odločili za dr. Slavka Gregur-
ca (6299 volilcev) z 59,4 odstotki,
protikandidat Franjo Križman-
čič (4301 volilec) pa je prejel 40,6
odstotkov glasov.
Občinska volilna komisija je
imela veliko dela pri štetju gla-
sov za družbenopolitični zbor re-
publike Slovenije. Do zaključka
naše redakcije smo uspeli dobiti
samo nekaj neuradnih rezultatov
iz ponedeljka. Po takratnih po-
datkih vodi Slovenska kmečka
zveza, na drugem mestu so Krš-
čanski demokrati, na tretjem me-
stu je ZKS-SDP, velik odstotek
glasov je dobila tudi ZSMS-libe-
ralna stranka in stranka zelenih
Slovenije.	Vida Topolovec
Cvetna nedelja, ki se bo
zapisala v zgodovino
Letošnja cvetna nedelja je bila
v resnici cvetna: pomladansko
cvetje se že nekaj časa razkošno
bohoti. Še dolgo pa bodo »cvete-
li« cvetovi demokracije. Osmega
aprila letos smo si Slovenci prvič
po 45 letih dali volilnega duška.
Prvi rezultati, ki še niso dokon-
čni, pa kažejo, da previdno vsto-
pamo v demokracijo oziroma
večstrankarski sistem.
Na dan volitev v ptujski občini
ni bilo nikakršnih posebnosti.
Vse je potekalo mirno in brez za-
pletov. Tudi sobota je bila mir-
na, če odmislimo, da so nekateri
v petek ponoči »obdelovali« pla-
kate in želeli narediti »popoln«
volilni molk.
Občani ptujske občine smo vo-
lili na 192 glasovalnih mestih. V
volilni imenik je vpisanih 52026
občanov, skupaj pa jih je glaso-
valo (upoštevani so tudi tisti, ki
so glasovali po pošti) 78,5 od-
stotka ali 40817 volilcev.
Kot je povedal Milan Korže,
tajnik občinske volilne komisije,
glasovnice za odbor občin in
družbeno-politični zbor sloven-
ske skupščine še obdelujejo. Ob
prevzemu volilnega gradiva od
volilnih odborov so ugotovili, da
je to »neobdelano«. Glasovnice
za DPZ so bile neustrezno razpo-
rejene v posamezne skupine gle-
de na več možnih načinov glaso-
vanja. Občinska volilna komisija
zato ni mogla podatkov iz zapis-
nikov vnesti kot končne podatke
za vsako volišče. Vse gradivo je
zato morala kot volilni odbor na
novo obdelati. Šele potem je lah-
ko pričela ugotavljati končne po-
datke za DPZ v enajsti volilni
enoti. Do druge ure zjutraj v to-
rek so obdelali okrog deset od-
stotkov glasovnic. Delo so nada-
lejvali tudi v torek in sredo. Gla-
sovnice za zbor občin v obeh vo-
lilnih enotah pa so obdelali do
torka opolnoči.
V torek dopoldan pa smo do-
bili končne ptujske rezultate gla-
sovanja za predsednika predsed-
stva Slovenije. Dr. Marko Dem-
šar je dobil 3752 glasov ali 9,4
odstotka, dr. Jože Pučnik 13023
glasov ali 32,5 odstotka, Milan
Kučan 14078 glasov ali 35,2 od-
stotka in Ivan Kramberger 9173
glasov ali 22,9 odstotka.
Rezultati glasovanja za člane
predsedstva Slovenije pa so: Ci-
ril Zlobec je dobil 50,4 odstotka,
Ivan Oman 45,7, Dušan Plut 37,9
in Miroslava Geč-Korošec 37,7
odstotka vseh glasov ptujskih vo-
lilcev. Sledijo Matjaž Kmecl,
Alojz Križman, Slavoj Žižek, Di-
mitrij Rupel, Franc Miklavčič,
Peter Novak, Boštjan Zupančič
in Bogdan Oblak.
V torek je občinska volilna ko-
misija delila tudi kompletno gla-
sovalno gradivo za današnje vo-
litve. Gre za glasovnice, obvesti-
la s pozivi za prihod na volišča,
saj drugih vabil razen javnega za
te volitve ni, ter drugi material,
da bodo volilni odbori lahko ne-
moteno delali. Tudi danes velja
tako kot v nedeljo, da je potrebno
zagotoviti tajnost izpolnjevanja
glasovnic in da volilna pravica
praviloma ni prenosljiva.
Kot je znano, delavci danes
volijo v republiški in občinski
zbor združenega dela. V ptuj-
skem Obrtnem združenju pa bo-
do volili še v organe svojega
združenja in Zveze obrtnih zdru-
ženj Slovenije.
MG
UVODNIK
Pet minut pred
dvanajsto
Poleg prvih večstrankarskih, demokratičnih in svobodnih voli-
tev, ki so bile nedvomno osrednji medijski in nasploh dogodek sto-
letja za vse Slovence, se v obratih, delavnicah, bifejih in tovarnah te
dni veliko govori tudi o svobodnih sindikatih, o prvem kongresu
Svobodnih sindikatov Slovenije, ki je kljub številnim nedorečeno-
stim zaradi slabe preteklosti našemu delavcu vendarle vlil kanček
upanja, da se bo odslej zanj nekdo resnično potegoval in tudi kaj
resnega dosegel.
Pustimo ob strani očitke, da gre le za preobleko dosedanjih
sindikatov (sicer pa tudi obleka naredi človeka), za preobleko dose-
danje zlepljene strukture »foteljašev« in majhnih rib, ki so bili le
podaljšana roka partije in oblasti. Vse to so upravičeno očitali tudi
delegati kongresa, trdno prepričani, da bo odslej vendarle (pet pred
dvanajsto) vse drugače.
Delavcem je vsega dovolj, saj so do pasu v blatu, ki so ga nare-
dili nevešči oblastniški in vodilniški hudourniki hierarhije, ki so s
seboj sprožali še kup anomalij in anarhistične navlake. Kar spom-
nite se, kdo je miril vročo kri nezadovoljnih delavcev v tej ali oni
»fabriki«, šoli ali ambulanti? Prišli so tisti iz občine v velikem služ-
benem avtomobilu, z njimi pa seveda predsednik občinskih sindika-
tov, pa še kakšen kmašno odet veljak. Sedli so k delavcem in oblju-
bljali vse mogoče, samo da bi jih spravili nazaj za stroje, namesto
da bi bil predsednik občinskih sindikatov prvi v vrsti nezadovoljnih
delavcev, na njihovi strani torej.
Odslej ne bo več tako, saj je 1. kongres SSS to početje za vse-
lej presekal z ločitvijo od oblasti in osamosvojitvijo. Še več, pa naj
se sliši še tako zlajnano: vse zahteve delegatov, njihovi sklepi in do-
kumenti bodo zagotovo zadovoljili močno načeto voljo delavskega
razreda, saj obstajajo vse realne možnosti, da jih tudi s skupnimi
močmi uresničijo. Zadnji trenutek torej, pet pred dvanajsto, kajti iz
dneva v dan je na cesti vse več nič krivih delavcev, ki bolj kot kdaj-
koli poprej v povojni Jugoslaviji potrebujejo močan, sposoben, de-
lavski — zaščitniški sindikat.
Martin Ozmec
Volitve V
Slovenski Bistrici
V občini Slovenska Bistrica je
od 24.554 volilcev, vpisanih v ob-
činski volilni imenik na 124 voli-
ščih volilo 19.973 ali 82,1 odsto-
tek.
S 36,6 odstotki glasov (7303
volilci) so podprli predsedniške-
ga kandidata združene opozicije
DEMOSA — domačina dr. Jože-
ta Pučnika. Kandidat ZKS-SDP
Milan Kučan mu sledi s podpo-
ro 6.329 volilcev ali 31,7 odsto-
tkov, na tretjem mestu je samo-
stojni predsedniški kandidat
Ivan Kramberger. Za njega se je
odločilo 21,5 odstotkov ali 4288
volilcev, na četrtem mestu je pri-
stal dr. Marko Demšar z 10,2 od-
stotka (2032 volilcev).
Pri kandidatih za člane pred-
sedstva republike Slovenije so
volilci oDčine Slovenska Bistrica
dali največ glasov Ivanu Omanu
(52,1 odstotek), sledijo Ciril Zlo-
bec (48,8 odstotkov), dr. Dušan
Plut (39,4 odstotke), dr. Alojz
Križman (36,4 odstotki), dr. Mat-
jaž Kmecl (36,3 odstotki), dr.
Slavoj Žižek (33,3 odstotki), dr.
Miroslava Geč-Korošec (29,5 od-
stotkov), Franc Miklavčič (19,8
odstotkov), Peter Novak (16 od-
stotkov), Boštjan M. Zupančič
(15,5 odstotkov) in Bogdan
Oblak (11,9 odstotkov).
Za zbor občin so imeli tri kan-
didate, nobeden od njih pa ni
dobil potrebne večine, zato se
bodo o bodočem kandidatu v
zboru občin republike Slovenije
odločali 22. aprila. (Miloš Ur-
bančič — 49,2 odstotka, Jože
Pleterski — 31,6 odstotkov in
Franc Kociper 19,1 odstotek).
Za družbenopolitični zbor je
dobila največ glasov Slovenska
kmečka zveza (2550), sledi ji
SDZS (1884), ZES-SDP (1535),
Zeleni (886), ZSMS - liberalna
stranka (1076), Krščanski demo-
krati (726), SZ (350), SOPS (258),
SOS (196), Zveza za ohranitev
enakopravnosti občanov (195),
Državljanska lista zelenih (28) in
Demokratična zveza Kosova
(24).
Vida Topolovec
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
12. april 1990 - JEDNIR
Začetek ustanavljanja
univerze na Ptuju
o ustanovitvi univerze na Ptuju sem obširno pisal v Tedniku že
pred letom dni. Žal na moje pisanje ni bilo nobenega odziva, zato
sem se »podjetniško« zadeve lotil sam. Tako imamo danes petčlanski
iniciativni odbor za ustanovitev univerze na Ptuju. Sestavljajo ga
ugledni strokovnjaki, ki so priznani tudi zunaj jugoslovanskih meja.
To so:
1.	prof. dr. Vladimir Bračič, diplomirani geograf, ki je ustanovil
mariborsko univerzo, naš ptujski (oziroma haloški) rojak
2.	dr. Vinko Brenčič, Ptujčan, ki je trikratni doktor medicine
3.	Jakob Emeršič, profesor, zaposlen v ptujski študijski knjižnici
kot višji bibliotekar (avtor več literarnih del)
4.	Vili Perner, diplomirani ekonomist, ki je že tri leta na strokov-
nem izpopolnjevanju v Združenih državah Amerike ter
5.	dr. Adolf Žižek, dipl. ing. elektronike, ki sem se lotil te zadeve.
Ideja o ptujski univerzi ni nova, je le znova obujena. Iniciativni
odbor bo treba še razširiti, čeprav tudi že zdaj pokrivamo širše po-
dročje znanosti in umetnosti, zato vabimo vse, ki jih sodelovanje na
tem področju zanima, da se oglase pismeno na spodnji naslov (vabi-
mo pa predvsem strokovnjake). Zavedamo se, da se ideja o ptujski
univerzi ne more uresničiti čez noč (za tako uresničitev so potrebna
leta oziroma desetletja).
Ne nameravamo hoditi v zelje že obstoječima slovenskima uni-
verzama, zato iščemo smeri študija, ki v Sloveniji še niso pokrite. Pri
tem bi nam lahko pomagali tudi vi, spoštovani bralci.
Naša zamisel bo potrebovala tudi širšo družbeno podporo. Ptuj-
čani imamo močno srednješolsko zaledje in vsaj nekateri od ptujskih
srednješolcev bi lahko nadaljevali študij na Ptuju.
Upam, da bo ideja o ptujski univerzi padla na plodna tla in da
bomo čez leta že imeli prve diplomante Univerze na Ptuju.
Dr. Adolf Žižek, dipl. ing.,
Trstenjakova 16,
62250 Ptuj
Krmljenje plemenskih svinj
Prehrana plemenske svinje vpliva na zapletena življenjska doga-
janja v organizmu svinje, katerih odsev je plodnost oziroma proizvod-
nja živali. Med drugim prehrana vpliva na:
—	spolno zrelost svinje
—	izraženost spolnega nagona (jakost gonjenja)
—	število ovuliranih jajčec in s tem število rojenih pujskov
—	rast plodov in s tem rojstno težo pujskov
—	razvoj mlečne žleze
—	zdravstveno stanje svinje ob prasitvi in prve dni po njej
—	sestavo mleziva, mleko in mlečnost svinje ter s tem odpornost
in razvoj pujskov v prvih tednih starosti.
Bistveno načelo pri prehrani plemenskih svinj je: skromno krmi-
mo med brejostjo in obilno v času gonjenja. Zaželeno je, da svinja od
osemenitve pa do osemenitve v naslednjem ciklusu ne pridobi več kot
od 15 do 20 kilogramov telesne teže.
Močno rejene svinje so nagnjene k obporodnim in porodnim mot-
njam. Svinje, ki pa so slabo krmljene v času brejosti in med dojenjem,
ne morejo dobro odgojiti pujskov, dojenje pa tako svinjo tudi popol-
noma izčrpa. Pri svinji, ki v času dojenja močno shujša, se pojavijo
plodnostne motnje — se ne goni ali pa se goni neopazno.
Za plodnost svinj je pomembno, kako jih krmimo od odstavitve do
pripusta. V tem času je potrebno krmiti svinje obilneje kot v prvih 12
tednih brejosti. Obilno krmljenje pred pripustom poveča število jaj-
čec, ki se sprostijo iz jajčnika in so na voljo za oploditev. S tem je da-
na možnost za veliko gnezdo.
Takoj po pripustu obrok spet zmanjšamo na običajno raven za niz-
ko breje svinje. Obilno krmljenje v prvih tednih po pripustu, posebno
pa v prvih dneh po njem poveča odmiranje zarodkov. S poskusi so
ugotovili, da stradanje mladic do 78 ur po pripustu celo poveča preži-
vetp zarodkov.
Ce krmimo svinje s tovarniško močno krmo, je dajemo prvih 12
tednov samo 2 kilograma po svinji na dan. Ker ima svinja velika pre-
bavila, ta količina krme pa majhno prostornino, se svinja čuti lačno.
Zato je boljše, da vso količino krme damo enkrat na dan. V prehrani
plemenskih svinj v prvih 12 tednih lahko uporabimo tudi veliko do-
mače krme. V tem času lahko svinja požre od 6 do 10 kilogramov so-
čne krme, kot so mlada paša, mlada zelena krma, silaža, okopavine.
Na račun sočne krme lahko znižamo količino močne krme od 0,5 ki-
lograma do 1 kilograma na dan. Sestava močne krme mora biti taka,
da dopolnjuje domačo krmo v polnovredni obrok (koncentrat). Proti
koncu brejosti — v 13. tednu povečamo obrok močne krme na 1,5 do
2 kilograma. Najbolje je, da preidemo že na močno krmo, ki jo bo svi-
nja dobivala po prasitvi, obenem pa zmanjšamo sočno krmo v obroku
na 4 do 5 kilogramov. V zadnjem tednu pred prasitvijo ne dajemo več
sočne krme, zato pa 2,5 do 3 kilograme močne krme. Najboljše merilo
za to, ali je bila svinja med brejostjo zadosti krmljena, je rojstna teža
pujskov. Pujski naj bi tehtali 1,3 do 1,5 kilograma. Lažji pujski slabše
uspevajo, počasneje priraščajo, lažje zbolijo, pogini so pogostejši. Ce
je rojstna teža pujskov prenizka, je potrebno prihodnjič prehrano iz-
boljšati v zadnjih dveh do štirih tednih brejosti.
Prihodnjič pa o prehrani doječe svinje.
Slavica Strelec
ing. agr.
S SHODA ZELENIH IN UUDI IZ OKOUCE KIDRIČEVEGA
Rdeče blato, ki mu ni konca
Prejšnjo sredo so se v Strnišču
ob bazenu rdečega blata zbrali
predstavniki Zelenih in okoliški
krajani. Z zamudo so se ogleda
bazena in odlagališč pepela ude-
ležili tudi predstavniki Zelenih iz
Avstrije. Zbralo se je šestdeset
do sedemdeset ljudi, kar je veli-
ko glede na deževno vreme, ki je
spremljalo shod. Glavno besedo
so imeli ogroženi krajani, ki so
tarnali zaradi prahu, izumiranja
rastlinja in živalstva, zaradi opo-
rečne vode ...
Odlagališča rdečega blata ali
halde, kot jim pravijo delavci
Tovarne glinice in aluminija, se
raztezajo že na petinštiridesetih
hektarjih plodne zemlje. Bazen
je izkopan šest do sedem metrov
globoko, torej do nivoja podtal-
nice. Spodnja plast naj bi bila
nepropustna, vendar je le zasilno
izolirana, saj je za idealno uredi-
tev bazena zmanjkalo denarja,
kot je povedal eden krajanov Str-
nišča. Da bazen ni nepropusten,
je razvidno tudi iz raziskav Zavo-
da za zdravstveno varstvo v Ma-
riboru, ki spremlja potovanje
snovi iz rdečega blata po vodnih
tokovih. Snovi vztrajno potujejo
skozi zemljo proti zajetjem pitne
vode v okolici Tržca in Lancove
vasi.
Krajani Strnišča so opozorili
na vest, ki so jo dobili neuradno
od zaposlenih v TGA Kidričevo,
da so delavcem v tovarni do pre-
klica prepovedali uživanje vode
iz vodovoda. Ker so prebivalci
Strnišča priključeni na isti vodo-
vod kot TGA, so za mnenje o nji-
hovi vodi iz vodovoda zaprosili
Zavod za zdravstveno varstvo v
Mariboru. Tam so jim povedali,
da je voda neprimerna za otroke
in odraščajočo mladino, starejši
pa jo lahko uživajo brez nevar-
nosti. Krajani še vedno ne vedo,
ali so njihov vodovod priključili
na drugo vodno zajetje, pa tudi o
onesnaženosti ali oporečnosti
vode niso dobili nobenega urad-
nega obvestila. Odgovorne v
TGA krajani javno sprašujejo.
zakaj se do njih obnašajo mače-
hovsko, kako je mogoče, da je
človek, zaposlen v TGA, vreden
več kot okoliški ljudje.
Ob lepem vremenu se zgornja
plast rdečega blata posuši, veter
pa prah raznaša, kamor pač pi-
ha. Takrat je okolica podobna
Sahari. Nekdo se je slikovito iz-
razil, da je vse rdeče, kot da bi se
odeli v bojne barve Indijancev.
Eden krajanov je opisal zgo-
dovino problemov z odpadki iz
Tovarne glinice in aluminija, kot
so jih občutili vsi, ki živijo v oko-
lici te tovarne. Problemi so se
pojavljali od začetka obratova-
nja. Najprej so bili krajani ob
pitno vodo. Na svojo pobudo so
leta 1954 zgradili vodovod. Emi-
sija rdečega blata je prisotna po-
vsod in ves čas. V okolici tovarne
ni več kobilic, veveric in čmrljev.
Ob določenem vremenu imajo
ljudje, ki žive v okolici tovarne,
pekoče oči in grla. Nihče od kra-
janov ne ve, koliko je rdeče blato
radioaktivno; verjetno ta poda-
tek poznajo v TGA, vendar oko-
liški vaščani zanj še niso izvedeli.
Nekdo je položaj opisal takole:
»Umira vse naokrog, vendar po-
časi. Kaže, da bo tako tudi z na-
mi.«
Doktor Leo Šešerko, predstav-
nik Zelenih Slovenije, je na vpra-
šanje, kako se po njegovem da
rešiti ta problem, odgovoril:
»Problem, ki je nastajal več kot
štirideset let, ni rešljiv kratkoro-
čno. Koliko bomo Zeleni Slove-
nije lahko vplivali na nadaljnji
potek uničevanja narave, je odvi-
sno od volitev. Če bomo izvolje-
ni, bomo zagovarjali, kar smo že
obljubili. To je zaprtje hale A,
kar bo zmanjšalo emisijo luga.
Druga stvar je prekritje površine
bazena z zemljo. Problem pod-
talnice je problem Slovenije in
tam se bo moral tudi rešiti. Za
rešitev podtalnice bo verjetno
potrebnih nekaj ekspertiz iz sve-
ta, kjer so se s takimi problemi že
spopadli in jih znanstveno obde-
lali.«
Pred kratkim smo v časopisu
pisali o lugu, ki se je razlival po
poljih. Sedaj se ne razliva več,
cev je speljana globlje v gozd,
kjer pač ni toliko na očeh rado-
vednih novinarjev. Žal pa narava
s tem ni rešena pred uničeva-
njem. Ob tovarni je tudi še nera-
ziskano odlagališče pepela.
Kako na probleme, ki tarejo
ljudi v okolici tovarne, gledajo v
TGA, pa drugič.
M. Šamec
Odlagališče rdečega blata.	(Foto: M. Ozmec)
Pri inventivni dejavnosti nič novega
Enajsti dan inovatorjev ptuj-
ske občine je minil brez presene-
čenj. Če so v prejšnjih letih zbi-
rali podatke o inventivni dejav-
nosti s pomočjo ankete, je letos
to nalogo opravil razpis. Kot je
povedal predsednik komisije za
inventivno dejavnost pri občin-
skem svetu ZSS Ptuj Vlado Mli-
naric, so pričakovali večji odziv.
Tradicija iz prejšnjih let se tako
nadaljuje.
Srečanja ob enajstem dnevu
inovatorjev se je udeležilo zado-
voljivo število tistih, ki jim ni
vseeno, kako se razvija inventi-
vna dejavnost. Zanimivo pa je,
da se ga niso udeležili predstav-
niki organizacij, ki so prejele de-
nar za raziskovalne naloge.
Ena od pomembnih nalog, ki
jih bo komisija za inventivno de-
javnost pri sindikatu skušala
uresničiti že v kratkem, je izved-
ba ankete o tem, koliko so na
tem področju naredili v neki or-
ganizaciji in koliko ljudi »inven-
tivno dela in razmišlja«. Vpraša-
nje pa je, koliko bodo ti podatki
resnični.
Priznanja za obrtnika Jožeta Milošiča (Posnetek: KOSI)
Volili nismo samo v Sloveniji
temveč tudi v Grčiji, na Madžar'
skem in v Peruju. Na Madžar,
skem je bila slaba volilna udele-
žba, v Grčiji pa ponovno nobena
stranka ni dobila absolutne veči-
ne. Na predsedniških volitvah v
Peruju pa je volitve nadzorovalo
okoli 300 tisoč vojakov in polici-
stov. Ti naj bi preprečevali napa-
de uporniškega gibanja »Sande-
ro Luminoso«, ki je pozvalo k
bojkotu volitev.
• • •
Litva še naprej vztraja pri svoji
odločitvi. Na velikem mitingu v
Vilniusu je predsednik litovske-
ga vrhovnega sovjeta poudaril,
da se ne nameravajo odreči ne-
odvisnosti.
V Leningradu pa so doživeli
tudi posebne vrste spektakel.
Okrog 50 poslancev novoizvolje-
nega mestnega sveta je zasedlo
televizijski studio in ljudski po-
slanec Nikolaj Ivanov je kljub
uradni prepovedi izvedel oblju-
bljeni nastop z domnevnimi ar-
gumenti, da so kremeljski vrhovi
vpleteni v nečedne posle.
Litovci tudi napovedujejo
možnost, da bi Litva, Latvija in
Estonija skupno nastopile v po-
gajanjih za neodvisnost od Sov-
jetske zveze.
• • •
Egipt je ponovno vzpodbuje-
valec mirnega reševanja sporov
na Bližnjem vzhodu. Zaradi izra-
elsko-iraških groženj je obiskal
nekaj dežel in se dogovoril, da
bodo v skrajnem primeru, če se
bodo grožnje z uporabo orožja
za množično uničevanje nadalje-
vale, pripravljeni sprejeti medna-
rodno komisijo, ki bo nadzoro-
vala dogajanja na tem področju.
• • •
Demokratizacija na Češkem je
v polnem razmahu. Tudi vojaški
mehanizem pod vplivom novih
voditeljev rahlja svoje vajeti.
Pred kratkim so pričeli drugi
krog odstranjevanja obmejnih
pasov ob meji z Zvezno republi-
ko Nemčijo in Avstrijo. V prvem
delu so odstranili bodečo žico,
znižali pa so tudi širino obmejne-
ga pasu in pridobili 146 tisoč
hektarjev zemlje. Odstranili bo-
do tudi vse opozorilne table, ki
ljudem preprečujejo gibanje po
obmejnem pasu.
• • •
Koalicijo, ki bo imela večino v
vzhodnonemškem parlamentu,
sta te dni sklenili v Berlinu vod-
stvi krščansko-demokratske uni-
je in socialdemokratske stranke.
Ti dve bosta sestavili tudi novo
vzhodnonemško vlado. Prvi ko-
rak, ki ga koalicija napoveduje,
je sprememba ustave. Vlado bo-
do v Berlinu predstavili danes.
• • •
Nelson Mandela nadaljuje
svoje pogovore in prizadevanja
za ureditev razmer v Južnoafriški
republiki. Od 2. do 4. maja bodo
v Capetownu mirovna pogajanja
med južnoafriško vlado in Afri-
škim nacionalnim kongresom.
Kar se je še pred letom zdelo ne-
verjetno, se bo torej zgodilo. Biv-
ši zapornik Mandella in predsed-
nik države, ki ga je dolga leta za-
tirala, bosta sedla za pogajalsko
mizo in izdelala model demokra-
cije za doslej tako razslojeno dr-
žavo, kot je Južnoafriška republi-
ka.
• • •
Dogodki na Poljskem ne pote-
kajo po znanem reklu, da je lažje
rušiti kot graditi. V poljskem par-
lamentu počasi, a vztrajno pre-
navljajo ustroj države s spreje-
manjem novih zakonov, pred-
vsem z ekonomskega področja.
Privatizacija je seveda glavna te-
ma. Večina poslancev se zavze-
ma za delničarstvo zaposlenih v
industriji. Zelo ostre pa so tudi
razprave o notranjih zadevah in
ministrstvu. Vladajoče kroge so
opozicijski poslanci obtožili, da
so namenoma omogočili uniče-
vanje arhivov varnostne službe.
Pripravlja:
d. I-
V turizmu je potrebno vztrajati
Prvega marca letos smo v Ormožu dobili novo zasebno turistično
agencijo TURA. Njena lastnica je Alenka Žličar, sicer doma iz Ivanj-
kovec.
Njena zgodba je zgodba mno-
gih mladih, ko končajo srednjo
šolo, opravijo pripravništvo, bi
radi delali, dela pa zanje ni, zato
so prisiljeni poprijeti za tisto, kar
jim je najbolj pri roki. Alenka je
v Mariboru končala srednjo geo-
detsko šolo, na geodetski upravi
skupščine občine Ormož opravi-
la pripravništvo, potem pa so ji
prijazno rekli, da zanjo pač ni-
majo dela, in morala je ostati do-
ma. Po dolgotrajnem iskanju de-
la, med tem je bila celo dve leti v
kampanji v TS Ormož in opra-
vljala tudi druga dela, so doma
ugotovili, da se bodo morali
ogledati na svoje. Odločili so se
za turizem, ker takrat v Ormožu
še ni bilo nobene podobne agen-
cije, ki bi turizem v občini spra-
vila na zeleno vejo in ki bi turi-
stom občino in njene lepote ne-
koliko bolj predstavila svetu.
Na srečo imajo v mestu hi-
šo, tako da jim ni bilo potrebno
iskati in najemati drugega pro-
stora. Odločili so se, da bodo za
prostore agencije opremili pod-
strešni del hiše. Preden je Alenka
odprla agencijo, je bila na »prak-
si« v Radljah, v tamkajšnji za-
sebni turistični agenciji, ki ima
delo že utečeno. Nekaj strokov-
nih napotkov so ji dali tudi pri
Mariborski turistični zvezi, poza-
nimala se je naokoli, kje se na
tem področju kaj dogaja, in tako
nabirala prepotrebne izkušnje.
Naredila je tudi prošnjo na
Kompas, da bi pri njih bila me-
sec dni na praksi, seveda povsem
zastonj, vendar so ji negativno
odgovorili, ker je v tem primeru
tej veliki turistični agenciji »kon-
kurenca«.
S potrdili na občini ni bilo no-
benih problemov; morala je
predložiti potrdilo o končani
srednji šoli, zdravniško spričeva-
lo in obrtno dovoljenje. Nekoli-
ko se je zatikalo pri telefonu, ki
je v takšni agenciji nujno potre-
ben.
Zakaj je imenovala svojo
agencijo TURA? Alenka je pove-
dala, daje najprej razmišljala, da
imena s strešico ne more dati že
zaradi tujcev, pa seje odločila za
TURO, ki pove, da je to turisti-
čna agencija, pa še potovanje
simbolizira, tega pa je v turizmu
veliko.
Kaj trenutno dela? Povedala
je, da ima ob turizmu trenutno še
zavarovanje Croatia, pozanimala
pa se je že za avtobuse in poslala
delovnim organizacijam in šo-
lam ponudbe za izlete. Ob vsem
pa študira tudi angleščino in se-
veda tudi znamenitosti Ormoža
in okolice, da jih bo lahko posre-
dovala vsem, ki o tem želijo kaj
vedeti podrobneje.
Z veseljem mi je povedala, da
jo delo zelo veseli, ker je dinami-
čno in ker ima pri tem opravka z
ljudmi.
Ob tem sem se mimogrede za-
pletla še v pogovor z njenim oče-
tom, ki je prišel trenutno na
obisk. Stanka Žličarja mnogi po-
znajo kot dobrega predsednika
Turističnega društva, ki je v mi-
nulih letih že veliko naredil za
Ormož in okolico, predvsem gle-
de hortikulture. Zelo dobro ve,
da vsaj nekaj časa turistična
agencija še ne bo dajala denarja,
in je nujno, da ji pomaga, ker se
bo sicer zgodilo tako kot povsod
v ormoškem turizmu, ko so lju-
dje dobro začeli, pa nehali sredi
poti bodisi zaradi te ali one teža-
ve, največ pa zaradi pomanjka-
nja denarja.
Ormož je zanimiv za tuje turi-
ste, saj so naravne danosti velike,
od goric in vina do lova in ribo-
lova, pa jih moramo znati pravil-
no ponuditi, je svoje razmišljanje
o turizmu v občini sklenil Stanko
Žličar.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Alenka Žličar v svoji turistični agenciji TURA na Ptujski cesti v Ormo-
TEDNIK - april 1990
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
PROGRAMSKO-VOULNA SKUPŠČINA DRUŠTVA KADROVSKIH DELAVCEV OBČINE PTUJ
Težko je reči, kje se konča izobraževanje in prične delo
v svetu je težko ločiti" izobraževanje in de-
lo, podjetja imajo namreč vse bolj izobraže-
valni značaj, je pričel svoje predavanje dr.
Ivan Svetlik na ponedeljkovi programsko-vo-
lilni skupščini Društva kadrovskih delavcev
občine Ruj. Gre za vključevanje mladih po
jolanju v delovni proces, za zmanjševanje ra-
zlik med šolo in delom. Gre za doseganje vi-
soke stopnje konkurenčnosti, zakaj kapital ni
več prednost, je mobilen in tudi tehnologijo
je mogoče kupiti. V primerjavi z azijskimi de-
želami pa gre še za demografski moment, saj
se populacija v razvitih deželah izredno hitro
stara in je od 10 do 20 let starejša od popula-
cije azijskih dežel. To pa pomeni, da je po-
trebno izobraževati ne samo mlade, ampak
tudi tiste pri petdesetih. Podjetja se bodo bo-
rila tudi in predvsem za te delavce, ki imajo
znanje, in jih bodo tudi nenehno usposablja-
la za nove naloge.
Razlike med šolo in delom skušajo podje-
tja v svetu zmanjšati s tem, da vplivajo na šo-
le, prevzemajo različna pokroviteljstva, vpli-
vajo na šolske oblasti, vključujejo v poletnih
mesecih v delovni proces tudi učitelje in se-
veda namenjajo znotraj podjetij znatna sred-
stva za usposabljanje. IBM na primer vklju-
čuje tudi 7.000 sodelavcev za svoje usposa-
bljanje. Podjetja imajo svoje izobraževalne
centre, vsak delavec pa ima za usposabljanje
določeno število ur.
Kaj pa pri nas? Delež družbenega proizvo-
da za izobraževanje je padel pod vse evrop-
ske standarde, v šolah še vedno prevladuje
frontalni pouk, delo v skupinah je redko,
osip učencev v srednjih šolah je tudi 30-od-
stoten, na univerzah še višji. Izobraževanja
za odrasle je vedno manj, kot tudi izobraže-
valnih centrov znotraj podjetij. Tako na tem
področju zaostajamo za razvitimi deželami
od 20 do 30 let.
V svetu sta danes znana dva modela, ki za-
gotavljata tekoč prehod iz šole na delovno
mesto: nemški in švedski. Po nemškem siste-
mu na primer učenci, ki se po obveznem šo-
lanju odločijo za poklicno šolo, preživijo štiri
dni v podjetju in en dan v šolskih klopeh.
Ves ta sistem izobraževanja financirajo pod-
jetja sama, država ne prispeva nič. Po konča-
nem šolanju med vajencem in podjetjem ni
medsebojnih obveznosti. Osip pri takem na-
činu šolanja je izredno majhen, pa tudi neza-
poslenosti mladih je sila malo. Mladi, ki kon-
čajo šolanje, zelo dobro obvladajo tehnična
znanja in prehod iz šole na delovno mesto je
zares tekoč.
Kadrovski delavci so se ob koncu predava-
nja dr. Ivana Svetlika seveda vprašali, kdo
naj bo tisti, ki nas bo naučil podjetništva. V
razpravi pa so tudi ugotovili, da za vse po-
manjkljivosti tudi ni kriv sistem in da ne gre
čakati na to, da se bo spremenil sistem, da bo
država kaj ukrenila, ampak je tudi usposa-
bljanje potrebno postaviti na podjetniške te-
melje. Ugotovili pa so tudi, da so se predava-
nja udeležili zgolj kadrovski delavci, ki pa
žal na področje izobraževanja in usposablja-
nja delavcev v podjetjih nimajo odločujočega
vpliva. Predavanju bi moral prisluhniti celo-
ten management ptujske občine. Bi moral. Pa
žal tudi tako veliko podjetje kot Perutnina na
predavanju ni imelo svojega predstavnika,
kot so ugotovili člani Društva kadrovskih de-
lavcev.
V nadaljevanju svojega srečanja so še pre-
gledali dosedanje delo, razrešili staro in izvo-
lili novo vodstvo. V svoj program pa so si za
letošnje leto med drugim zapisali tudi stroko-
vna predavanja in pobudo, da se v ptujski
občini pripravi celovita analiza ponudbe de-
lovne sile z vnaprej nastavljenim sistemom
spremljanja te ponudbe. Novi predsednik
Društva kadrovskih delavcev ptujske občine
je postal Božo Glazer.	^aV
Volim vas, droge bralke in hrolci, in vam želim dober den. Glih pred
pul vure sen se vma z volišča in bi vam rad zdaj napisa, kak se počutim
po prvih povojnih svobodnih, demokratičnih in nasploh ta provih volit-
vah: občutek je dober, saj smo meli na izbiro več kandidatov, in ne tak
kak včosik. gdo me je z volilnega lističa gleda samo en kandidat, pa ne-
sen veda. kaj naj naredim ž njim. Ga naj obkrožim ali naj prekrižam nje-
ga in sebe? Vidite, letos pa sen dobro preštundira. keri bode izmed večih
kandidatov doba moj glos in zavujpanje. Seveda pa je zdaj vejko vproša-
je. če smo resen ta prove Udi na prova mesta zvolili: to bodo in bomo mo-
gli vsi fkuper dokazati z delom. Povdorjan, dokozati z delom in ne samo
z besedami. Jaz dobro vem. da so eno predvolilne obljube, drugo pa ures-
ničitev totih ablub. Jaz sen moji Mici pred poroko tudi marsikaj oblubla
in navsezadja malo tistega uresniča. Pa nama je glih tak lepo. drgačik bi
že itak da odcepitve prišlo in bi v kon federaciji živela ...
Kaj pa je zdaj to. si vena mislite ob toti konfederaciji. To vam je tak in
tak si pač jaz to tolmačin: z Mico bi se ločla od štampeta in mize ter se-
veda tudi mošje in bi dale naprej ostala prijatela — v seksualni konfede-
raciji. Problem je samo v tem, da meni pri totih že boj ta starih letih ena
fedra fali. ki bi mi kondom-federacijo pokunci držala. Nekaj podobnega
se dogaja zdaj med Slovenija in Jugoslavijo. Vam je zdaj jasno, pa če
glih je nebo oblačno?
Pa smo drgoč na kunci mojega pisma. Spuna bi vas rad, da se bliža
vejka noč. Trebalo bo jajca poforbati, v tunko segnoti in v klet iti in seve-
da tudi kaj za pregrešne duše zmoliti. Na našem bregi bomo po stori na-
vadi kres zakurili. Letos bodo pre žegen jeli tudi tisti, ki si ga v vseh po-
vojnih letih neso vujpali javno privoščiti. Pa dober tek in bog požegnaj.
Vaš LUJZEK
Namesto dvanajstih apostolov
trinajst obtoženih
Slastni koketl, ki vam jih prijazno ponuja reklama Perutnine, mnogim tek-
nejo, koketirajo z gurmani in gredo dobro v promet.
Tako koketi. Prav nič pa ne koketirajo vodilni delavci (nekateri) z novinaiji
ptujskega aktiva. Nasprotno. Spravili so jih na zatožno klop, njih trinajst (pa
naj še kdo reče, da to ni nesrečna številka).
Obtožnica je dolga kar pet strani, to je toliko, kolikor je zasebnih tožilcev
(Alojz Gojdč, predsednik PO, Dimče Stojčevski, podpredsednik PO, dr. Ro-
man Glazer, podpredsednik PO, Andrej Kovač, podpredsednik PO, in Erik Ša-
ra, direktor PE perutninske klavnice), če ne prištejemo še Družbenega podjetja
Perutnina. Obtoženi so po tej obtožnici — dvanajst njih — storili štiri kazniva
dejanj po členu 108/11 — I KZ SR Slovenije in trinajsti še dve dodatni kaznivi
dejanji po istem členu istega zakona.
Obtoženi naj bi bili spoznanTza krive, ker so javno pozvali predsednika PO
naj obrazloži, kaj je menil na lanski proslavi dneva žensk, ko je trdil, da novi-
naiji pišejo same laži, in ker ni bilo odziva, so ga spet javno pozvali in napove-
dali konec »molka« o Perutnine ter napovedali, da bodo odslej pisali o njej.
Tudi o zapletih zaradi zamenjave provenience, pa o salmonelah, o ekološki
strani proizvodnje, o slabo očiščenih piščancih, ki vznemiijajo gospodinje, in še
o čem.
In ^ej ga, zlomka, prvi možje Perutnine so se ujezili in zahtevajo srečanje z
novinarji na nevtralnem terenu, v hiši pravice. V obtožnici se sklicujejo tudi na
povzročeno premoženjsko škodo zaradi zmanjšanja poslovnega ugleda, ki so jo
ocenili na milijon dinarjev.
Vsak dM je lahko nedelja, le kokete morate imeti na mizi. Zakaj torej ne bi
bilo na sodišču namesto dvanajst trinajst apostolov, le da so novinaiji...
Protest proti neenakopravni medijski udeležbi
kandkiatov DEMOSA
Naj se predstavim: Ptujčanka sem, nisem se udeležila nobenega predvolil-
nega zborovanja v našem lepem malem mestu, čeprav ni bilo mogoče prezreti
vabil nobene od strank, ne sodim v stolpec doslej neopredeljenih volilcev, pred-
sedniške kandidate poznam — nekatere osebno, nekatere prek javnih občil.
(Ugotavljam, da si nekateri kandidati v tem času zelo trudijo ustvariti pozitiven
osebni vtis na volilce, medtem ko so nekatere kandidate ljudje že davno sprejeli
za svoje, čeprav nimajo igralskih kvalitet.) Doslej se nisem politično udejstvova-
la (čista resnica), pač pa sem dolgoletni aktivni član Rdečega križa, sem soorga-
nizator krvodajalskih akcij, krvodajalka, zdravnica.
Dr. H. Požamiku pravim: »Predvolilni golaž« je hrana za zdrave ljudi, ki
imajo še dober tek ... Medtem pa potrebuje bolan človek drugačno pomoč, ki
mu jo neštetokrat lahko nudi le krvodajalec s svojo krvjo. Takrat ne misli ne na
dr. Pučnika, ne na tov. Kučana, ne na dr. Demšarja (zdravnika — tukaj na poli-
tičnem prizorišču ...). Bolniku je takrat tudi vseeno, na kateri strani časopisa je
kdo od naštetih predsedniških kandidatov (in stranke, ki jih zastopajo) oveko-
večen, kakor je vseeno tudi meni.
Vračam se h krovodajalcu, kajti prav seznam krvodajalcev na določenem
mestu moti dr. H. Požamika. Krvodajalec Je in bo vedno zapisan na pra-
vem mestu v srcu hvaležnega bolnika in — trdim lahko — tudi v na-
šem ptujskem lokalnem časopisu.
V lanskem letu seje v Sloveniji prijavilo 109.000 krvodajalcev na
odvzem krvi, v Ptuju 4.700 — to prav gotovo ni zanemarljivo število
ljudi (tudi volilcev), temveč je občudovanja vredna številka. Zato pro-
sim dr. Požarnika, naj sedaj tudi izračuna, koliko kandidatov in volil-
cev petih strank, združenih v DEMOS, je krvodajalcev — saj to stran-
ko zastopa — in koliko od naštetih ljudi je doslej potrebovalo pomoč
prav od krvodajalcev, če so bili bolni. (Verjetno je bližje računalniku
kot jaz, saj naša bolnišnica nima denarja za že dalj časa planirano in
nujno potrebno aparaturo za sodobno obdelavo podatkov o krvoda-
jalcih in porabi krvi.) Ko bo izračun končan, bo dr. Požarnik ugoto-
vil, da je prav verjetno »žebelj« zabijal na nepravem koncu, da se je
žebelj zadri v prst njegove stranke, katere sliko je želel zabiti na pred-
nje strani ptujskega Tednika.
In prav temu časopisu se ob tej priložnosti javno, pred vso slo-
vensko javnostjo zahvaljujem za dolgoletno brezplačno objavljanje
seznamov krvodajalcev, za vso pomoč pri zatiranju »haloške kuge«
— alkoholizma, za vso pomoč, ki jo nudi našim kmetom ...
Skoraj siti smo že »predvolilnega golaža«, kajti za njim bo ostala
gola realnost ponosnega, vendar nadvse revnega slovenstva predvsem
v naših krajih. Ostal pa bo tudi nadvse human odnos med bolnikom
in krvodajalcem — in zdravnikom, ki je le posrednik med obema. In
prav ta zdravnik nadvse spoštuje krvodajalca in mu je v imenu bolni*
ka neizmerno hvaležen za pomoč.
Pri nas pravijo, da ima vsak človek tako vrednost, kakršno zaslu-
ži. In ta se prav gotovo ne meri le po objavi imena na prvi ali deveti
strani časopisa. (Op.: Krvodajalcem, ki tega ne vedo, naj povem, da
dr. Hubert Požarnik ni zdravnik temveč doktor znanosti v vedi, ki z
zdravstvom sodeluje.)
dr. Jožica Vrečko,
specialist transfuziolog
Bolnišnice Ptuj
Bili smo na pravi
strani
Redne volilne skupščine občinske
organizacije ZZB NOV Ptuj seje ude-
ležilo 34 delegatov od 39 izvoljenih,
pa še tistih 5 manjkajočih je izostalo
iz upravičenih razlogov. Po borcih bi
se morale glede udeležbe zgledovati
druge organizacije in tudi zbori ob-
činske skupščine. Poleg delegatov se
je v delavskem domu Franca Kram-
bergerja v petek, 6. aprila, zbralo tudi
več predstavnikov političnih organi-
zacij in občinske skupščine, predsed-
V ptujski občini je bilo na
začetku leta 1990 še 895 čla-
nov ZZB NOV — povezanih v
29 krajevnih zvezah. V letu
1989 jih je umrlo 55. Povpre-
čna starost članov je 70 let.
Stalne priznavalnine prejema
269 borcev, od tega 42 vdov
padlih in umrlih borcev; 17 pa
jih živi v domu upokojencev.
stvo RO ZZB NOV Slovenije pa je
zastopal Jože Berce iz Maribora, kjer
spet snujejo enotno občinsko organi-
zacijo in je zato še posebno pomemb-
no sodelovanje med borci Maribora
in Ptuja, je poudaril v razpravi.
Ker so delegati prejeli pisna poro-
čila o delu občinskega odbora, je
predsednik Milan Lacko v uvodnem
poročilu govoril predvsem o seda-
njem političnem trenutku, ki dosega
svoj vrh v demokratičnih večstrankar-
skih volitvah, borčevska organizacija
pa se je ob tem postavila na nestran-
icarske temelje. Borci bodo s svojimi
življenjskimi izkušnjami sodelovali z
vsemi tistimi strankami, zvezami in
društvi, ki imajo v svojih programih
delovanja dober odnos do borcev,
zgodovinsko ovrednotenih pridobitev
in izročil NOB.
V razpravi o poročilih je sodelova-
lo devet delegatov, predstavnika So-
cialistične zveze in ZK-SDP ter izvrš-
nega sveta in skupščine občine Ptuj.
Razumljivo je, da so največ razprave
namenili volitvam, tudi sami tehnični
izvedbi. Ob tem je bilo poudaijeno,
da se na volitvah odloča o naši na-
daljnji usodi, končali pa so s priporo-
čilom, da naj se borci udeležijo voli-
tev tako 8. kot 22. aprila in da naj da-
jo glasove kandidatom tistih strank,
ki imajo v svojih programih tudi va-
rovanje vrednot NOB.
Po volitvah novega vodstva občin-
ske organizacije, odločili so se za ja-
vne volitve in vsi predlagani so bili iz-
voljeni soglasno, so sprejeli še pro-
gram dela za leto 1990 in pooblastili
predsedstvo, da ga dopolni s pobuda-
mi in predlogi iz razprave. Posebej pa
so se zahvalili dosedanjima dolgole-
tnima delavnima članoma predsed-
stva Cvetku Pantarju in Jožetu Vrati-
ču, ki zaradi slabega zdravstvenega
stanja ne moreta več tako ustvaijalno
delovati.
V programu dela se borci zavzema-
jo predvsem za nadaljnje sodelovanje
z drugimi organizacijami in društvi —
tako v krajevnih skupnostih kot v ob-
čini, republiki in jugoslovanski skup-
nosti. Med njihove glavne naloge spa-
da tudi sodelovanje v akcijah za ohra-
nitev miru, za spoštovanje med naro-
di in narodnostmi, za družbeni in
ekološki razvoj. Zato bodo odločno
nastopali tudi proti vsem oblikam
oživljanja revanšizma, šovinizma in
kršenja človekovih in narodnostnih
pravic.
Spodbujali in podpirali bodo argu-
mentirano obravnavanje celovite in
Občinsko organizacijo ZZB
NOV Ptuj vodi 9-člansko pred-
sedstvo. Za predsednika je bil
ponovno izvoljen Milan Lacko,
za podpredsednika Ivan Rau,
za sekretarko pa Fanika Rajh.
Drugi člani predsedstva so:
Rafko Mohorko, Ivica Maja-
čič, Franc Prelog, Srečka Je-
žovnik, Franc Lončarič in Da-
b ros lav Živkovič.
nepotvorjene podobe narodnoosvo-
bodilnega boja, da bodo te vrednote
spoznali mlajši rodovi. Sodelovali bo-
do pri odkritju prenovljenega spo-
minskega obeležja na Jelovicah, na
raznih pohodih, proslavah in podob-
no.
Posebej bodo skrbeli za zdravstve-
no in socialno varnost borcev, voja-
ških vojnih invalidov in družin padlih
borcev, med borci pa gojili solidar-
nost, humane odnose in tovarištvo.
Ponosni so na zgodovinsko potrjeno
dejstvo, da so se v zadnji vojni boje-
vali na pravi strani.
FF
Pogovor z MILANOM KNE-
ŽEVIČEM, predsednikom
komiteja za kmetijstvo Repu-
blike Slovenije:
KMETIJSTVO DANES IN
JUTRI
Gorišnica, ponedeljek, 16.
aprila, ob 19.30 uri.
VABUENI!
pismo »od daleč«
Dragi rojaki, ne vem ali naj vas najprej malo po-
karam zaradi slabe udeležbe na volitvah, saj je
menda bila v naših krajih med najnižjimi. Volitve
ste torej raje špricali in se vdali v u.sodo, da je
oblast pač oblast, naj si bo od boga ali od ljudstva
postavljena. Sicer pa pustimo času čas in se nekoli-
ko povrnimo k ocenam volitev v Sloveniji. V Srbiji
se očitno držijo pravila, da če o dogodkih ne poro-
čaš, se pač niso zgodili. Vest o slovenskih volitvah
je na primer za tukajšnje medije tretjerazredna in
vsi skupaj poskušajo dati vtis. kot da se ni nič zgo-
dilo. Sami so si namreč s predčasnimi volitvami,
kjer so nastopili sama komunistični kandidati, za-
gotovili 4 leta .spokojnega življenja in zaenkrat ne
razmišljajo, da bi šli na volitve. Zdi se mi, da je si-
cer največjo resnica a slovenskih volitvah zapisal
New York Times, češ da so slovenske volitve pred-
vsem glasovanje prati Srbiji in srbski dominaciji.
Kot piše Richard Besec: 49-letni Milan Kučan,
predsednik slovenskih komunistov, ki danes pravi,
da vodi demokratično obnova, se je uprl srbskemu
liderju Slobodanu Miloševiču, zaradi česar si veči-
na Slovencev težka lahka zamisli bodočnost brez
njega. Zadrega tujih poročevalcev, ki so poročali o
prvih povojnih večstrankarskih volitvah v Sloveniji,
je namreč velika, saj so pričakovali prelom s komu-
nizmom, pa naj si ho s starim ali reformatorskim.
Podobno mnenje kot ameriški Times, ki napove-
duje. da so slovenske volitve še en klin v mučne od-
nose med Srbijo in Slovenijo, deli tudi pariški
Mond. Mond piše, da so celotne volitve minile v
znamenju nacionalnega vprašanja oziroma da je
imela kampanja skoraj nacionalistični in emotivni
duh.
No, če pustimo razmišljanja tujih opazovalcev in
se opremo na lastno logiko, bi lahko rekli, da slo-
venski narod noče velikih revolucionarnih prevra-
tov. Pripravljeni smo očitno še marsikaj požreti in
vreči pod tepih v mednacionalnih odnosih, samo
da bi bil prehod v demokracijo mirnejši. Res je, da
v Jugoslaviji kljub sesutju vse stvari še zdaleč niso
odločene in kocka še ni padla. Toda potrebno je re-
či, da bo dogovor enakih med enakimi težak, saj
bo recimo Srbija nastopala vedno s pozicij močnej-
šega — s pozicij 8-milijonskega naroda. In obna-
šajo se že kot država. Ravnokar poslušam, da je
na primer grški premier Vasilios danes gost srbske-
ga predsedstva. Srbija izkorišča, da je pač v Beo-
gradu prestolnica. Ali smo Slovenci dovolj dobri di-
plomati oziroma pogajalci, da hi lahko svojo majh-
nost spretno nadomestili z drugimi vrlinami ? Mor-
da. Razlike še niso takšne, da pogovor ne bi bil
mogoč, toda pri skoraj enoletnem življenju tukaj v
Srbiji sem zmeren optimist. Mislim, da se premalo
poznamo, sicer pa bo nenavadnega beograjskega
zatišja verjetno kmalu konec.
Vladimir Vodušek
4 - NAŠI KRAJI iN LJUDJE
12. april 1990 - TEDNIK
V vrtu
Svetovna zdravstvena organizacija o varstvu okolja in zdravja je
7. aprila razglasila za svetovni dan zdravja. Ob tej razglasitvi je bila
sprejeta poslanica, ki poziva vse človeštvo k njegovi osnovni nalogi:
trajno zagotoviti VARSTVO ZDRAVEGA OKOUA.
Vrtičkarji s svojimi nenehnimi prizadevanji pri urejanju in negi
vrta in bivalnega okolja prav gotovo prispevamo svoj delež k varstvu
in ohranitvi zdravega okolja, da pa bi ta svoja prizadevanja še pogla-
bljali in z vzgledom vplivali na tiste, ki zdravo okolje ogrožajo in
onesnažujejo, ne bi bilo prav, da bi prezrli poziv svetovnega dne
zdravja.
Poslanica svetovne zdravstvene organizacije o varstvu okolja in
zdravja med drugim vsebuje pomemben poziv vsem tistim, ki imamo
kakršen koli opravek z vzgojo in nego rastlin in pri tem uporabljamo
kemična sredstva, da ravnamo skrajno premišljeno in smotrno, zlasti
s strupi. Neustrezen način uporabe kemičnih sredstev v kmetijstvu
ima neposreden vpliv na uporabno in prehrambeno vrednost kmetij-
skih pridelkov, posredno pa na pitno vodo in živilske proizvode (živi-
na, krmljena s tako pridelano krmo). Omenjena poslanica nas zavezu-
je, kako ravnati s strupi in drugimi kemikalijami v kmetijstvu in v ze-
lenem okolju z odpadki v rastlinski reprodukciji, poziva k ohranitvi
in varstvu izvorov zdrave pitne vode.
S prihodom pomladi in začetkom vegetacije se vzporedno z rast-
jo in razvojem rastlin prične tudi razvoj rastlinskih bolezni in škod-
ljivcev, pri negi posevkov in trajnih nasadov pa nam je v veliko nadlo-
go plevel. Za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci se v tem času
oskrbimo tudi s potrebnimi pesticidi, ki jih bomo za preprečevanje
bolezni in zatiranje škodljivcev med letom potrebovali. Sedaj je čas,
ko je primerno in potrebno, da tudi vrtičkarji razmišljamo, kako se
ravnati in obnašati, da bo zeleno okolje postalo lepše in ostalo zdra-
vo.
Glede uporabe kemičnih sredstev v kmetijstvu obstajata danes v
svetu dve skrajnosti, ki bi ju na kratko lahko označili prvo v pretirani
uporabi pesticidov, gnojil in rastlinskih stimulatorjev rasti v tekmi za
čimvečjo proizvodnjo in drugo, v kateri se odraža nerazumen in egoi-
stičen odnos razvitega sveta do nerazvitega, ki mu ne nudi za večje
pridelovanje hrane novih tehničnih in kemijskih dosežkov. V prvi
skrajnosti si je človek porušil ravnotežje v naravi in se vrtoglavo za-
struplja, v drugi pa zaradi premalo pridelane hrane umira od lakote.
Iz te ugotovitve ni težko sklepati, da človeštvu v obeh skrajnostih sle-
di propad, če se ne bomo obnašali — in to vsak posameznik — skraj-
no o^ovorno pri varstvu zdravega okolja.
Ce se ravnamo po navodilih, ki jih stroka in proizvajalci pestici-
dov dajejo, v nobenem primeru ne more priti do motenj, škode ali po-
sledic v okolju. Vsaka nepravočasna, pretirana in nestrokovna poraba
pesticidov pa ima težke in usodne posledice. Zavreči manjši ostanek
strupenega pesticida v potok ali izvor vode ima lahko katastrofalne
posledice za živo naravo, neupoštevanje osebnih varstvenih ukrepov
pri uporabi pesticidov pa prav tako smrt.
Poslanica je pri uporabi pesticidov konkretna in opozarja, da
strupov ne smemo hraniti v posodah, v katerih navadno spravljamo
hrano ali pijačo; hraniti jih moramo v posebnih prostorih, ločeno od
živil, pod ključem, v nobenem primeru pa ne smejo biti dostopni otro-
kom. Nikoli pesticidov ne uporabljajo v vetrovnem vremenu, da ne
bomo povzročali škode in zastrupitev sosednim kulturam.
Kljub temu da so pesticidi označeni glede na stopnjo strupeno-
sti, pa lahko privlačna embalaža in na njej čestokrat prikupna slika
zdravih sadežev nepoučenega, zlasti pa otroka zavede, da gre za sadni
sok — in nesreča bo tukaj. Prazne embalaže pesticidov v nobenem
primeru ne smemo uporabljati v druge namene in jo takoj po uporabi
neškodljivo odstranimo ali uničimo. Odpadna embalaža pesticidov
ne sodi v smetnjak, ker bo prišla v javno odlagališče smeti, kjer bo za-
strupljala okolje. Po vzoru razvitih držav, kjer skrbijo za zdravo oko-
lje, si bomo tudi pri nas morali omisliti posebna zbirališča za ostanke
pesticidov in embalažo, dajo bodo nato strokovno in neškodljivo uni-
čili.
Poslanica poleg že navedenega med drugim opozarja na neneh-
no pozornost in ukrepanje za preprečitev vstopa mrčesu, plazilcem in
glodalcem tako v stanovanjske in gospodarske objekte kakor v bival-
ni, sadni in zelenjavni vrt. Za varstvo zelenega okolja je izredno po-
membno pravilno ravnanje z odpadki. V gospodarstvu nastajajo raz-
novrstni odpadki, ki bi jih morali strogo ločiti, da pozneje ne bi ško-
dovali okolju. Vsi organski odpadki rastlinskega izvora, ki nastanejo
na vrtu in v gospodinjstvu, sodijo na kompostišče, za katerega velja,
da je zaradi proizvodnje naravnega organskega gnojila najkoristnejši
in najdonosnejši domači hranilnik.
Miran Glušič, ing. agr.
»Viizen« ali velika noč
Tako slovesno kakor veliko
noč pri nas nismo obhajali nobe-
nega praznika. Veliki noči pravi-
mo tudi »viizen«.
Kresovi po gričih, odmevajoče
pokanje in slavnostno vzdušje
razglašajo radost zaradi Kristu-
sove zmage nad smrtjo in zaradi
konca dolgega posta.
Povsod na Slovenskem je na
veliko noč zjutraj na mizi žegen.
Od sobote popoldan čaka v ko-
šari in se ga nihče ne dotakne,
preden se ne zbere vsa družina v
hiši, ko se vrne v nedeljo zjutraj
od maše.
Velikonočni žegen se pri nas
običajno servira na skupnem
večjem lesenem krožniku ali ova-
lu. Je pa se le z roko, nikoli z vili-
cami in nožem.
Ko so mati »korpo«, ki je bila
običajno pokrita z rdečim svile-
nim robcem ali pa z belim, lepo
vezanim prtom, odkrili, so se pri-
kazale same dobrote. Največ po-
zornosti nam vzbudi rdeče, so-
čno, kuhano celo pleče, ki nas s
še posebej dobrim okusom mesa,
ko ga odrežemo pri kosti, spomi-
nja na naše mlade dni. »Pisan-
ke« — lepo pobarvana jajca, klo-
base in dobra domača salama,
napolnjena v debelo črevo, nam
z nastrganim hrenom in s kolače-
ma domačega pravega črnega in
belega mlečnega kruha ter z rja-
vo zapečeno potico lepo zaokro-
žijo spomine na mladost. Hišni
gospodar pa ob lipovem čaju, ki
mu ponavadi izboljšamo okus z
vinom ali pa domačo slivovko in
rumom, postavi na mizo tudi li-
ter dobrega domačega vina.
Spoštovanje do »žegna« se ka-
že v pravilih o vedenju za mizo.
Vsakdo mora skrbno paziti, da z
vsemi jedmi ravna dostojno.
V Prekmurju dobro pazijo, da
nič ne pade na tla. Vse ostale od-
padke, lupine, kosti, drobtine
spravijo na posebno mesto v ko-
šari, nakar jih gospodinja vrže v
ogenj.
Pri nas ponekod še danes jaj-
čne lupine potresejo okoli hiše,
da bi se obvarovali strupenih
kač. Čudno bi bilo, če bi se okoli
tako velikega praznika ne bilo
nabralo tudi obilo navad in obi-
čajev iz praznoverja. Jedro teh
navad sega v predkrščansko dav-
nino, prvotni smisel pa je zble-
del, če že ne povsem izginil.
Pred sončnim vzhodom na ve-
liko noč zajeta voda iz bistrega
potoka je veljala za zdravilo.
Kdor se je z njo umil, je ozdra-
vel.
Živimo na vinskem področju,
zato naj omenim še tole: Kdor
na veliko noč natoči v steklenico
dobrega vina, jo zamaši, zako-
plje v mravljišče in steklenico
odkoplje naslednjo leto med sta-
janjem, bo imel pijačo, ki ga bo
naredila silno močnega, če jo bo
po malem pil.
Za domiselnejšo pripravo »že-
gna« vam predlagam, da ga pri-
pravite tokrat malo drugače.
Šunka pečena v testu:
Priprava testa: kvas, žličko
sladkorja, nekaj žlic mlačnega
mleka in žlico moke premešamo
in postavimo na toplo, da kvaseč
vzhaja. V mlačno moko dodamo
rumenjake, maslo, sol, mleko in
kvaseč, dobro premešamo (lahko
tudi z električnim mešalcem) in
pustimo na toplem, da vzhaja.
Vzhajano testo razvaljamo
j,5 cm na debelo.
Šunko operemo, osušimo, po-
mažemo z mešanico gorčice in
ajvarja, položimo na razvaljano
testo in tesno zavijemo. Iz ostan-
kov testa izrežemo ali spletemo
srčke, pletenice, oblikujemo rože
in z njimi okrasimo šunko. Z na-
geljnovimi žbicami okraske pritr-
dimo in testo premažemo s ste-
penim jajcem.
Pečemo v pečici pri tempera-
turi 180° C. Pečemo toliko ur,
kolikor kilogramov je težka šun-
ka (1 kg — 1 ura pečenja).
Poleg šunke ponudimo nastr-
gan hren in dobro rdeče vino.
Za pripravo smo potrebovali:
za kvašeno testo: 50 dag moke,
3 dag kvasa, 5 dag masla, 1 dl
mleka, 2 dag sladkorja, 3 rume-
njake, žličko soli, nageljnove žbi-
ce (klinčke), jajce za mazanje,
žlico gorčice, žlico ajvarja, šun-
ko, težko okrog 3,5 kg.
»Pisanke« — pobarvana jajčka
Jajca lahko pobarvamo na ra-
zlične načine, in to z namenskimi
različnimi barvami za barvanje
jajčk, ročnim poslikavanjem in
podobno. Priporočal pa bi vam,
da jih letos poskusite pobarvati z
lupinami stare, po možnosti rde-
če čebule. Pobarvamo jih tako,
da damo v posodo lupine čebule,
jih zalijemo z vodo in zavremo.
Vodo solimo, dodamo malo kisa
in jajca (z žlico, da se ne razbije-
jo). Kuhamo jih okrog 10 minut.
Odcedimo jih in še vroče nama-
žemo z mastjo ali zaseko, da do-
bijo lesk. Jajca pa lahko, preden
jih damo kuhat z olupki, obloži-
mo z različno zelenjavo in cvetli-
cami, n. pr. vejicami peteršilja,
regrata in podobno. Nato vsako
jajce trdno zavijemo v gazo, na
obeh straneh zavežemo in skuha-
mo. Na lupinah bomo dobili ču-
dovite odtise rastlin.
V »korpi« pa vsaj pri nas ne
sme manjkati orehova potica.
Zato sem izbral dober domači re-
cept za njeno pripravo.
Orehova potica:
Zamesimo kvašeno testo in ga
pustimo na toplem vzhajati. Med
tem naredimo orehov nadev:
zmlete orehe damo v toplo mle-
ko, v katerem smo razpustili ma-
slo in dodali sladkor, naribano
limonino lupino, cimet, rum in
vanilijin sladkor. Orehi v mleku
ne smejo vreti, ker se pri kuha-
nju izločajo eterična olja in dobi
nadev neprijeten okus.
Vzhajano testo razvaljartio
1—2 cm na debelo in po njetu
razmažemo nadev. Po nadevu
potresemo nasekljane orehe. Po,
tico tesno enakomerno zvijerno
in položimo v dobro namazan
model. Na toplem jo pustimo, da
vzhaja.
Preden jo damo v pečico, jo
prebodemo in namažemo s ste-
penim jajcem. Začetna tempera-
tura v pečici naj bo 180 do
200° C. Ko se potica dvigne in
obarva, zmanjšamo temperaturo.
Pečemo jo od 50 do 60 minut.
Preden jo zvrnemo iz modela, jo
pustimo kratek čas v njem. Nato
jo zvrzeno in pokrijemo s prtič-
kom.
Ohlajeno potico posipamo s
sladkorjem v prahu in narežemo.
Za pripravo potice smo potrebo-
vali: za testo: 50 dag bele moke,
7 dag masla, 2 dl mleka, 6 dag
sladkorja, sol, 2 rumenjaka, 2 jaj-
ci, žlico ruma, limonino lupino
in 3 dag kvasa.
Nadev: 50 dag mletih orehov,
10 dag nasekljanih orehov Idi
mleka, limonina lupina, cimet, 2
žlici ruma, 10 dag sladkorja,
4 dag masla in vaniljin sladkor.
Želim vam vesele velikonočne
praznike in dober tek!
V naslednji številki Tednika
boste lahko izvedeli vse o peče-
nju rib na žaru pod geslom: RI-
BE - DOBRA IN ZDRAVA
PREHRANA.
Dušan Bombek
tehnolog Haloškega bisera
Uporaba herbicidov
v vinogradništvu
v vinogradništvu je podobno kakor pri drugih
kulturah; uporaba herbicidov je mnogokrat neiz-
bežna oziroma nujno zlo. To velja predvsem za
večje vinograde. Pri uporabi herbicidov moramo
biti kar se da racionalni in strokovni; le tako bo-
mo lahko dovolj učinkoviti, ekološko sprejemljivi
in hkrati čimmanj zastrupljali lastni vinograd.
V	mladih vinogradih se bomo poskušali čim
dalj časa izogniti uporabi herbicidov, če pa že mo-
ramo, pa uporabimo le kontaktne herbicide. Pri-
poročamo uporabo reglona, kateremu dodamo
eno od močil, kot so sandomit ali katero podobno.
Lahko pa dodamo tudi navaden detergent za po-
mivanje posode; s tem namreč izboljšamo močlji-
vost herbicida, kar izboljša njegovo delovanje.
V	vinogradih, starejših od štirih let, bomo upo-
rabili simazin na čisto površino, če pa je površina
že zatravljena, pa simazin kombiniramo z reglo-
nom z dodatkom enega od omenjenih močil.
Če imamo v vinogradu pernico, bomo uporabili
fusilade. V času, ko ima pernica 2 do 3 liste, škro-
pimo samo ozkolistne plevele.
Na čisti okopani površini lahko uporabimo tudi
goal. Njegovo uporabo priporočam le za vinogra-
de, ki že imajo debla. Goal naredi na površini
film, zato tega ne smemo poškodovati s hojo ali
kakšno obdelavo.
Herbicide uporabimo v vinogradih v čim ožjem
pasu. Količine herbicida si moramo preračunati
sami glede na poškropljeno površino. Tako bomo
na primer vinograd s površino 1 hektarja s 3.500
trsi, posajenimi v vrsti z razmakom 1 meter, po-
škropili v vrsti 0,7 m. To pomeni, da ne bomo
škropili I hektarja, ampak le 0,25 ha. Herbicida,
katerega normalna poraba je 4 l/ha, bomo torej
uporabili le četrtino, torej 1 liter. Pri uporabi her-
bicidov moramo uporabljati vso predpisano zašči-
to!
Albert Gonc, dipl. ing. agr.,
vodja rastlinske proizvodnje
KK — Slovenske gorice — Haloze
EPIDEMIJA KOZ
PRIŠLI SO MASKIRANI IN LOP PO MENI
Zima je že konec februarja 1951 jemala slovo. Poverjenik za kmetij-
stvo je bil službeno v Ljubljani. Zato je direktor zadružnega sklada k me-
ni poslal kmeta iz Stročje vasi s prošnjo za nakaznico za nakup ovsa, ki
ga nujno potrebuje za preživetje rodovniške kobile. Po telefonu mi ga je
priporočil in zatrdil, da resnično redi prvorazredno »kasačico«.
To mi je kmet potem tudi ^ papirji dokazoval, čeprav o tem nisem
dvomil. Verjel sem mu tudi, da breja kobila ne more brez ovsa. Bolj me je
zanimalo, zakaj ni pridelal ovsa, če redi plemensko kobilo. Tudi za to je
imel utemeljen odgovor.
Ovsa je sejal toliko kot običajno, po johe (okoli 26 arov), toda zara-
di suše je bilo malo pridelka, obvezne oddaje ovsa so mu predpisali
195 kg, pridelal pa ga je komaj nekaj nad 200 kg. Pokazal mi je potrdilo,
da je oddal ves oves.
Zanimalo me je, zakaj ni s posredovanjem KLO in konjeniškega
kluba dosegel, da bi mu ostala nujno potrebna količina ovsa. Povedal je,
da je to poskušal, toda: »Moje življenje je vredno več kot ves pridelek,« je
zagrenjeno dejal.
Bil sem radoveden, kaj je tu v ozadju, zato sem poskušal zadostiti
svoji radovednosti. Moral sem tudi sodelavca poslati iz pisarne. Ko sva
bila sama, mi je začel podrobneje pripovedovati. To povzemam zgoščeno:
»Neke noči me vrže iz prvega sna močan ropot po vratih. Vprašal
sem, kdo je, pa so odgovorili, da oblast in da naj takoj odprem, ker gre
za nujno zadevo. Žena me je iz štibelca posvarila, da naj ne odpiram. Ni-
sem je poslušal, zakaj z oblastjo se ni šaliti. Odprem in v vežo stopijo tri-
je maskirani moški. Rekli so mi, da se bomo pogovorili v kuhinji in da
naj pomirim .svojo ženo. Rekel sem ženi, da ni nič hudega, .samo na ra-
zgovor so prišli. Toda eden od nočnih obiskovalcev je stopil naprej in za-
klenil vrata štibelca. Osupnilo me je in slutil sem, da nekaj ni v redu.
Pred razgovorom sem moral v kuhinji zagrniti okno . . .
>Sedaj pa na mizo vse. kar imaš za našo križarsko vojsko. Kolikor
ne bomo pojedli, bomo odnesli<, je dejal očitni vodja skupine.
Začel sem se izgovarjati, da nimam niti za prehrano .svoje'družine,
ker mi je veliko vzela suša, drugo pa še obvezna oddaja.
> Nikar ne laži<, se je zadri, >prav dobro vemo, da obvezne oddaje ni-
si izpolnil. Lažeš komunistom, lažeš nam, zato smo tudi prišli, da te bo-
mo tega odvadili.. .<
Tedaj so vsi trije začeli udrihati po meni, me zbili po tleh in brcali.
Mislil sem. da je že prišla Matilda po mene.
Potem so ocenili, da imam za prvič dovolj. Postavili so mi pogoj, da
naslednji dan v celoti izpolnim obvezno oddajo in plačam zaostali davek.
Če ne, pridejo čez dva dni in nadaljujejo, še bolj trdo, in ne bodo pazili,
kam bo katera padla . . . Odšli so in prepričan sem bil, da bodo grožnjo
uresničili. Zato sem drugi dan postrgal vse kašče in predale in odpeljal
na odkupno postajo . . . Nekako bom z družino že prebil do nove letine,
če me pa ubijejo, ni več upanja, sem se tolažil.
Končno pa še sedaj ne vem točno, ali so bili res križarji ali kateri
vaši,« je nazadnje dejal in mi pomežiknil, češ saj se razumeva.
Bil sem presenečen, da se kaj takega pri nas dogaja, čeprav sem
malo dvomil v vse, kar mi je povedal, vendar sem bil prepričan, da si vse-
ga ni mogel izmisliti.
Zanimal sem se, kolikšen obrok ovsa bi morala kobila dnevno dobi-
ti, preračunal čas do nove žetve in mu napisal nakaznico za 60 kg ovsa.
Zahvalil se mi je, se prisrčno poslovil in zabičal, da naj to, kar mi je po-
vedal, ostane med nama.
Drugi dan dopoldne me je poklical poverjenik. Direktor sklada ga je
že obvestil, da sem izdal nekemu kmetu nakaznico za neobičajno veliko
količino ovsa.
»Res me nadomeščaš v času odsotnosti, toda nakazil ne bi smel iz-
dajati, ker nimaš pregleda nad celoto. Moja krivda je sicer, da te nisem
prej s tem seznanil. S preveliko težavo odkupujemo, da bi si lahko potem
privoščili tako razsipniško nakazovanje nazaj...«
Tako mi je pridigal. Ni mi ostalo drugega, da sem ga do konca po-
slušal. Potem sem mu skušal prikazati položaj tega kmeta, interes vzgoje
rodovniških kasačev, omenil pa sem mu tudi tisti primer nočnih maski-
rancev.
»To te je pošteno naplahtal. Ne poznaš tega kmeta, je reakcionar,
čeprav dober konjederec. Zaradi tega, kar si naredil, bi te lahko obtožili
odkrite sabotaže. Poskušal pa bom stvar potlačiti, ker vem. da si dejanje
napravil zaradi svoje naivnosti.«
Moral sem mu pritrditi, saj biti obtožen sabotaže v tistih časih ni bi-
la šala. Res pa je tudi bilo. da sem kmetu resnično naivno verjel — z ne-
kim notranjim prepričanjem, da mi govori resnico. Izgovarjal sem se tudi
na direktorja sklada, ki je očitno isral dvoUčneža.
Zadeva je bila kmalu pozabljena, le poverjenik za državne nabave
je na enem od sestankov omenil ta primer, pa še to ne z imenom in priim-
kom. Kljub temu me je grizlo, ali sem res nasedel tistemu kmetu, zlasti
pa, ali so res ponoči hodili maskiranci terorizirat kmete.
Poskušal sem pri prijatelju Jožetu, ki je vodil tajniške posle na
okrajnem tožilstvu, skupaj sva obiskovala večerno gimnazijo in pogosto
tudi šahirala. V prijateljskih razgovorih mi je zaupal marsikatero zaupno
zadevo, tudi o socialnih problemih iz časa ruske osvoboditve Razkrižja, o
primeru vasi, v katero je nek fant. kije delal v Zagrebu, prinesel kapavi-
co in v nekaj tednih je bilo okuženo mlado in staro. Miličniki in zdravni-
ška ekipa so imeli precej dela. da so bolezen omejili in zatrli. Takrat je
bil penicilin še redkost, javna tožilstva pa so imela poseben nadzor tudi
nad bolniki te vrste. Vse to mi je zaupal, ker se je zanesel, da tega ne\
bom raznašal; pa tudi nisem ga razočaral.	j
Povedal sem mu zgodbo tistega kmeta iz Stročje vasi in se zanimal, ■
ali je kaj takega pri nas možno, ali gre za sadistično izživljanje kakih
kriminalnih tipov.
Nasmehnil se mi je in potrdil, da je tisti kmet najbrž govoril resnico.
Ker že nekaj o tem vem, mi bo zaupal še več, vendar sem mu moral še
enkrat zagotoviti, da bo to ostalo le med nama.
Izhajal je iz politične naloge, da je treba »do skrajnosti zaostriti od-
kup«. To so si nekateri tolmačili tako, da so pri tem dovoljena vsa sred-
stva, vendar tako, da tožilstvo ne bo tega zvedelo. Vodilni v ljutomer-
skem okraju .so sklenili, da je treba kmetom nagnati »strah v kosti«-
Imenovali so nekaj trojk najbolj zanesljivih ljudi v okraju, ki so morali
biti tudi »fizično sposobni«. Ti so potem opravljali »nočne obiske« pri po-^
sameznih uglednejših kmetih, ki so bili v večjih zaostankih obvezne od-^
daje ali plačila davka. Postopek je bil približno tak, kot mi ga je opisal ti-,
sti kmet. Tudi ni bilo primera, da kateri od kmetov po takem nočnem^
obisku ne bi v celoti izpolnil družbenih obveznosti.	j
Toda ena od trojk je imela smolo. Kmet, ki so ga ponoči obiskali, ,
enega od maskirancev prepoznal. (Navedel mi je tudi ime tistega maski-j
ranča.) V ničemer se ni izdal, saj je slutil, da bi lahko bilo usodno zanj,]
če bi maskiranci to opazili. Čez nekaj dni je tisti kmet odpotoval v Lju- \
bljano in obiskal svojega sorodnika (ali znanca, tega Jože ni točno ve-
del), uglednega borca NOV, ki je bil blizu republiškega javnega tožilca,
in mu povedal svoj primer.
No, posledica tega obiska v Ljubljani je bila, da je v Ljutomer prišel
pomočnik republiškega javnega tožilca in zahteval podrobno preiskavo-
Med vodilnimi je zavladal preplah ...
»Bil je cel hudič,« mi je pripovedoval Jože, »veliko telefoniade i"
obiskov, tudi na CK KPS in nazaj, je bilo potrebno, predno so uspel'
stvar zatuškati in tožilstvo ni več preiskovalo naprej.«
Ostal sem nekaj časa brez besed, enostavno nisem mogel verjeti, da
se tudi kaj takega lahko pri nas dogaja. Toda — beseda je dana človekf
zato, da lahko z njo skrije .svojo pravo misel, zato sem nadaljeval razgo-.
vor z modrovanjem o tem, kako pomembno je, če imaš kakšnega vplivne'
ga znanca.
Od Jožeta sem še zvedel o podrobnostih tistega »zatuškanja«, kako.
se je prizadeta trojka šla tistemu kmetu opravičit in ga prepričala, daj^,
umaknil namero o vložitvi tožbe. Nočnih obiskov pri kmetih več ni bilo-'
pa tudi nekaj zamenjav je bilo v okraju. S kadri je bilo takrat podobno,
kot z obleko: če si jo ponosil ali popackal, si jo vrgel vstran ali kvečjern^
ponudil v prodajo v starinarnico.
Prihodnjič: VSI IZ VASI SMO EKSERCIRALI
TEDNIK - april 1990
NAŠI KRAJI iN LJUDJE — 5
Vnete dlesni in majavi zobje posledica
slabe ustne higiene
Naj začnem z ugotovitvijo, da
1(0 govorimo o zobozdravstvu,
pomislimo predvsem in najprej
na gnile zobe, na zobozdravniški
sveder, na injekcije in zobo-
zdravniške klešče ter na mostičke
in proteze kot o nujnem zlu. Naj-
češče se posegov v ustih tudi zelo
bojimo in zato zavlačujemo z
obiskom pri zobozdravniku ter
pridemo komaj takrat, ko je bo-
lečina nevzdržna. Tedaj pa je sta-
nje že takšno, da je zdravljenje
zelo problematično ali celo ne-
mogoče. Posledica vsega tega so
zobni invalidi, in če obenem še
vemo, da so neurejena usta in
nezmožnost dobrega prežveko-
vanja hrane uvod v internistična
obolenja, tedaj nam mora biti ja-
sno, kako zelo pomembni so
zobje za dobro psihofizično
zdravje ljudi. Obolele korenine z
zagnojenimi granulomi in njiho-
vimi izločki pa lahko direktno
vplivajo na nastanek raznih bole-
zni sklepov, ledvic in srca. Zato
so zdravi zobje zelo pomembni
in tega bi se morali prav vsi zave-
dati, ker bi s tem tudi zadostili
določilom zakona o zdravstve-
nem varstvu, ki postavlja skrb za
lastno zdravje na prvo mesto.
Torej bolje in ceneje je prepre-
čevati kakor zdraviti. Zato pa je
nujno potrebna zdravstvena os-
veščenost in zdravstvena kultura •
ljudi, da bodo s svojim ravna-
njem preprečevali nastanek raz-
nih bolezni. Preventiva je za
zdravje posameznika izredno po-
membna in tako jo tudi obravna-
vajo zakonska določila.
Preventiva je tudi v zobo-
zdravstvu nujno potrebna in po-
membna. Pričenja se v rosnih
otroških letih in mora trajati vse
življenje. Osnovni preventivni
ukrep, ki ga lahko izvajajo ljudje
sami, je skrb za dobro ustno hi-
gieno, ki je osnovni pogoj za do-
bro zobno zdravje. Ce mladini
pravočasno in stalno vcepljamo
skrb za dobro ustno higieno in
zdrave zobe, je uspeh skorajda
zagotovljen.
Težje pa je z nekaterimi odra-
slimi pacienti, ki teh navad ni-
majo privzgojenih. Ce v ordina-
ciji opozorimo odraslega pacien-
ta na slabo ustno higieno, je če-
sto užaljen, ker je prepričan, da
si zobe dobro čisti, čeprav le ob-
časno. Toda ločiti moramo dva
pojma: čistiti in očistiti. Nekateri
ljudje si sicer zobe čistijo. Zobje
so čisti komaj takrat, ko so očiš-
čene vse zobne ploskve in vsi
medzobni prostori. Zato pa po-
trebujemo primerno zobno ščet-
ko, dobro zobno pasto in vsaj tri
minute časa za temeljito čiščenje.
Sami lahko preverimo, koliko ča-
sa si čistimo zobe. Večinoma tra-
ja to 10—20 sekund in še to po-
vršno in predvsem v vidnem sek-
torju, vse drugo pa zanemarimo.
Odrasli ljudje tudi zelo slabo ali
pa sploh ne čistijo prostorov pod
protetičnimi nadomestki, kar
povzroča nabiranje obilnih
oblog z vsemi škodljivimi posle-
dicami.
Pri odraslih pacientih te škod-
ljive posledice ne pomenijo sa-
mo zobne gnilobe ali kariesa, kot
ponavadi mislimo. Zobni organ
ni samo zob, temveč ga sestavlja-
jo tudi zobna tkiva, ki obdajajo
zob, ga fiksirajo in varujejo. Za-
radi oblog in zobnega kamna
prihaja do bolezni obzobnih
tkiv. Ce je temelj pri veliki in le-
pi hiši slab, se ta lahko podre.
Zaradi bolezni obzobnih tkiv pa
lahko na videz popolnoma zdrav
zob izpade.
Zakaj se to zgodi?
Zaradi slabe ustne higiene se
na zobeh, med njimi, ob dlesni
in pod njo nabirajo zobne oblo-
ge in se počasi spremenijo v zob-
ni kamen. Zobne obloge razpa-
dejo v kislinske produkte, ki raz-
žirajo trde sestavine zoba — zob-
ni emajl, zobovino in korenski
cement. Tako prihaja do zobne
gnilobe. Še nevarnejše pa so zob-
ne obloge in zobni kamen za ob-
zobna tkiva - dlesen, obzobno
kost in vezivne elemente, ki pri-
penjajo zob v zobno čašico. Zob-
ni kamen je porozen in je ideal-
no gojišče za bakterije — kot in-
kubator za novorojenčka. Šved-
ski raziskovalci so ugotovili, da
je na enem zobu, ki je obložen z
zobnim kamnom, 3 — 4 milijarde
bakterij. Vse te bakterije pa so ži-
va bitja, ki se morajo prehranje-
vati. Zato razžirajo obzobna ve-
zivna tkiva, žilice in pozobnico.
Kot živa bitja pa morajo tudi iz-
ločati. Izločki bakterij pa so iz-
redno močni strupi, ki povzroča-
jo razkroj obzobnih tkiv.
Zaradi vseh teh dejavnikov se
zobje razmajejo in v končni fazi
lahko tudi izpadejo.
Vsem tem težavam se z dobro
ustno higieno lahko izognemo.
Redno čiščenje zob nam mora
postati vsakdanja navada in po-
treba. Počutili se bomo zdrave in
samozavestne.
Dr. Florjančič
Zdravstveno počitniško
letovanje otrok
Tudi letos bodo otroci ptujske občine lahko letovali
v zdravstvenih kolonijah v Punatu na otoku Krku in na
Pohorju. Starši se lahko oglasijo na dispanzerju za pred-
šolske in šolske otroke, če menijo, da bi takšno letovanje
bilo za otroke koristno. Gre predvsem za otroke, ki so po-
gosto bolehni, ki bolehajo na dihalih ali imajo slabo tele-
sno držo in podobno. Prispevek staršev za tovrstno leto-
vanje je 100 dinarjev. Na letovanju, organizira ga mari-
borski Rdeči križ, za otroke skrbi medicinsko osebje in
vzgojiteljice.
Letovanje v Punatu traja v eni izmeni 14 dni, v Do-
mu Milana Zidanška na Pohorju pa tri tedne. Otroci lah-
ko letujejo na morju od 31. maja do 6. septembra, na Po-
horju pa od 29. junija do 28. avgusta. Vse dodatne infor-
macije lahko starši dobijo na Zvezi prijateljev mladine v
Ptuju v Vošnjakovi ulici in na dispanzerjih za predšolske
in šolske otroke.
NaV
Skrb za
socialno
ogrožene
in družabno
življenje
v ptujskem društvu za boj pro-
ti sladkorni bolezni, ki združuje
sladkorne bolnike iz ormoške in
ptujske občine, imajo iz leta v le-
to več članov. V obeh občinah je
nekaj nad 3500 bolnikov, v dru-
štvo pa jih je včlanjenih nekaj
nad 1300.
Ptujsko društvo po svoji dejav-
nosti ia glede na uspešnost dela
sodi med najboljše v Sloveniji.
Dokaz za to je cela vrsta pri-
znanj, ki so jih prejeli v zadnjih
letih.
V letošnjem programu je v os-
predju skrb za socialno ogrože-
ne, prizadevanje, da ne bi več
plačevali participacije za bole-
zni, ki spremljajo sladkorno, in
izletniška dejavnost. Socialno
ogroženim članom bo skušala
pomagati tudi Zveza društev za
boj proti sladkorni bolezni Slo-
venije. Ptujsko društvo ji je po-
slalo seznam svojih najbolj ogro-
ženih članov.
Podobno kot v prejšnjih letih
bo društvo tudi letos organizira-
lo več izletov in srečanj. Dvanaj-
stega maja bodo obiskali Pliberk
in Celovec, 16. in 17. junija Mad-
žarsko, 15. septembra Lipnico in
17. oktobra Zagorje ter Lepogla-
vo. Na dvorišču doma društev v
Muršičevi ulici 7 pa bodo 26.
maja organizirali društveni pik-
nik. Poleg tega pripravljajo prisr-
čno srečanje z diabetiki iz Nov-
ske. Načrtujejo ga v juniju.
MG
Selekcija vinske trte
Pri nas izvajamo selekcijo vinske trte na več na-
činov. Najpogostejši je množična pozitivna selek-
cija. To izvajamo v vinogradih, ki so prešli že v
polno rodnost. Izberemo si vinograd, ki je sortno
čist, roden, v dobri vegetacijski kondiciji, s čim-
manj manjkajočimi trsi. Običajno se odločimo za
pričetek selekcije v 5—7 let starem vinogradu.
V prvem letu selekcije se v selekcijsko knjigo
vpiše vsak trs posebej ter se oceni. Ocene so: —, 3,
4, 5, za izredno dobre trse se doda k oceni 5
še.ZL Tako se ocenjujejo pet let; trs, ki zbere se-
števek ocen 12 ali več, dobi označbo. Iz teh pozi-
tivnih trsov se režejo cepiči za nadaljnje razmno-
ževanja trte. Ocenjujejo se naslednje lastnosti trsa:
količina pridelka, dozorelost grozdja, zdravstveno
stanje trsa in grozdja, bujnost trsa.
Iz izredno dobro ocenjenih trsov se posebej vza-
mejo cepiči ter se posebej razmnožijo. Dobre last-
nosti tega trsa se ugotavljajo na razmnoženih po-
tomcih. Ce so se lastnosti v celoti prenesle na po-
tomstvo, se sproži postopek priznavanja tega no-
vega klona. Ta postopek traja 10 in več let.
Kadar imamo že priznan klon posajen v vino-
gradu, izvajamo le negativno dvoletno selekcijo.
Pri tej selekciji odbiramo in označujemo le negati-
vne trse.
Cepljenke s klonskim izvorom nam zagotavljajo
zagotovo večji pridelek ter izenačeno rast vinogra-
da.
Nadzor nad selekcijo opravljajo vrhunski stro-
kovnjaki s področja vinogradništva. Vsak vino-
grad se vsako leto zdravstveno pregleda; tako se
prepreči prenašanje koreninskih bolezni in škod-
ljivcev.
V tem seznamu sem na kratko opisal potek se-
lekcije vinske trte. Ta terja mnogo vloženega dela,
vendar nam rezultati kažejo, da delo ni zaman, saj
vinogradi, razmnoženi iz tega genetskega materia-
la, veliko več rodijo, pa tudi kvaliteta vina je bolj-
ša.
Albert Gonc, dipl. ing. agr.,
vodja rastlinske proizvodnje v
KK — TOZD Slovenske gorice—Haloze
ZEMUlŠČA SO DOBRINE SPLOŠNEGA
POMENA POD POSEBNIM VARSTVOM
MIRKO KOSTANJEVEC
Predpisi o zaščitenih
kmetijah
(4. nadaljevanje)
Ali sme prevzemnik zaščitene kmetije to takoj odtujiti ali dati v zakup?
Niti zakon o dedovanju kmetij niti neki drugi zakon ne vsebuje
predpisa, ki bi prepovedoval prevzemniku zaščitene kmetije odtujiti
celo kmetijo takoj po prevzemu na podlagi izročilne pogodbe. Da pa
bi se tak prevzemnik ne okoristil na račun drugih zakonskih sodedi-
čev, ki so iz kmetije prejel le svoj nujni delež, je v 19., sedaj novelira-
nem čl. zakona o dedovanju kmetij določeno: Ce dedič (velja tudi za
prevzemnika po izročilni pogodbi) odtuji podedovano (velja tudi za
prevzete) kmetijo ali njen znatni del pred potekom desetih let po tem,
ko je kmetijo prevzel, ter ne pridobi drugega kmetijskega zemljišča
oziroma ne intenzivira proizvodnje na preostalih zemljiščih najpozne-
je v enem letu od odtujitve kmetije ali njenega znatnega dela, mora na
njihovo zahtevo izplačati vse zakonite sodediče oziroma jim doplačati
razliko tako, da niso prikrajšani glede dednih deležev, ki bi jih dobili
po splošnih predpisih o dedovanju. Enako obveznost ima na zahtevo
zakonitih dedičev tudi dedič (velja tudi za drugega prevzemnika), ki
kmetijo ali njen znatni del odda v zakup ali jo kako drugače preneha
namensko uporabljati pred potekom desetih le po tem, ko je kmetijo
prevzel, razen če gre za zakup med kmeti, ki se sklene zaradi poseb-
nih razlogov (n. pr. zaradi odhoda k vojakom, dela v tujini).
V primeru prodaje ali zakupa kmetije oziroma njenega dela ima-
jo sodediči, ki so v kmetije, po ZKZ prednostno pravico.
/
Izločitev zaščitene kmetije z darilno pogodbo za primer smrti
Tu gre za pogodbo, ki se izpolni šele po smrti darovalca. Zaradi
boljšega razumevanja darilne pogodbe želim povedati tole: Ker jugo-
slovanskih oz. slovenskih predpisov o darilni pogodbi še nimamo, še
vedno uporabljamo pravna pravila avstrijskega občnega državljan-
skega zakonika iz I. 1811, če niso v nasprotju z našimi ustavnimi in za-
konskimi določbami.
Glede oblike darilne pogodbe za primer smrti o prenosu lastnine
zaščitene kmetije naj bi, po mojem mnenju, veljalo enako kot za izro-
čilno pogodbo, to je da mora biti sestavljena v pisni obliki in overjena
po sodniku. Tudi glede možnosti preklica te darilne pogodbe naj se,
po mojem mnenju, uporabljajo zadevne določbe, ki veljajo za izročil-
no pogodbo. Lastnino cele zaščitene kmetije z darilno pogodbo za
primer smrti lahko darovalec prinese praviloma le na eno osebo — ali
sorodnika ali nesorodnika, ki pa se mora zavezati, da bo kmetijsko
zemljišče obdeloval z osebnim delom. Po mojem mnenju pa jo lahko
prenese na zakonca, vendar se kmetija v tem primeru ne sme fizično
deliti.
Za darovalca zaščitene kmetije, obdarjenca in zakonite dediče
darovalca veljajo iste določbe zakona o dedovanju kmetij, kot sem jih
obrazložil pri prikazu izročitve zaščitene kmetije z izročilno pogodbo
pod točkami 3, 4, 5, 6 in 7.
Izročitev zaščitene kmetije s pogodbo o dosmrtnem preživljanju
Ta pogodba je pravno urejena v čl. 117—122 zakona o dedova-
nju. Biti mora sestavljena v pisni obliki in overjena po sodniku, ki
mora ob overovitvi pogodbo prebrati ter pogodbenike opozoriti na
njene posledice. Tudi s to pogodbo se lahko prenese lastnina cele za-
ščitene kmetije samo na eno osebo oz. oba zakonca. Določbe zakona o
dedovanju kmetij, ki sem jih podrobneje obrazložil pri obravnavanju
prenosa lastnine zaščitene kmetije z izročilno pogodbo, veljajo smi-
selno tudi za prepustitev zaščitene kmetije s pogodbo o dosmrtnem
preživljanju.
B) Prenos lastništva zaščitene kmetije na podlagi dedovanja
a) Dedovanje na podlagi zakona
Zaščiteno kmetijo lahko deduje po splošnih predpisih o dedova-
nju, in sicer celo kmetijo ali solastniški idealni del umrlega (če sta n.
pr. bila solastnika zakonca), le eden izmed zakonskih dedičev, če ima
namen obdelovati kmetijsko zemljišče z osebnim delom. Prednost
ima tisti, ki je ta svoj namen izkazal tako, daje bodisi na kmetiji delal
oziroma se usposobil za obdelovanje kmetijskih zemljišč bodisi s svo-
jim trudom, zaslužkom ali kako drugače prispeval k ohranitvi oziro-
ma zboljšanju proizvodnih zmogljivosti kmetije (glej 1. odst. 11. čl.
zakona o dedovanju kmetij).
SPOMINI NA BORL
1941 — 1943
(25. nadaljevanje)
Verjetno bi tudi brez tega
sporočila grad bolje zavarovali
zaradi razmaha partizanskih
nastopov p)o Štajerskem in za-
radi delovanja partizanske sku-
pine v bližnjih Slovenskih gori-
cah. Okupator najbrž ni vedel,
da je v njej le okoli 10 do 12
partizanov, če so všteti tudi ti-
sti, ki so se četi pridruževali pri
napadih. Stalno je bilo junija v
četi le osem partizanov.
Okupator je napel vse sile,
da bi rastočo vstajo na Štajer-
skem uničil. Otto Lurker. ko-
mandant varnostne policije in
varnostne službe na Spodnjem
Štajerskem, je premestil v tem
času svoj morilski štab iz Mari-
bora v Celje, ker je bilo tedaj
na celjskem območju največ
partizanskih napadov na nem-
ške postojanke. Ječe so se f>ol-
nile. Lurker je podpisoval
odločbe o streljanju talcev, da
bi s tem prestrašil ljudi in jih
odvrnil od osvobodilnega boja.
Toda sovraštvo do zločinskega
okupatorja in želja po svobodi
sta bila večja kot strah pred
smrtjo. Do 8. junija so v tem le-
tu ustrelili v Mariboru že 251
talcev, nato pa v Celju do 15.
avgusta še 364.
Na Bori so vozili nove za-
pornike iz vseh štajerskih pre-
delov, največ pa jih je bilo iz
celjskega in trboveljskega
okrožja. Na gradu so se pogo-
sto shajali policijski in orožni-
ški častniki na posvete.
MILENINA TAJNA ZVEZA
Menda je bilo konec junija,
ko seje Milena Berce tajno po-
vezala s ptujskim okrožnim ko-
mitejem KPS. Zvezo med Mile-
no in sekretarko ptujskega ork-
rožnega komiteja Mimo Kova-
čevo-Barčko je vzdrževala Mi-
lenina sestrična Nada Rajh z
Mote pri Ljutomeru. Nada je
obiskovala Mileno na Borlu
kot njena sorodnica pod pret-
vezo, da ji prinaša le jedila. Po-
licisti na Borlu niso slutili glav-
nega namena Nadinih obiskov.
Da se je Milena Berce pove-
zala z organizacijo OF v ptuj-
skem okrožju in posredno s
partizansko skupino v Sloven-
skih goricah, priča tudi odloč-
ba o njeni usmrtitvi 2. oktobra
1942. Podpisal jo je koman-
dant varnostne policije in var-
nostne službe na Sp. Štajer-
skem. V njej beremo, da je ob-
tožena Milena Berce, r. Peto-
var, po dolgotrajnem zanikanju
na podlagi obtežilnih izjav pri-
znala, daje bila povezana s ko-
munistoma Edvardom Mur-
nom in Kovačevo, imenovano
Barčka. Od njiju je sprejela taj-
no nalogo, da s sodelavci na
Borlu zbere vse potrebne po-
datke o razmestitvah, številu in
oborožitvi straž, o zapornem
osebju, njihovih prostorih, o
prostorih jetnikov, o telefonu
in telefonskem vodu na gradu.
Navede naj še, kdaj je najpri-
mernejši čas za partizanski na-
pad na Bori, ki naj bi rešil je-
tnike iz zapora.
V smrtni odločbi piše dalje,
da bi Bori napadla oborožena
komunistična tolpa, ki je v tem
času delovala v ptujskem
okrožju. Na podlagi poročila,
ki gaje Milena poslala Murnu,
je bilo sklenjeno, da bodo grad
napadli čez dan. Takrat je več-
stražarjev zaposlenih zunaj
gradu, kjer stražijo jetnike pri
zunanjih delih. Tako piše v
odločbi.
Kakor je znano, partizani
Borla niso napadli, ker jih je
prehitel nemški napad 8. avgu-
sta 1942, ko so taborili v goz-
dičku pri Mostju ob Pesnici.
Napad je četo uničil. Verjetno
četa tudi drugače Borla ne bi
napadla, ker bi ptujski okrožni
komite KPS skupaj s koman-
dirjem čete Francem Osojni-
kom preučil Milenino sporoči-
lo. To pa je dalo vedeti, da sku-
pina osmih partizanov, ki so
bili tedaj v četi, in tudi če bi jo
povečali z nekaterimi aktivisti
OF, ne bi zmogla tako zahte-
vne naloge. Tudi zmanjšano
število stražarjev čez dan bi
partizansko četico na Borlu
spričo dobre oborožitve lahko
uničilo. Manj tvegan napad bi
bil, če bi se četi pridružil I. šta-
jerski bataljon. A slovenskogo-
riška četa ni imela z njim nobe-
ne povezave.
Ob nameravanem napadu
partizanov na Bori se vsiljujejo
še druga vprašanja. Koga bi
partizani rešili iz zapora? Ali
vse jetnike? Kam bi se moglo
zateči okoli 300 zapornikov?
Ce bi rešili iz zapora le majhno
skupino, kakšna bi bila usoda
tistih, ki bi na gradu ostali? Bi
nekatere postavili pred puške?
Ali bi le poostrili nasilje s pre-
tepanjem in z drugimi ukrepi?
Ali bi vse skupaj poslali v kon-
centracijska taborišča?
Že samo poizvedovanje o
tem, ali je napad na Bori mo-
žen, v kar je bila vpletena Mile-
na Berce, je bilo kaznovano z
njeno smrtjo.
Kdaj je Milena sprejela na-
logo, da zbere podatke o mož-
nem partizanskem napadu na
Bori, ni točno ugotovljeno. Mi-
slimo pa si, da je bilo to konec
junija ali v začetku julija 1942.
Se nadaljuje
Nada Rajh, sestrična Milene Bercetove, je Mileno obiskovala na
Borlu.
Viri: Poslednja pisma žrtev za svobodo, Maribor
Odločba o ustrelitvi Milene Bercetove (arhiv muzeja NO '
_Maribor)_ \
6 - OD TU IN TAM
12. april 1990 - TEDNIK
Kočija prijateljstva se je
ustavila v Ormožu...
Kočija prijateljstva, ki potuje v okviru prireditev delovne skup-
nosti Alpe-Jadran in bo na svoji 1500 km dolgi poli prešla 16 pokrajin
te skupnosti, organiziralo pa jo je Združenje ljubiteljev in rejcev konj
iz italijanskega mesta Pordenone, je na svoji poti minuli petek, potem
ko je prešla mejo sosednje republike Madžarske, prek Hodoša in Ca-
kovca v popoldanskih urah prispela v Ormož. Z nageljni, domačim
kruhom, soljo, nepogrešljivim ormoškim klubom Slovin, pihalnim or-
kestrom ter otroško folklorno skupino iz Podgorcev ji je pred gradom
zaželelo dobrodošlico veliko število Ormožanov. Pozdravne besede v
imenu občine je povedala predsednica izvršnega sveta Majda Lukner
in še posebej poudarila, da je potovanje kočije dokaz, da se prijatelj-
stvo in sodelovanje ohranja in širi ne glede na meje držav, republik.
regij in občin. Župan Milan Ritonja je gostom v spomin na Ormož
podaril najvišje priznanje — grb (plaketo). Pozdravne besede je pove-
dal tudi Miran Potrč, predsednik skupščine Republike Slovenije, ki se
je ta dan mudil v Ormožu. Menil je, da bi takšne prilike izrabili za to,
da se zbližamo, da dosežemo sodelovanje med ljudmi, na področju
turizma in gospodarstva v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran. Ko-
čija je čez noč ostala v Ormožu in v soboto zjutraj okoli pol osme na-
daljevala pot proti Ptuju.
Vida Topolovec
Iskri konjiči s kočijo pred ormoškim gradom. (Foto: Ema Žalar.)
SKUPŠČINA PTUJSKEGA OBRTNEGA ZDRUŽENJA SPOROČA:
'Šu-i i
Znižanje prispevkov je nujno
Ptujski obrtniki so že več let
zelo glasni v slovenskem prosto-
ru. Na regijskih posvetih, ki so
že tradicionalni, redno opozarja-
jo na napake v obrti in tudi si-
ceršnje. Glasni pa so tudi v Zvezi
obrtnih združenj. Bili so med pr-
vimi, ki so napovedali bojkot no-
vih poslovnih knjig, pridružili so
se jim drugi — in so uspeli.
Predsednik združenja je v svo-
jem strnjenem poročilu spomnil
na vse, kar je združenje naredilo
v preteklosti. Po njegovem je bi-
lo zadovoljivo, drugo, kar je
ostalo, pa bodo uresničili v pom-
lajenem izvršilnem odboru in
skupščini. Med drugim je pove-
dal: »Tisti, ki odhajamo, ne za-
puščamo razdejanj niti nelikvid-
nosti, puščamo pa razvojne pro-
grame, tudi nekatere ideje in sen-
co dobrih misli.«
Poročilo predsednika so do-
polnili nekateri vodje sekcij, žal
jih je bilo tudi letos zelo malo.
Nasploh so sekcije tiste, pri kate-
rih bo delo nujno potrebno obo-
gatiti oziroma izboljšati ter jih
bolj povezati z delom izvršilnega
odbora.
Tajnik združenja Janez Rižnar
je predstavil program dela s fi-
nančnim načrtom za letos. Ce ga
bodo želeli uresničiti bodo mora-
li zbrati 800 tisoč dinarjev. Za
delo združenja bodo po novem
zbirali tri odstotke od neto zava-
rovalne osnove, za Zvezo pa tri
odstotne od bruto zavarovalne
osnove. Udeleženci skupščine so
celo menili, da bi članski prispe-
vek morali znižati glede na splo-
šna družbena prizadevanja, da bi
se najrazličnejši prispevki zniža-
li. Izračuni, ki so jih naredili v
združenju povedo, da bodo sedaj
obrtniki plačevali manj. Precej
pripomb imajo tudi na plačeva-
nje prispevka upravi za družbene
dohodke, saj ftujčani plačujejo
za pobiranje 10 odstotkov, v dru-
gih občinah pa je uprava manj
draga. Podoben predlog za zni-
žanje plačila davčni so imeli
ptujski obrtniki že lani.
Program ptujskega obrtnega
združenja obsega 24 točk. Med
novimi nalogami je prav gotovo
treba omeniti prizadevanja za
»vrnitev« starega načina izobra-
ževanja za potrebe obrti. O tem
se ptujsko združenje že pogovar-
ja s srednješolskim centrom. Le-
tos bodo kupili tudi računalnik
in organizirali obrtno razstavo v
Ptuju.
Roman Tomanič, podpredsed-
nik združenja je vnovič vprašal,
zakaj se morajo obrtniki tržno
obnašati od začetka do konca,
zakon pa se uresničuje na koncu.
Martin Kokol je povedal, da v
tržnem gospodarstvu obrt ne bo
mogla preživeti s takšnimi dajat-
vami, kot jih ima sedaj. Vso ne-
delo se obeša na končni izdelek.
»Ce hočemo preživeti, se bomo
teh uši morali rešiti. Uš nas bo
pojedla, če ne bomo našli insek-
ticidov.« Viki Cvetko je povedal,
da se sedaj ne bi smeli prepirati
in razbijati obrtniško organizaci-
jo, saj če želimo, da bo obrt v
svojih prizadevanjih uspela, mo-
ra biti organizirana in močna.
Vprašanje pa je, kaj bo ta Zveza
naredila za svoje člane-obrtnike.
Marjan Furek iz Uprave za druž-
bene prihodke je povedal, da so
lani obrtniki celo leto plačali to-
liko prispevkov kot letos samo v
januarju. Podobne težave imajo
kmetje, duhovniki, odvetniki in
drugi. Nekateri, največ je kme-
tov, ne želijo biti več zavarovani,
ker ne zmorejo bremen prispev-
kov.
V imenu SO oziroma IS se je
oglasil Boris Horvat, predsednik
občinskega komiteja za družbe-
noekonomski razvoj in planira-
nje ter pohvalil delo skupščine.
Med drugim je povedal, da obrt
v Ptuju ni homogena, zato je tež-
ko usklajevati njen razvoj. Pre-
pričan je tudi, da bojkot, ki ga
napovedujejo obrtniki, če ne bo-
do usp>eli s svojimi zahtevami o
znižanju prispevkov, ni rešitev.
»Zavedanje vseh težav«, ki čaka-
jo obrt v prehodu v tržno gospo-
darstvo, je po njegovem že polo-
vica fHjti v ozdravitev.
MG
Skupščina je svojo nalogo dobro opravila ... (Posnetek: KOSL)
Študijski dan v Čakovcu
Slušatelji sindikalne šole občinske organi-
zacije sindikatov Ptuj so imeli v četrtek,
22. marca, študijski dan v Cakovcu. Njihov
obisk je veljal predvsem podjetju Medimur-
ska Trikotaža, kjer so se dalj časa zadržali v
razgovoru s predstavniki podjetja in sindikal-
ne organizacije. Podjetje ima 3620 zaposle-
nih in se je sedaj organiziralo v 7 tovarnah,
od tega so tri v samem Cakovcu, druge pa v
krajevnih središčih na območju občine — od
Kotoribe do Štrigove. Podjetje je dobro orga-
nizirano, po tehnologiji in storilnosti na ev-
ropski ravni, izvozno usmerjeno, kljub temu
pa je povprečni osebni dohodek zaposlenega
delavca za letošnji januar znašal 2316 dinar-
jev, za februar pa 2426 din. Razmerje med
najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom je
komaj 1:3,67.
Po tej predstavitvi so ptujski slušatelji ime-
li veliko vprašanj, največ o oblikovanju de-
narja za osebne dohodke, o delovnih razme-
rah, koliko delavcev dela po normi, kakšen je
izkoristek materiala, vprašanja družbene last-
nine, delovnega časa, možnosti dela na do-
mu, razmerja med proizvodnjo in režijo (to je
70:30) in podobno. Na vsa vprašanja so do-
bili zadovoljive odgovore.
Zatem so se ptujski slušatelji pogovarjali
še na občinskem svetu ZSH v Cakovcu o no-
vi organiziranosti sindikatov v občini. Sindi-
kat trenutno povezuje čez 30 tisoč članov.
Preoblikovanje sindikatov pa na Hrvaškem
poteka podobno kot v Sloveniji.
Ptujska sindikalna šola slavi letos že 30-Ie-
tnico delovanja. V tem letu je 25 rednih slu-
šateljev. V programu imajo še nekaj preda-
vanj, 30. marca bodo sodelovali na program-
sko-volilni skupščini občinske organizacije
sindikatov občine Ptuj, saj je med njimi kar
17 delegatov, 6. aprila pa se bodo zbrali na
sklepnem srečanju slušateljev.
FF
Borci ostanejo samostojna organizacija
Minulo soboto, 31. marca, so se zbrali bor-
ci krajevne organizacije ZB v krajevni skup-
nosti Ormož. Od 46, kolikor jih je še ostalo,
se jih je letne konference udeležilo 20, 10 pa
je takšnih, ki so bolj ali manj priklenjeni na
posteljo. Predsednik krajevne organizacije
ZB v krajevni skupnosti Ormož Ignac Oman
je pripravil poročilo, v katerem se je dotaknil
dogodkov, ki so se dogodili v minulem letu v
državi in tudi v občini.
Povedal je, da so ostali samostojna družbe-
na organizacija, glasove na volitvah bodo da-
li tistemu, ki v svojem programu nima nemo-
gočih obljub. Boli pa jih sedanjost, saj se ni-
so borili za takšno Jugoslavijo, kjer bi vlada-
la Srbija, Slovenci pa bi morali biti tisti, ki bi
morali samo ubogati.
Najstarejšemu članu ZB v krajevni skup-
nosti Ormož je 91 let — to je dr. Jurij Carf —
najmlajšemu pa bo maja 60 let; povprečje je
med 60 in 70 let. Od lanske krajevne konfe-
rence do letošnje so umrli trije člani. Danes
se lahko le še malo njihovih članov aktivno
vključuje v življenje kraja.
V razpravi so se dotaknili številnih proble-
mov, ki jih tarejo, od zdravstvenih do materi-
alnih. Priznavalnine prejema 15 članov, so pa
smešno nizke — od 13,50 do 256 dinarjev.
Vida Topolovec
Zadovoljni s postrežbo
Člani Društva vinogradnikov
Jeruzalem so na letošnjem ob-
čnem zboru sprejeli program de-
la, kjer bodo ob izobraževanju,
ki poteka v glavnem v zimskem
času, strokovnih ekskurzijah in
izletih gojili tudi več družabno-
sti, -sem pa spadajo tudi ples in
druga podobna srečanja. 17.
marca letos so organizirali v ho-
telu Ormož prvi vinogradniški
ples, zagotavljajo pa, da brez
dvoma ni bil zadnji. Udeležba je
bila zadovoljiva, posebej pa so
vinogradniki pohvalili postrež-
bo.
Od začetka letošnjega leta se
je zvrstilo pet predavanj, v nede-
ljo, 8. aprila pa je bilo šesto —
zadnje.
V letošnjem letu so jim stro-
kovnjaki s področja vinogradni-
štva, vinarstva, kletarstva in eko-
nomije predavali o vinski zako-
nodaji, prodaji vin, sodobni ob-
delavi vinogradov, razvoju kleti
v Ormožu in Ljutomeru, o usodi
starih vinskih kleti v Ormožu in
okoliških hribih ter tudi o sadjar-
stvu in uporabi organskih gnojil
v vinogradu. V nedeljo, 8. aprila,
pa sta diplomirana inženirja
Cvetka Sakelšek in Slavko Žalar
iz Ljutomerske kleti govorila o
uporabi žvepla v kletarstvu in o
njegovem nadomestilu ter kako
pripraviti vino za ocenjevanje.
Pri vinu je pomembna tudi nega
in vzdrževanje vinske posode in
kletarskih strojev. Predavanje, ki
je bilo v ljutomerski kleti, so
sklenili z deugstacijo vina, ki so
ga prinesli zasebni vinogradniki.
Do konca aprila bo Kmetijski
zavod iz Maribora na več krajih
na območju ormoško-ljutomer-
skih goric po posebnem progra-
mu brezplačno testiral traktorske
škropilnice za vinogradnike in
sadjarje.
Konec aprila letos pa bodo
člani Društva vinogradnikov Je-
ruzalem s Turističnim društvom
Podgorci sodelovali pri prazniku
vina v Podgorcih.
Vida Topolovec
Sejem na cvetni petek
z odlokom skupščine občine Ormož potekajo ob številnih nekda-
njih letnih in tedenskih še trije sejmi — na cvetni petek, Jakobov in
Martinov sejem. Ponudba je na vseh treh bolj ali manj podobna, s to
razliko, da je sejemska ponudba na cvetni petek popestrena s prodajo
sadik raznega sadnega drevja in rož, ki jih lahko obesite na balkon.
Na cvetni petek je bilo vreme zjutraj precej skisano, zato je bilo
obiskovalcev veliko manj kot prodajalcev, ki so ponujali svojo robo
dokaj glasno. Prišli so šele bolj sredi dopoldneva in bolj ogledovali,
kot kupovali.
Ponudba je bila kljub vsemu precej pestra, od oblačil, doma na-
rejenih čevljev, kiča, ki ga na podobnih sejmih ne manjka, do lončene
posode, ki je imajo iz leta v leto manj razstavljene, in precej pisane
ponudbe suhe robe, ki pa je ne prodajajo več samo Ribničani, temveč
tudi tisti iz Varaždina in od drugod.
Na sejmu se iz leta v leto pojavljajo tudi posamezni zasebni go-
stinci, ki že od zgodnjih jutranjih ur cvrejo vse mogoče dišeče dobro-
te.
Vsi ti in podobni sejmi posUjajo vse bolj zanimivost in spomin
na nekdanje čase.
Vida Topolovecj
Sejemski utrip na cvetni petek v Ormožu.	Foto: Ema Žalar
OB DNEVU ZDRAVJA RAZSTAVA V DOMU UPOKOJENCEV V PTUJU
Mleko in mlečni izdelki
Svetovni dan zdravja so pro-
slavili tudi v ptujskem domu
upokojencev z razstavo Mleko in
mlečni izdelki. Poleg literature o
zdravi prehrani s posebnim pou-
darkom na mleku in mlečnih iz-
delkih so razstavili in pripravili
mlečne napitke, sire, skuto, jo-
gurte, maslene in skutne namaze
ter skutno torto.
Levji delež zaslug za razsta-
vljene dobrote iz mleka - kdor
pa se je potrudil v dom, jih je tu-
di pokušal — ima domska kuhi-
nja, pri pripravi mlečnih napi-
tkov pa so sodelovale tudi stano-
valke doma. Razstava je bila pra-
va paša za oči, da o vonju in sli-
nah v ustih sploh ne govori-
mo ...
NaV
Fotografija: (Kosi)
... in V Ptuju
Na Trgu mladinskih delovnih brigad v Ptuju je v soboto nekaj
sto Ptujčanov nanjo čakalo že od desete ure, da jo je lahko pozdravilo
nekaj po enajsti. Kot že večkrat doslej tistih, ki skrbijo za dobro poču-
tje gostov, to ni ganilo. Pred kavarno so se sramežljivo razdajale son-
cu tri mize z naslonjenimi stoli. Že zaradi njihovega videza so se jih
gostje bali.
Kakorkoli že, nekateri so v soboto iz Ptuja odhajali z grenkim
priokusom. Radi bi bili turistično mesto, pa padamo pri malenkostih.
Poštno kočijo s kasaško vprego je poleg Ptujčanov pozdravil tudi
župan Gorazd Žmavc in povedal, da je kočija prijateljstva pomemben
most med ljudmi, poslanstvo dežele Furlanije, mnogo več kot le sre-
čanje ljubiteljev plemenitega konjskega športa in prenos tradicije ne-
kdanjih ter sedanjih poštnih povezav.
V imenu Pordenona se je oglasil Vitto Bearzi. Zadovoljen je ugo-
tovil, da kočija takšnih sprejemov, kot jih je doživela v Hrvaški in Slo-
veniji, v drugih pokrajinah skupnosti dežel Alpe-Jadran ni imela.
Udeležncem kočije so predstavniki Ptuja izročili kurenta in ven-
ce čebule. Ob zvokih pihalnega orkestra Ptuj so kasače zamenjali lipi-
canci. Ptujčani smo prijateljskemu Pordenonu, ki bo 6. aprila odprl
sejem Pomlad in konji, poslali pozdravno pismo, zapečateno po sta-
rem obrednem običaju.
MG
V mestnem jedru Je bila še ena prireditev, ki je sicer nekatere prekiaila
pri nakupovanju za konec tedna, kaj več pa tudi ne. (Posnetek: KOSI)
TEDNIK - 12-april 1990
OD TU IN TAM - 7
Problematika ohranjanja naravne in kulturne
dediščine v občini Slovenska Bistrica
Lahko bi rekli, da se je pričelo
tako, kot se v tem predvolilnem
času pričnejo številni zbori in
okrogle mize; kljub velikemu šte-
vilu odposlanih vabil pride toliko
ljudi, kolikor jih tematika, ki jo
nameravajo obravnavati, zanima.
Kaže, da problematika varovanja
in ohranjanja naravne in kulturne
dediščine v Slovenski Bistrici za-
nima od 200 vabljenih (javno tri-
buno je sklicala občinska konfe-
renca Socialistične zveze) samo 17
ljudi, pa še od teh jih je bilo tam
nekaj po službeni dolžnosti. Samo
14 jih je bilo, ki so z zanimanjem
prisluhnili Stanetu Gradišniku,
strokovnem delavcu OZKO Slo-
venska Bistrica, ki je govoril o ši-
roki paleti naravne in kulturne
dediščine ter o tem, kaj je od tega
še uspelo preživeti do današnjega
časa in koliko vsega bo ostalo še
zanamcem. Kljub vabilu ni bilo
nikogar iz občinske uprave, če-
prav je po novem letu kultura tudi
v njihovem resorju, pa tudi ne iz
Zavoda za varstvo naravne in kul-
turne dediščine iz Maribora, ki bi
moral ljudem pojasniti marsikaj
okoli čuvanja naravnega in kul-
turnega bogastva, največ pa zara-
di tega, ker letos izide register
spomenikov naravne in kulturne
dediščine, na podlagi katerega bo
izdan občinski odlok, z bojaznijo,
da bo po vsej verjetnosti veliko re-
či pozabljenih kljub temu da na
tem področju sodi slovenjebistri-
ška občina med najbogatejše v
Sloveniji.
Med naravne spomenike šteje-
jo od številnih naravnih zname-
nitosti tudi Maroltovo jelko kot
evropski dendrološki spomenik, ki
stoji na Planini na Pohorju in bo
sčasoma umrla. Tu sta bili tudi
dve lipi izredne vrednosti — prva
imenovana mirovna, zasajena v
drugi polovici 17. stoletja pri Ur-
hu na Pohorju, ki so jo zmagosla-
vno požagali pred približno pet-
najstimi leti, ko so na Pohorje
pričele prihajati prve motorne
žage, drugo, prav takp zaščiteno,
v Frajhajmu pa je pred nekaj leti
požagal lastnik. Omeniti je po-
trebno tudi kraško jamo Belov-
njačo pri Makolah s kapniki den-
driti, pa gabrov drevored slovenje-
bistriškega parka, bistriški vint-
gar in še kaj.
V	kulturno dediščino, kjer je
pravo bogastvo arheoloških spo-
menikov iz predrimskega, rimske-
ga in srednjeveškega obdobja,
sodi na območju občine vrsta
gradov, pa nobeden ni primerno
ohranjen, nima stalnega gospo-
darja in ne svoje namembnosti.
Za polskavski grad, ki je resni-
čno v dokaj žalostnem stanju, se
zanima celo kupec z Dunaja.
V	občini je evidentiranih 47
dobro vzdrževanih sakralnih spo-
menikov, ki imajo stalne in dobre
gospodarje.
Najmanj pa so raziskani etno-
loški spomeniki — od dimnic,
mlinov na veter, mlinov na pohor-
skih potokih, žag venecijank, dra-
vinjskih kozolcev do naselja ža-
garskih in lesarskih delavcev, ki
jih skoraj ni več, pohorske riže za
spravilo lesa in še česa. Iz dneva
v dan je manj teh spomenikov,
kar pa je ostalo, pa spreminja
svojo podobo. O dobri volji, da
bi zanamcem le pustili nekaj teh
lepot, priča 4200 eksponatov v
Arkovi zbirki (zbral jih je nekda-
nji ravnatelj slovenjebistriške
knjižnice Miljutin Arko) — drob-
nih predmetov, ki čakajo na sre-
čni trenutek, ko bo kultura imela
toliko denarja, da bo lahko v bi-
striškem gradu, ki je prav tako
potreben precejšnjih denarnih
injekcij, urejen prostor, da bodo
postavljeni za ogled širšemu ob-
činstvu.
Razpravljalci so bili mnenja,
da posegi v naravno okolje pogo-
sto nastajajo za pisalno mizo
brez predhodnega pogovora z
ljudmi, ki na terenu živijo. Reka
v naravi ni ravna črta, za pisalno
mizo pa takšna nastane. Slišati je
bilo zahtevo, da se ob jarkih po-
novno zasadi drevje, ki ne bo sa-
mo vetrna ovira, temveč se bo
tam ponovno naselilo tisto življe-
nje, ki ustvarja ravnovesje v na-
ravnem okolju.
Govor je bil tudi o ustanovitvi
kulturnega centra, pri katerem bi
bila komisija, ki bi imela po-
membno nalogo odločanja pri
posegih v naravno in kulturno
dediščino, saj ta ohranja sloven-
sko bistvo, da vse le ne bi bilo
prepuščeno raznim inženirjem,
ki so znanje iz zgodovine, geo-
grafije, biologije in še česa neko-
liko pozabili kot nepotreben ba-
last. Omenili so tudi Impol, ki je
s svojimi odplakami naredil veli-
ko škodo potoku Bistrici, po dru-
gi strani pa je pokazal velik po-
sluh pri revitalizaciji baročnega
dvorca Štatenberg, kamor so do
sedaj vložili precejšnja sredstva.
Veliko dobre volje in medse-
bojnega razumevanja bo potreb-
no, da bo tudi problematika
ohranjanja naravne in kulturne
dediščine v občini Slovenska Bi-
strica dobila tisto mesto, ki ji gre.
Vida Topolovec
Deseta revija folklore
Zveza kulturnih organizacij Slovenska Bistrica je na
predvolilno soboto popoldan pripravila v prostorih osno-
vne šole 10. revijo folklornih in tamburaških skupin obči-
ne. Nastopilo jih je enajst — iz VVO Zgornja Polskava in
Poljčane, iz osnovnih šol Pohorski odred, Minke Namest-
nik—Sonje, z Zgornje Ložnice, iz Laporja, Poljčan in s
Spodnje Polskave ter tri odrasle skupine — iz Makol, Polj-
čan in Impola. Prireditev so si ogledali tudi folklorni stro-
kovnjaki ZKOS iz Maribora in Ljubljane.
Jubilejna — deseta prireditev je odlično uspela in
privabila mnogo gledalcev. Posebno prisrčni so bili cici-
bani in vrtcev, čeprav je bilo strokovno mnenje, da se oni
lahko le igrajo, ne bi pa smeli tudi plesati. A kaj, ko mali
nadebudniki tako radi posnemajo starejše pri plesu. Od
šolskih folklornih skupin sta s svežino popestrili priredi-
tev skupini z Zgornje Ložnice in iz Poljčan. Šolarji z
Zgornje Ložnice so se predstavili z otroškimi igrami in ple-
som na paši ter napravili na gledalce izjemen vtis, Poljčan-
čani pa so presenetili s Petelinčkovo ohcetjo. Ko smo jih
gledali, so nas spomnili na otroške igre v čitalnicah in na
igre na domačem dvorišču, livadi ali travniku.
Pri vsem tem pa moramo poudariti, da so se vse osnov-
nošolske skupine izkazale in mladim morebitnih spodrs-
ljajev ne smemo zameriti. So pač otroci, ki naj jih le veseli
bogato folklorno sporočilo, ki spada med slovenske kore-
Vrh folklorne prireditve so pomenile tri odrasle skupi-
ne. Prva je presenetila skupina iz Makol s postavitvijo Jaz
pa v gorice grem, ki je takšna, da se lahko z njo predstavi-
jo tudi kje drugje. Tudi skupina iz Poljčan je pokazala
odlično poznavanje štajerskih plesov. Ker so mladi, bomo
o njih verjetno še slišali. Revijo je sklenil nastop delavske
folklorne skupine iz tovarne Impol s spletom gorenjskih
plesov. Videlo se je, da ima skupina že tradicijo in da se
lahko lod tudi zahtevnejših folklornih pr^ktov. _
Gledalci so zapuščali prireditev zadovoljni, po številu
pa bi lahko sodili, da si jih želijo še več.
Po reviji je bilo strokovno posvetovanje vodij skupin,
kjer je Vaško Samec iz Maribora povedal svoje strokovne
vtise. Vlado Brlek iz Ljubljane je bil naravnost navdušen
nad revijo in bil mnenja, da take prireditve ni niti v Ljublja-
ni, ker tam vse bolj prevladuje modernizem. Bil je prijetno
presenečen, da se na Štajerskem še toliko slovensko pleše in
poje, in si želel, da bi bilo tako tudi drugod po Sloveniji.
Zavejmo se torej svojih korenin in obudimo sramotno za-
tajevano slovensko duhovno bogastvo.
Vida Topolovec
Revija odraslih pevskih zborov občine Ormož v
dvorani kulturnega doma Obrež 23. marca
Tokrat so se na pevski reviji
predstavili le štirje odrasli pevski
zbori iz občine Ormož in kot gost
ženski PZ DP Svoboda iz Ptuja.
Po kratkih pozdravnih bese-
dah Milivoja Zemljiča, predsed-
nika ZKO Ormož, se je kot prvi
predstavil mešani PZ Tovarne
sladkorja iz Ormoža, pod vod-
stvom Grete Glatz.
Mešani zbor, ki šteje komaj
štirinajst pevk in pevcev, težko
označimo z besedo zbor (zbor se
namreč začne šele pri številu nad
16 članov, torej nad številom
dvojnega okteta), lahko pa bi ga
imenovali mala pevska družini-
ca, ki se nam je predstavila naj-
prej z ljubko pesmico Antona
Anderluha Srečno, srečno, Ijub-
ca moja, ki jo je družinica zapela
i jasno dikcijo (izgovarjavo), či-
sto intonacijo in natančnim rit-
mom, le sopran je včasih zvoko-
vno zatonil med drugimi glasovi;
sopran pa pomeni v zboru prvo
violino! Devovo Meglico bi izra-
zno obogatilo več čustvenega in
dinamičnega niansiranja. Prisr-
čno, komorno, z dobro solistko
je zborček zapel Pregljevo Veni-
te, rožce moje; pesem je bila po-
dana s toplino in prepričljivo, tu-
di maloštevilen ženski zbor je
zvenel lepo in ubrano v vseh gla-
sovih. Živo, z dobrim dinami-
čnim in agogičnim niansiranjem
v danih možnostih (majhen zbor-
ček) so zapeli še Hubadovo Brat-
ci veseli vsi. Redko opazimo pri
mešanih zborih, da bi zveneli
moški glasovi enotnejše od žen-
skih. Zboru, ki je še na začetku
svoje poti, želim številčno in s
tem tudi zvokovno rast.
Naslednji je nastopil ženski
fZ DPD Svoboda Ormož pod
^'odstvom Jožeta Barina Turice.
Judi ta zborček šteje komaj 15
^^nsk, kar pa je zaradi njegove
^nospolnosti, torej samih žen-
^•^ih glasov, glede na zvok ugod-
■^ejše. Lepo, razumljivo in plasti-
čno je bil podan Gastoldijev
Amor v čolnu. Zvok zbora je so-
čen, z rahlim zvokovnim presti-
žem v drugem altu, ki daje zboru
lep in žameten zvok. Pri Šivičevi
Pomladni pozdrav je bilo poseb-
no pri daljših notah v višjih le-
gah čutiti glasovno plašnost in
intonančno negotovost v prvem
sopranu. Tudi pri Gobčevi Ple-
ničke je prala je bil sopran me-
stoma prešibek. Pregljeva Žunica
je bila smiselno interpretirana,
zvokovno polno zaokrožena, za-
to lepo zveneča in življenjska.
Kot tretji se je predstavil mo-
ški PZ DPD Svoboda Ormož, ki
ga vodi Stanko Pšak. Lepo, čisto
in muzikalno z lepim frazira-
njem, enakomernim in mirnim
dihom so zapeli Tomčevo Teči
mi vodica. Le na koncu vsake ki-
tice je zborovodja napravil sredi
besede nepotrebno in nedopu-
stno cezuro (predah). Pesem je
kot celota izzvenela lepo, zvočno
izravnano v vseh glasovih od pr-
vega tenorja do drugega basa.
Pri Hajdrihovi Pod oknom so
izenačeno, brez forsiranja, lepo
mehko in enotno uvedli pesem
drugi basi, nadaljevali prav tako
glasovno in barvno izenačeni pr-
vi basi, ki so se jim v primernem
glasovnem sozvočju pridružili še
tenorski glasovi in se zlili v har-
monično celoto. Ferjančičev Ve-
černi zvon še ni intonančno za-
dosti trden, zato je prišlo tudi do
nekaj intonančnih netočnosti
predvsem v drugem basu. Zboro-
vodja, ki je pokazal zadosti smi-
sla za vodenje pevskega zbora,
pa ni imel posebno srečne roke
pri izbiri zadnje pesmi progra-
ma. Zdravica E. Adamiča je gla-
sovno zelo zahtevna, predvsem
pa naporna zaradi velikega gla-
sovnega obsega posameznih gla-
sov. Taka skladba zahteva vsaj
50—60 moških glasov, moški PZ
Ormož pa jih premore le 20, zato
tudi ni mogla zapustiti tako
ugodnega vtisa, kot sta ga pripra-
vili prvi dve pesmi, v katerih je
zbor pokazal vse svoje odlike, od
katerih je glavna plemenit, miren
in ne sforsiran zborovski zvok.
Ženski zbor DPD Svoboda
Ptuj pod vodstvom Greta Glatz
sem slišal z istim programom
pred nekaj tedni na reviji v Ptuju
in o nastopu napisal recenzijo (v
istem listu).
Mešani PZ KPD od Miklavža
z zborovodjem Leonom Lahom
se je predstavil z 11 pevkami in 9
pevci. Že pri pesmi anonimusa
(neznanega, neimenovanega
skladatelja) Adoramus (molimo,
častimo), skladbe iz 16. stol. (re-
nesanse), nas je prevzel dobro
zveneč, v vseh glasovih izenačen
vstopni akord, ki so mu sledile
muzikalno artikulirane posame-
zne glasbene misli in melodične
linije. Tenorji so bili mestoma
malo prisiljeni, kar je prišlo še
bolj do izraza pri Mozartu Ave
verum, prav ta glasbeni stil pa
zahteva posebno pozornost v
smeri vokalne izobrazbe pevcev.
Pevci so skladno dobro zapeli,
želeti pa bi bilo še intenzivnejši
pianissimo, ki je komaj slišen —
kakor dih, vendar napolni dvora-
no do zadnjega kotička. Schwa-
bova Prieška je bila primerno ša-
ljivo podana; če bi bil prvi del
vsake kitice malo počasnejši, bi
prišla šaljivost še bolj do izraza.
Lepo je zbor zapel tudi črnsko
duhovno My Lord what a mor-
ning (Moj Gospod kakšno jutro).
Škoda le, da je bil instrument od
zbora oddaljen kakih 5 metrov;
od tu je dirigent dirigiral in
spremljal zbor na instrumentu.
Kljub nemogoči situaciji sta oba
— zbor in zborovodja — dobro
rešila vlogi.
Kot zaključek naj omenim, da
so bili zbori na revijo dobro pri-
pravljeni. Pogrešal pa sem zbore,
ki so do nedavnega še obstajali.
V spominu so mi zbori s Koga,
od Tomaža, iz Središča in morda
še kateri...
S pevskega srečanja ...
Slovo od Jožeta
Stropnika
Na novem ptujskem pokopa-
lišču je bilo 26. marca poslednje
slovo od Jožeta Stropnika,
uglednega pedagoškega in druž-
benega delavca, človeka, ki ga je
odlikovala poštenost in izjemna
delavnost. Veliko število ljudi, ki
ga je pospremilo na poti v po-
slednje počivališče^ je potrdilo
pokojnikovo priljubljenost. Na
kratko nekaj glavnih podatkov iz
njegove življenjske poti in delov-
nih uspehov.
Rojenje bil 18. 2. 1921 v Rad-
ljah ob Dravi. Oče je bil finančni
uradnik, premeščen v Ptuj, kjer
si je zgradil skromen dom. Jože
je bil v letu velike mature, ko je
vdrl nacistični okupator in vso
družino izgnal na Hrvaško. Tam
sta dva njegova brata padla v
NOB.
Po osvoboditvi seje Jože odlo-
čil za pedagoški poklic. Učitelje-
val je na Vurbergu, Polenšaku in
v Vidmu pri Ptuju. Potem je po-
stal ravnatelj trgovske in obrtni-
ške šole v Ptuju. Ob delu je štu-
diral; najprej je končal prvo
stopnjo zgodovine-geografije,
potem FSPN, kjer je diplomiral
iz politologije.
Njegova zasluga je, da je Ptuj
dobil Ekonomsko srednjo šolo,
postal je tudi njen prvi ravnatelj.
Ne le prihajajoče mlade genera-
cije, tudi mnogi starejši so si v tej
šoli s študijem ob delu pridobili
ustrezno znanje za nadaljnjo pot.
Velika zasluga pokojnika je, da
je ekonomska šola v Ptuju osta-
la, saj so nam jo hoteli ukiniti,
ob tem pa je uspelo program še
razširiti z upravno-administrati-
vno šolo. Vedno je zastopal sta-
lišče: če že ne moremo vsej naši
mladini zagotoviti dela v domači
občini, ji vsaj dajmo izobrazbo,
da si bo tako lahko našla boljše
delo v drugih krajih naše domo-
vine. Iz teh razlogov je bil tudi
med prvimi uresničevalci ideje o
srednješolskem centru v Ptuju in
pred upokojitvijo je bil vršilec
dolžnosti ravnatelja SŠC v usta-
navljanju.
Poleg pedagoškega dela je bil
izredno dejaven tudi na drugih
področjih — v organih skupščin-
skega in delegatskega sistema, v
družbenopolitičnih organizaci-
jah, en mandat je bil tudi pod-
predsednik OK SZDL Ptuj, bil je
predavatelj v raznih oblikah izo-
braževanja. Med drugim je bil
predsednik sveta za šolstvo pri
občinski skupščini in je veliko
prispeval k temu, da sta bili v ti-
stem času zgrajeni novi šoli —
Borisa Kidriča v Kidričevem in
Franca Osmnika v Ptuju ter nad-
zidana OS Ivana Spolenaka,
opravljene pa so bile prenove na
več drugih šolah. Po njegovi za-
slugi je bila nadzidana zgradba
tedanje ekonomske srednje šole,
danes OŠ dr. Ljudevita Pivka,
sodeloval pa je tudi pri začetku
gradnje SSC v Ptuju.
V ptujski občini bi prav goto-
vo manjkal pomemben košček,
če ne bi bilo Jožeta Stropnika,
njegove strokovne in delovne za-
gnanosti. Zato ga bomo ohranili
v trajnem spominu.
Franc Fideršek
NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE
KAROLA PAHORJA PTUJ
Mladi in glasba
Ptujska glasbena šola je tudi letos v aprilu pripravila javne nasto-
pe svojih učencev. Prva dva sta že bila v ponedeljek in torek, nasled-
nji bo nocoj. Učenci pa se bodo predstavili še 17., 19. in 23. aprila v
dvorani glasbene šole ob 19. uri.
Glasbeno šolo obiskuje v letošnjem šolskem letu 410 učencev.
Imajo pa glasbeni vrtec, pripravnico, potem se učijo blok fiavto. Po-
leg teorije pa poučujejo klavir, violino, kitaro, harmoniko, trobila
(rog, pozavno, trobento) in pihala (klarinet, fiavto).
Res, da dvorana glasbene šole ne sprejme velikega števila ljudi,
vendar gredo nastopi učencev običajno mimo širšega kroga občinstva.
Škoda, zakaj med mladimi glasbeniki je veliko takih, ki si zaslužijo
pozornost ljubiteljev glasbe. Zanimivo je tudi, da šole, ko iščejo pro-
grame za kulturne dneve, skoraj nikoli ne povabijo v goste učencev
glasbene šole ali da bi obiskali kakšen koncert v glasbeni šoli.
NaV
Fiilpčičevl Ujetniki
svobode na ptujskih
odrskih deskah
Predstavo, ki jo je zrežirala Branka Bezeljak-Glaser, sem si ogle-
dal v četrtek, 29. marca, v ptujskem gledališču. Priznati moram, da
sem od avtorja, ki je naslovil svojo dramo Ujetniki svobode, pričako-
val precej več. Avtor se namreč v svojem delu s pojmom svobode
ukvarja zelo malo implicitno, še manj pa eksplicitno. Vemo namreč,
da je pojmovanj svobode več, in sera tudi sam šele pred leti pri sebi
razčistil s tem, kaj je svoboda. Definicijo svobode sem prevzel iz ča-
sov razsvetljenstva, glasi pa se takole: Svoboda ni to, da bi lahko kdo
počel, karkoli si zaželi (to je anarhija), pač pa da mu ni treba početi ti-
stega, česar noče. Takšno ali podobno vodečo misel sem v Ujetnikih
svobode pogrešal.
O režiji Branke Bezeljak-Glazer se lahko izrazim le pohvalno.
Glede na igralce, s katerimi dela (vsi so amaterji), in glede na razme-
re, v katerih ustvarja, je »izvlekla« iz igralcev vse, kar je mogla. Pri
tem se je izkazalo, da trije ali štirje igralci izstopajo iz povprečja in da
bi bilo za- Ptuj koristno, da bi se vsaj nekateri od teh vpisali na igral-
sko akademijo. To bi bil korak proti ustanovitvi ptujskega poklicnega
gledališča, ki ga je Ptuj v petdesetih letih že imel. Amaterski igralci
imajo namreč neko zgornjo mejo (limito) kvalitete, ki jo lahko dose-
žejo, moja, verjetno pa tudr želja drugih FHujčanov pa je, da bi na
ptujskih deskah znova gledali igro ptujskih poklicnih gledaliških
igralcev.
Dr. Adolf Žižek
Privlačne muzejske
zbirke
Zbirke in razstave Pokrajinskega muzeja v Ptuju je v prvih treh
mesecih letošnjega leta obiskalo okrog 3.500 obiskovalcev. To je toli-
ko kot lani v štirih mesecih. Obisk muzeja je iz leta v leto večji. Goto-
vo gre iskati zasluge za to v odprtosti muzeja v zadnjih letih in njego-
ve prisotnosti ne samo v kulturnem življenju, ampak tudi v turizmu in
drugih gospodarskih panogah. Tudi razstavna dejavnost pretežno v
razstavnem paviljonu Dušana Kvedra in delno v razstavnem prostoru
na gradu privablja čedalje več obiskovalcev.
Za sprejem obiskovalcev načrtujejo v muzeju na gradu ureditev
recepcije, kjer bi nudili obiskovalcem vse informacije o zbirkah in
prodajali tudi spominke. Delo naj bi pričeli že letos.
8 - OD TU IN TAM
12. april 1990 - TEDNIK
Sprava
Ko sem se pred dvema dnevoma
približeval domicilnemu bifeju,
sem že od daleč opazil ob šanku
stoječo nenavadno pojavo. S hrb-
tom proti meni je bil namreč obr-
njen tip z belo čepico na glavi.
»Glej. glej, albanski tradicionalist.
To pa se — razen na TV — v Slo-
veniji zelo redko vidi.« sem si za-
mrmral v brado. A še preden sem
svoje modrovanje končal, se je tip
obrnil. In glej ga, zlomka. To
sploh ni bil noben Albanec, temveč
moj prijatelj Feliks. Seveda tudi ti-
sto, kar je imel na glavi, ni bila če-
pica. temveč povoj. Za nameček
pa mu je predel okrog levega oče-
sa krasila mavrično sijoča pod-
plutba.
Nič nisem drezal vanj z vpraša-
nji, saj sem vedel, da bo ob pri-
merni mehčalni metodi sam spre-
govoril. Zato sem samo sedel k
njemu, naročil rundo in — čakal.
Ni bilo treba dolgo čakati. Na
radiu so bila ravno tisti čas poroči-
la, in ko je spiker omenil narodno
spravo oziroma narodno umiritev,
je Feliks tako iskreno in globoko
osebno prizadeto zaječal in zaklel,
da sem takoj naročil novo rundo.
Vedel sem, da moje mehčanje že
daje prve rezultate in da bo zdaj
zdaj začel pripovedovati.
»Saj poznaš mojega soseda Na-
četa, ne?« je začel.
»Ja. Seveda ga poznam. To je
tista kolerična gorila, ki ponori za
vsako malenkost.«
»Ja. On,« je nadaljeval. »In to
tudi veš, da imam deset kur. Tako,
zaradi jajc... da se pač malo zni-
žajo stroški prehrane,« je bil nje-
gov naslednji korak bliže razkritju
»afere ponarejene albanske čepi-
ce«.
»Ja, tudi to vem,« sem mu potr-
dil vedoč, da bo kmalu prišlo do
dramatičnega razpleta. Zato sem
naročil še eno rundo, da bi stvar
pospešil, kajti radovednost me je
kar razganjala.
»Torej. Pred dvema dnevoma je
ta moja kurja desetina — ne vem
sicer na kak način — pobegnila iz
kurnika in odšla meni nič — tebi
nič na kazensko ekspedicijo v Na-
cetov vrt. Zamisli si, na vrt, na ka-
terega je Nace tako ponosen — se
mi zdi, da celo bolj kot na ženo —
in ki ga je dan pred tem speglal do
perfekcije. Zato je seveda — glede
na svoj karakter — popenil kot ži-
vina, ko je videl, kako moje kure
kakor biblijske kobilice pustošijo
po njegovi mini farmi.
Tako sem torej zaslišal zunaj
njegovo kričanje, pa sem šel pogle-
dat, kaj se dogaja.
Pobesneli Nace. prestrašene ko-
koši. ki so pred njim frčale na v.ve
strani, in odprt kurnik — in v hipu
mi je bilo vse jasno.«
Kljub temu da mi je v globalu
bilo že vse jasno, pa sem naprej bil
tiho in čakal, da Feliks pove .še po-
drobnosti.
Takoj ko sije omočil grlo, je tu-
di nadaljeval: »Dve stvari sta mi
torej takoj bili jasni:
1.	Moje kure so naredile Nacetu
škodo in
2.	Nace je bil zaradi lega zelo
besen.
Zato sem ga sku.šal pomirili in
rešili, kar bi se rešiti dalo. Tako
sem Nacetu obljubil, da mu bom
poravnal vso škodo, mu svojero-
čno pomagal urediti vrt, kure pa
bom imel v prihodnje zaprte v sa-
micah, če bo potrebno.
Sam sebi sem se čudil. Načeta
sem namreč uspel pomirili. Da hi
to umiritev potrdila in utrdila, sem
ga še povabil k sebi na kozarček.«
»In to je vse?« sem bil že kar
malo razočaran, pa zelo zelo ne-
strpen.
»Ne, ni. Glavno šele pride,« je
zavzdihnil Feliks.
»Ko sva se z Nacetom odpra-
vljala k meni na flašo miru, mi
vrag ni dal miru in sem v vse vme-
šal še politiko, ki jo Nace sovraži
še bolj kol kokoši na svojem vrtu.
Polrepljal sem ga prijateljsko po
ramenih in mu dejal: ,No, vidiš,
Nace, ali ni lepo, da se lepo spravi-
va in umiriva ? S tem dokazujeva,
da sva zrela in pokončna predstav-
nika slovenskega naroda, ki se tu-
di umirja in spravlja.'
Pa je ta moja retorika na Nače-
ta delovala povsem drugače od
mojega pričakovanja. Nace je na-
mreč spet popenil in začel kričali,
da ga bom zdaj po vsej škodi, ki jo
je utrpel, še zajebaval...«
»Innnnn ?« me je kar dvigovalo
s stola.
»Poskusil sem ga umiriti...«
»Pa ?«
»Nič. On je umiril mene.«
»Kaj bosta pa sedaj?« sem ga
vprašal skrajno resno, čeprav sem
komaj zadrževal smeh.
»Advokati, sodniki in pravo bo-
do poskusili med nama doseči
spravo,« je končal izpoved, izpil do
konca in preklinjajoč odšepal proti
domu.
Fredi, 26. 3. 1990
Demokracija na svoj način
v krajevni skupnosti Leskovec se srečuje-
mo z velikim zaostajanjem v družbenem raz-
voju, kar je posledica nekaterih napak iz pre-
teklega razvoja, predvsem pa gospodarske
nemoči, saj napredek kraja ni možen brez
družbene pomoči. Leskovčani potrebujejo
vodovod, telefon, boljše ceste, trgovino, spre-
membo zazidalnega načrta, regulacijo Psiči-
ne, nekateri celo elektriko, skratka dobrine,
brez katerih si nekateri težko predstavljajo ži-
vljenje. V takšnih okoliščinah seje tudi v tem
delu Haloz odvijal predvolilni boj.
Po daljšem času smo tako imeli zbor volil-
cev in zbor krajanov v štirinajstih dneh. Prav
ti zbori pa so dogodki, ki ponujajo mnoge za-
nimivosti. »Demokracija« kot ena osnovnih
civilizacijskih vrednot pa je na »leskovški na-
čin« pokazala svoj obraz. Mnogi si pač de-
mokracijo razlagajo kot možnost, da obraču-
najo z vsakim na svoj necivilizacijski in ne-
kulturni način. Od zbora volilcev do zbora
krajanov sta se strnila dva kroga krajanov in
zid med njimi je rastel. Naj omenim, da nad
95 % krajanov v pomembnih odločitvah za
kraj sploh ni sodelovalo. Na eni strani je bila
večina tistih, ki so jih krajani pred leti izbrali
za vodenje KS, na drugi strani pa nekaj takš-
nih, ki se z delom prvih niso strinjali. Slednji
še vedno niso razumeli, da s 64 000 dinarji
dohodka iz samoprispevka v minulem letu ni
možno veliko narediti. Tudi če smo z dobrim
gospodarjenjem in aktivnostjo nekaterih čla-
nov sveta to številko podvojili, to za nezado-
voljne ni dovolj. V minulem letu so se zbirala
sredstva in izvajale aktivnosti za gradnjo vo-
dovoda do Leskovca, zgradila seje nova tele-
fonska centrala, narejen je parkirni prostor,
Leskovec je dobil novo asfaltno prevleko, vo-
dile so se aktivnosti za posodabljanje ceste za
Cvetlin, Ložino ter nekatere krajevne ceste.
Ob vsem tem je tekla akcija za sanacijo po-
sledic elementarne nesreče, saj smo želeli v
Leskovec dobiti čimveč sredstev. Toda več
smo naredili in dobili, večji so bili spori.
Med najglasnejše sodijo tudi tisti, ki so KS
najbolj politično izigrali. Ce bi v tem primeru
prižgali človeško zavist, Leskovca skoraj ne
bi bilo.
Naj sedaj pridem na zbor krajanov z obi-
čajnim dnevnim redom, tj. zaključni račun,
plan dela in aktualne problematike. Nezau-
panje je bilo izraženo v vseh točkah dnevne-
ga reda. Do pravice govorjenja na zboru si
najlažje prišel, če si prevpil govoreče in čim-
bolj grajal. To je dokaz, da se v Leskovcu sta-
ra praksa nekulturnega vpitja nadaljuje, le za
pošten govor, spoštovanje, kompromise ter
razum ni mesta.
Vsemu temu je sledil odstop nekaterih
funkcionarjev. Na njihova mesta in mesta ti-
stih, ki doslej niso bili dovolj aktivni, so za
dobo do volitev izbrali druge. Največ možno-
sti, da prideš v svet KS, si imel, če si prišel na
zbor in čimbolj glasno grajal.
V napadih na dosedanje vodstvo kljub prej
omenjenim delovnim rezultatom in kontroli
SDK so prevladovale kritike prisvajanja. Vsi,
ki so neargumentirano sodili nesojenim, bo-
do sicer na sodišču dokazovali svoj prav, žal
pa bo morala pravica priti tudi do tistih, ki so
spretno nagovarjali krajane proti vodstvu
KS. Nekateri se skrivajo za svojo poštenostjo
v govoričenju, medtem ko se kljub položaju v
samoupravi KS že več mandatov niso prosla-
vili. Legalne poti dela so zamenjali za huj-
skanje, žalitve in podobno. Čeprav je nekaj
krajanov na svoj način pripravljalo in vodilo
zbor, so se našli tudi tisti, ki jim te kritike ne
pripadajo, žal pa se dogaja to, da ti ostanejo
v senci prvih, pa naj bo to skupščina, svet ali
KS kot celota. Med enainšestdeset prisotnimi
je imelo priložnost govoriti — kričati le tri-
indvajset, drugi pa so nemo opazovali, dviga-
li Voke, izražali takšno ali drugačno nezado-
voljstvo in podobno. Želeli so morda dobro.
Ali so to tudi storili?
In kaj je Leskovec pridobil z omenjenimi
kadrovskimi spremembami? To bo pokazal
čas, dejstvo pa je, da te spremembe niso bile
vodene na kulturen in pošten način. S tem se-
stankom nasprotja niso rešena, ampak so ce-
lo povečana. Tako se pač Leskovčani že leta
dokazujejo v moči, čas pa gre mimo nas in
kraj tone v zaostalost. Odstopili so tisti, ki so
delali, pa morda z edino kritiko, da niso dela
naložili še drugim. Toda včasih tega ni bilo
možno izvesti, saj mnogi drugi pač takrat, ko
je bilo delo, niso imeli časa. V Leskovcu je
zahvala za storjeno in izgubljen čas ter ener-
gijo le kritika, pa še ta redkokdaj dobrona-
merna.
Pričakujem, da se bomo lahko pogosteje
javljali tudi v Tednik, saj dopolnjeni svet in
skupščina predvidevata hitreje potisniti kolo
razvoja Haloz. Obstajajo pa tudi objektivne
okoliščine, ki izvirajo iz zaostalosti, nizke
kulture, znanja in sporov ter splošnih družbe-
nih razmer. Prepričan sem, da vsi prisotni na
zboru krajanov želijo kraju napredek, ne iz-
polnjujejo pa osnovnih pogojev: le z delom
in slogo lahko uspešno gi^adimo. Žal si demo-
kracije ne moremo predstavljati tudi brez
kulture in medsebojnega spoštovanja, to je
pa nekaterim v boju za oblast tuje.
Mag. Janez MERC
Podgorčani se pripravljajo na turistične dneve
April je že 14. leto za Podgor-
čane, predvsem pa za člane tam-
kajšnjega turističnega društva in
zadnjih nekaj let še za člane Dru-
štva vinogradnikov Jeruzalem iz-
redno delaven. Priprave na turi-
stične dneve oziroma pokušnjo
domačih vin z območja Sloven-
skih goric in dela Haloz so zelo
zahtevne. Ker želijo s svojim de-
lom, ki že prerašča krajevne in
občinske okvire, predvsem pa z
delom na amaterski osnovi in ki
bi se prileglo že kakšni profesio-
nalni ustanovi (samo vprašanje
je, ali bi potem potekalo vse tako
v najlepšem redu kot sedaj) čim-
bolj seznaniti javnost, so minuli
torek sklicali novinarsko konfe-
renco in nanjo povabili ob novi-
narjih tudi vse tiste, ki na tak ali
drugačen način pomagajo pri
prireditvi. Predstavili so program
dela in organizacijo turistične
prireditve.
Geslo turističnih dnevov ali
pokušnje vina je; Za kvalitetno
kletarjenje, kulturo pitja in da vi-
no postane hrana, je med drugim
povedal Franc Lah, član turisti-
čnega društva, obenem pa pred-
sednik izvršilnega odbora Dru-
štva vinogradnikov Jeruzalem, ki
ob vseh drugih že od vsega začet-
ka dela pri tej prireditvi. Omeniti
moramo tudi predsednika Turi-
stičnega društva Franca Sladnja-
ka, še posebej pa Marto Bombek,
nepogrešljivo tajnico društva, ki
ob tej in vseh drugih turističnih
prireditvah v Podgorcih vleče
vse niti.
Ker Društvo vinogradnikov
Jeruzalem vse zimske mesece ob
predavanjih skrbi za strokovno
izobraževanje vinogradnikov in
ker imajo ob koncu vsakega pre-
davanja tudi pokušnjo in oceni-
tev domačih vin, Franc Lah zatr-
juje, da se lahko letos v Podgor-
cih nadejajo visoke kvalitete vin
in da bodo zastopana tudi vina s
posebnimi lastnostmi.
Letos pričakujejo 17 sort vina,
med njimi bo seveda največje
število mešanih sort. Pred štiri-
najstimi leti so začeli z osmimi.
lani pa so jih vinogradniki prine-
sli že 208.
Ocenjevanje bo potekalo 22.
aprila od 9. ure dalje po pravilni-
ku, ki sta ga sprejeli obe društvi.
12-članski komisiji priznanih
enologov bo letos predsedoval
mag. Anton Skaza iz Ptuja. Oce-
njevanje bo javno, lahko ga bo
spremljala publika, podatke pa
bodo sproti računalniško obdela-
li; za to že vrsto let skrbi Tovar-
na sladkorja Ormož, ki se že dol-
go vključuje v turistične dneve v
Podgorcih.
Pokali za^ najvišje ocenjene
vzorce in amfora, ki jo prejme
lastnik vina z najvišjo oceno, so
že razstavljeni, izdelali pa so jih
v Steklarni Rogaška Slatina.
Pri letošnjih turističnih prire-
ditvah sodeluje tudi Turistično
društvo Cakovec.
Omenili smo že, da bo ob le-
tošnji pokušnji prodaja zaščitnih
sredstev in demonstracija vino-
gradniških strojev. Med njimi bo
svoje inovacije predstavil tudi vi-
nogradnik Slavko Prapotnik s
Koga (stroj za obrezovanje in vr-
šičkanje vinske trte in stroj za
košnjo med vrstami in trsi v vi-
nogradu).	Vida Topolovec
FOTO: Štefan Hozyan
Pogled na Podgorce
Program 14. turističnih dnevov v Podgorcih:
20.	4. med 18. in 20. uro: zbiranje vzorcev po zbirnih mestih
21.	4. med 8. in 12. uro: zbiranje vzorcev v dvorani Podgorci
21.	4. od 14. ure dalje: razvrščanje vin po sortah in ostanku nepovretega
sladkorja
22.	4. od 9. ure dalje: javno strokovno ocenjevanje vzorcev vin
27. 4. ob 10. uri: uradna otvoritev »Praznika vina« in razstava vinogradni-
ških strojev, zaščitnih sredstev, gnojil in steklarskih izdelkov
27. 4. od 10. do 20. ure: odprta degustacija vin, od 18. ure pa demonstracija
vinogradniških strojev
27.	4. ob 20. uri: večer pesmi, besede in plesa; program bo izvajalo Turisti-
čno društvo Čakovec
28.	4. od 10. ure dalje: degustacija vin. med 10. in 18. uro pa demonstracija
vinogradniških strojev
28.	4. ob 20. uri: enološko-vinogradniški ples z ansamblom Ekart
29.	4. od 10. ure dalje: degustacija vina, ob 13. uri demonstracija vinograd-
niških strojev, ob 14. uri podelitev priznanj sodelujočim vinogradni-
kom in priznanj za urejeno okolje, nato zabavno popoldne z ansam-
blom Ekart; prireditev bodo sklenili s praznovanjem ob ognjemetu.
Popravek za zbirna mesta: v ob-
čini Ljutomer bodo zbirali vzorce
vina tudi pri Stanku Markoviču v
Cezanjevcih, v Ptuju pa pri Slavku
Valenku — Frizerstvo Ptuj.
K vragu še takšna pravica!!!
Spadam v generacijo, ki je prvič v ozračju pred-
volilne kampanje, in ker vidim, da je to zelo pri-
meren čas, da si povemo iz oči v oči marsikaj, kar
nas je bolelo in kar si želimo, da v bodoče ne bi bi-
lo tako, bi še jaz dodal iskrico v ogenj — vendar
ne z namenom, da kandidiram za kakšno politično
uveljavitev. Želim le postaviti vprašanje, kdo nosi
krivico in kje naj iščem pravico za stvar, ki me zelo
boli. Sem namreč očividec krivice, ki se godi de-
kletu, ki mi je zelo pri srcu.
21 let živeti v 16 m' veliki sobi, odrasti tako re-
koč v eni plenici, pri enajstih letih izgubiti očeta in
biti še z dvema otrokoma odvisen od zgarane ma-
tere, ki se kot dninarka iz dneva v dan trudi, da
nahrani in izšola tri otroke, bati se vsake kaplje
dežja, ki je lahko nič manj usodna od tistih, ki so
padale ob lanski ujmi, v vseh teh razmerah se izu-
čiti, ni mačji kašelj. In ko imaš v rokah diplomo, si
rečeš: Morda pa bo sedaj bolje, morda pa bom se-
daj lahko začel živeti bolje in vrnil materi vsaj ma-
lo dobrote, ki mi jo je s težkim delom nudila.
NE, PA NI TAKO!!!
Dobiš zaposlitev. Najprej pripravništvo, potem
pa sledi delovno razmerje, podobno mori s petimi
deli oz. podaljšanji za določen čas. Kot da nisi člo-
vek, kot da v dobrem letu in pol še vedno ne vedo,
ali si jim potreben ali ne. Ko te že petič tako »po-
daljšajo«, že moraš pomisliti, da nekaj ni v redu
ali pa da te nekdo že lep čas skuša vleči za nos.
Dekle se znajde pred petim podaljšanjem delovne-
ga razmerja, vsi vedo, da pričakuje otroka. Še ma-
lo, pa bo dekle šlo na porodniški dopust, takoj za-
tem bo poteklo delovno razmerje in takrat ji bodo
lahko mirno za hrbtom dali odpoved. Vse to je ta-
ko lepo zrežiran proces, le da na škodo delavke —
brez »happy end«-a. In delno bo to čutil tudi
otrok, tako pa smo spet na začetku ...
Pa naj še kdo reče, da si človek kroji usodo sam!
Zaenkrat je še na žalost tako, da nam jo krojijo
drugi že celo pred rojstvom — tako kot nekoč ...
Prihaja čas, ko bo tem, ki se imajo za nekaj več
od navadnega delavca, usodo krojil narod in mo-
čno jim privoščim, da bi vsi ti šli malo »šaflat«.
E. S.
Ghetaldus — sedaj Optika Art posluje solidno
v ptujskem Tedniku je bil 8. marca obja-
vljen članek, ki kritizira poslovanje posloval-
nice GHETALDUSA, ki seje sedaj na novo
registriral kot podjetje »ART« OPTIKA.
Kot je pri takih člankih običajno, je zadeva
prikazana enostransko, saj hoče na vsak na-
čin domnevno krivico, ki se je zgodila piscu,
posplošiti v ugotovitev, da takšna optična de-
lavnica nima perspektive.
Janez Mere je v naši poslovalnici izbral ko-
vinski okvir, v katerega smo vstavili njegova
stekla iz prejšnjih očal, ki jih ni bilo mogoče
zalotati. Stranka sicer trdi, da je bilo ta očala
možno zalotati v Mariboru, pa kljub vsemu
vanje ni dal vgraditi stekel.
Ko je reklamiral novi okvir, smo ga, kot je
običajno pri reklamacijah, hoteli zamenjati,
vendar istovrstnega okvira ni bilo več na za-
logi, pa smo ga zaradi tega morali poslati
proizvajalcu v zamenjavo ali v popravilo. Še
preden je bil članek objavljen, je okvir prišel
od proizvajalca in si je po nekajdnevnem
oklevanju dal Mere vanj vgraditi tudi svoja
stara stekla.
Slo je za povsem običajen postopek rekla-
macije, kakršnih sicer nimamo veliko, ker
prodajamo samo kvalitetne okvire. Čakal je
največ 10 dni, saj smo okvire takoj poslali po
pošti, ker nam gre zato, da so naše stranke v
redu postrežene. Dejstvo je tudi, da smo vse
storitve reklamacije opravili na svoje stroške,
tako da tudi iz tega stališča ni razlogov za
kakšne očitke.
Povsem brez osnove je očitek, da naša po-
slovalnica nima perspektive, saj se zaradi na-
ših kvalitetnih storitev promet povečuje, pri-
zadevamo si strankam ustreči s tem, da smo
organizirali ambulanto za predpis očal v to-
rek in sredo popoldan in da uvajamo tudi
zdravniške preglede za predpis kontaktnih
leč. Iz tega je razvidno, da so očitki prizade-
tega tovariša povsem neutemeljeni.
Marija Kuhar
Vabilo
Kvintet Ota Lesjaka iz Hildna/ZRN in Slovenska katoliška mi-
sija iz Charleroija/Belgija vabita vse slovenske rojake iz Belgije,
Nizozemske, Luxemburga in Francije na veliko tradicionalno
»Slovensko veselico 90«, ki bo v soboto, 28. aprila, od 18. do 1. ure
v Belgiji — v mestu Charleroi, v dvorani »Salle Familia« v Gilly-
Haies.
Vsi prisrčno vabljeni!
TEDNIK - 12. april 1990
OGLASI IN OBJAVE — 9
10 — TV SPOREDI
12. april 1990 - TEDNIK
TEDNIK - april 1990
ZA RAZVEDRILO - 11
12 — OGLASI IN OBJAVE
12. april 1990 - TEDNIK
TEDNIK -12. april 1990
OGLASI IN OBJAVE - 13
LENART ZDAJ • LENART ZDAJ • LENART ZDAJ • LENART ZDAJ
EKOLOŠKI PROJEKT
Stara struga
bo oživela
že dobro leto v Lenartu deluje skupina za odkrivanje, obnavljanje, ohra-
njanje kulturne in naravne dediščine. Prvi uspeh te skupine, ki jo vodi Vida
Savli, je organizirano ločevanje vrst odpadkov, ki so ga vpeljali pred kratkim.
Drugi projekt pa je ureditev in oživitev stare struge potoka Globo_vnica.
V	ponedeljek so na seji občinskih zborov sprejeli odlok o zaščiti območja
stare struge tega potoka pri Lenartu. Z odlokom sojo zaščitili zaradi tega, ker je
potok sam po sebi zanimiv kot naravna značilnost Lenarta, pa tudi zaradi nje-
govega zelenega varovalnega pasu. Del razlogov za njegovo zaščito pa je v tem,
da je stara struga sedaj močno onesnažena tako s kanalizacijskimi odplakami
kakor tudi s tem, da je postala divje odlagališče smeti.
V	odloku so določene kazni in jih lahko izterjajo kar na kraju samem, če
nekdo onesnažuje potok ali seka zarast ob njem. Stari strugi bodo poleg tega,
da jo bodo na delovni akciji, ki bo predvidoma jutri, očistili, omogočili tudi
večji pretok, da se bo obnovila njena samočistilna sposobnost.
Vsekakor hvalevreden način, kako zares konkretno nekaj narediti za ohra-
nitev naravnih značilnosti in ravnotežja v naravi.
d. I.
Največ podpore Kmečki
zvezi in Omanu
Kot so napovedovali poznavalci lenarške politične scene, so volilci največ
podpore izrazili kandidatu Kmečke zveze za člana predsedstva Ivanu Omanu.
Tudi listo Kmečke zveze so največkrat obkrožili.
Tajnik občinske volilne komisije pa nam je v torek dopoldan sporočil te re-
zultate.
Za Marka Demšarja je od 12 674 (80,5 %), volilcev glasovalo 9,8 %, za Jože-
ta Pučnika 37,3%, za Milana Kučana 22,4% in za Ivana Krambergerja 30,5% vo-
lilcev.
Za Omanom pa so se uvrstili Ciril Zlobec s 40,8%, Dušan Plut s 40,1 % in
Dimitrij Rupel s 37,1 %.
Drugega kroga za volitve lenarškega poslanca v republiški zbor občin ne
bo, saj je Janez Kramberger, kandidat Demosa, dobil kar 65,4% glasov. Njego-
va protikandidatka, sedanja županja Vida Šavli, pa ni bila izvoljena.
Ivan Jemenšek, tajnik občinske volilne komisije, je pokomentiral, da sta po
pričakovanju visoko podporo dobila Kmečka zveza in Demos kot celota, manj
od pričakovanega so dobili lenarški socialisti več od pričakovanega pa ZKS-
SDP
d.
Tokrat brez točk
v območni nogometni ligi sta naša predstavnika izgubila na go,
stovanju. Središče je z 1:4 izgubilo v Pekrah (strelec je bil Jambriško)
Drava pa z 0:3 v Lendavi z vodilno Nafto. Središče je na tretjem, Dra!
va pa na desetem mestu med dvanajstimi ekipami. V nedeljo popo|.
dan bo v Središče ob Dravi gostoval mariborski Kovinar, v Ptuju p^
Proletarec iz Zagorja ob Savi.
V prvem razredu medobčinskih lig so bili v soboto in nedeljo do.
seženi naslednji izidi: Hajdoše -Gorišnica 2:1, Aluminij —Gerečja
vas 1:3, Markovci —Skorba 0:0, Impol Osankarica —Boč 2:1, Stojn.
ci- Pragersko 6:1 in Hajdina —Slovenja vas 0:0. V vodstvu je lmpo|
Osankarica z 22 točkami pred Bočem (21) in Hajdošami (20 in tekma
manj) ter Slovenjo vasjo. Pari za soboto, 14. 4.: Gorišnica - Hajdina
Pregersko - Impol Osankarica in Boč—Markovci; nedelja dopoldan'
Slovenja vas—Stojnci, Skorba—Aluminij in Gerečja vas— Hajdoše
1 k,
Regata v jadranju na deski
v soboto in nedeljo bo na ptujskem jezeru velika regata, ki so jo
sicer načrtovali v Kopru. To bo prva kriterijska regata jadralcev na
deski za pokal Jugoslavije ter republiško prvenstvo in republiški po
kal. Začetek je napovedan za II. uro vsak dan (odločalo bo seveda
vreme), organizatorja pa sta BD Sidro MTT iz Maribora in domače
društvo Ranča.
Šola tenisa
v ptujskem teniškem klubu so razpisali teniško šolo za osnovno-
šolce, ki bo od 19. aprila dalje dvakrat na teden (dopoldan ali popol-
dan). Informativni sestanek vseh, ki se želijo vključiti, bo v ponede-
ljek, 16. aprila, ob 18. uri v Ptujskih toplicah.	1. k,
Prva povojna stavka
v zdravstvu uspela
Petega aprila je bila v vseh
zdravstvenih in organizacijah so-
cialnega skrbstva enourna splo-
šna opozorilna stavka. Zanjo so
se delavci v teh organizacijah
(razglasil jo je sindikat zdravstva
in socialnega skrbstva Slovenije)
odločili, ker ustanove sistema ni-
so upoštevale njihovih zahtev po
sistemskih spremembah in odgo-
vornosti na področju zdravstve-
nega varstva in socialnega skrb-
stva, ker niso sprejete upravičene
zahteve po uveljavitvi najnižjega
osebnega dohodka, določila sin-
dikalne liste, sprotna povračila
dejanskih materialnih stroškov
in amortizacije in ker njihovo de-
lo ni priznano in ovrednoteno
kot ustvarjali pogoj za uspešen
in donosen razvoj družbe.
Prva povojna splošna stavka
zdravstvenih delavcev socialnega
skrbstva Slovenije je uspela, je za-
pisal predsednik stavkovnega
odbora primarij dr. Jože Arzen-
šek. Takšno poročilo je dal tudi
na prvem kongresu svobodnih
sindikatov Slovenije.
Stavka je potekala skladno s
stavkovnimi pravili sindikata de-
lavcev zdravstva in socialnega
skrbstva, pri izvedbi pa so delav-
ci v obeh dejavnostih upoštevali
etična in moralna načela stroke.
Stavko so uporabniki v glavnem
sprejeli razumevajoče.
Občinski odbor sindikata de-
lavcev zdravstva in socialnega
skrbstva občine Ptuj je potek
stavke ocenil 9. aprila in sprejel
podobno oceno kot republiški
oziroma stavkovni odbor. Ob tej
priložnosti je tudi predstavil svo-
je dodatne zahteve glede reševa-
nja nakopičenih zdravstvenih te-
žav ter zahteval odgovornost za
takšno stanje tudi v občinskem
merilu. Med drugim se delavci v
zdravstvu zelo bojijo, kako bo s
to dejavnostjo po sprejemu no-
vih zakonov, in tega, da bo repu-
bliška vlada racionalizacijo v
zdravstvu izvedla le v obrobnih
zdravstvenih organizacijah oziro-
ma manjših bolnišnicah.
MG
NAČRTNO DO ZMANJŠANJA KOLIČINE ODPADKOV
Čist in zelen Lenart
Sele lani je Lenart postal mestff,
kljub temu pa ne manjka mestnih te-
žav. Ena takih je problem s komunal-
nimi odpadki. Sedaj jih vozijo v de-
ponijo pri Hrastovcu, ki se prehitro
polni. Lokacije za novo deponijo niso
iskali, saj se članom Odbora za var-
stvo naravne in kulturne dediščine pri
skupščini občine Lenart to ni zdela
najprimernejša rešitev. Odbor, ki smo
ga omenili, se v tej občini ukvarja tu-
di s to na videz nepomembno stvarjo.
Člani odbora so se s problemi od-
padkov začeli ukvarjati pred šestimi
meseci. Ker se s Snago in Dinosom
niso mogli dogovoriti o financiranju
akcije zbiranja in sortiranja odpad-
kov, so pokukali čez meje naše domo-
vine. Zbiranje odpadkov se pri nas ne
izplača, še kako pa se izplača v Av-
striji. Povezali so se z lastnikom firme
za sortiranje odpadkov gospodom
Rothom. Pripravljen je bil financirati
začetek, to je 1200 posod in avto za
odvoz smeti. V Odboru za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine so se
odločili, da bodo za začetni vzorec s
posodami za sortiranje odpadkov
opremili 400 gospodinjstev. Med nji-
mi bodo tudi stalno delali ankete in
odpravljali morebitne napake ali po-
manjkljivosti. Z avstrijskim lastnikom
so pogodbo o sodelovanju podpisali
20. marca, za odvoz smeti so se dogo-
vorili za šest mesecev. Potem bo, kot
predvidevajo, podjetje na tržišču na-
stopalo kot mešana firma Roth — Le-
tnik. Ta se bo želela uveljaviti tudi
širše; v bodoče bodo postavljali za-
bojnike na divja odlagališča, s koši za
sortiranje odpadkov pa postopoma
želijo opremiti tudi kmetije in druga
izvenmestna naselja.
V naselju, ki je poizkusni poligon,
so pred vsako hišo postavljeni koši
rdeče in črne barve. V rdeče spada le
papir, v črnih posodah imajo mesto
drugi odpadki. Steklo mečejo v zele-
ne posode, ločimo pa tudi posode za
barvno in belo steklo.
Večje odpadke, na primer stare
pralne stroje, štedilnike in podobno,
zbirajo smetarji ob točno določenih
dneh. Ko bo sortiranje zaživelo do
neke mere, bodo predvidoma v loče-
ne posode zbirali organske odpadke.
Te bodo predelovali v kompost po
posebnem postopku.
Avto za odvoz smeti v Lenartu.
Akcija, ki ima več pozitivnih učin-
kov, je pri ljudeh naletela na ugodne
odzive. Sedaj smetarji odvažajo smeti
iz Lenarta, Benedikta in Gradišča,
ljudje iz drugih krajev pa odpadke
puščajo, verjetno na divjih odlagali-
ščih, organske in gorljive pa uporabi-
jo.
Akcijo želijo razširiti tudi tako, da
bi v odvoz in sortiranje odpadkov
vključili ljudi iz drugih krajevnih
skupnosti.
Odvoz smeti na deponijo se je v pr-
vih dneh sortiranja odpadkov zmanj-
šal za 30 odstotkov. Da bi čimbolj
prodrli v zavest ljudi, predvsem pa
mladih, pripravljajo lenarški člani
Odbora za naravno in kulturno dedi-
ščino prevod slikanice za otroke o
prednostih zbiranja in sortiranja od-
padkov, ki spremlja podobne akcije v
Avstriji.	M. Samec
1. KONGRES SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE
Novi obeti — stare strukture
»Na kongres prihajamo, da dokon-
čno prekinemo s starim; ne prvič in
tudi ne verjetno zadnjič, vendar prvič
tako temeljito. Ce smo do sedaj bili
sestavni del oblasti, se sedaj osamo-
svajamo in postajamo neodvisni. Na
prvem kongresu svobodnih sindika-
tov Slovenije moramo sprejeti odloči-
tev, ki bo rehabilitirala dosedanjo sin-
dikalno politiko. Ta je bila v sedem-
desetih letih napredna, za tisti čas le-
vo usmerjena, prava sindikalna, ven-
dar pa je bila zaradi trdih zbirokrati-
ziranih glav nasilno prekinjena ...«
Tak je bil poudarek uvodnega dela
obsežnega nagovora Mihe Ravnika,
dosedanjega predsednika Zveze sin-
dikatov Slovenije in novoizvoljenega
predsednika Zveze svobodnih sindi-
katov Slovenije več kot 320 delega-
tom, okoli 400 gostom in 120 akrediti-
ranim novinarjem, ki so se minuli pe-
tek, 6., in soboto, 7. aprila, zbrali v
Cankarjevem domu v Ljubljani na pr-
vem kongresu Svobodnih sindikatov
Slovenije.
Sicer Miha Ravnik ni skrival nela-
godnosti pred delavskim razredom:
»Današnje gospodarske razmere so
krute, prihodnost za marsikoga nego-
tova. Naivni bi bili, če bi mislili, da so
delavci z nami zadovoljni. Čas je tak-
šen, da ni zadovoljstva. Res pa je, da
v tej družbi ni mogoče zvaliti vsega
bremena in krivde za sedanje razmere
na sindikate.«
Navsezadnje je dosedanji sindikat,
imenovali smo ga režimski, uradni,
transmisijski in partijski, bil med pr-
vimi, ki je premagal ideološko zavo-
ro, češ daje naša družba brezkonflikt-
na. Prvi je našim delavcem zagotovil
pravico do stavke, prvi se je lotil ra-
zreševanja problematike tako imeno-
vanega presežka delovne sile. S sindi-
kalno listo, ki so jo mnogi lep čas
omalovaževali, je dosedanja Zveza
sindikatov vendarle uveljavila zajam-
čeni najnižji osebni dohodek. Med
prvimi je tudi zahtevala, da se prepre-
čijo verižni procesi stečajnih postop-
kov, dosegla in pričela je precejšnjo
razbremenitev gospodarstva in zgra-
dila koncept razvoja osnov zakona o
delovnih razmerjih. Z vsemi temi
konkretnimi dejanji je dosedanja
Zveza sindikatov Slovenije v zadnjem
času vendarle naredila ločnico med
starim in se do neke mere prilagodila
svojemu članstvu in njegovim potre-
bam.
Dokaz za to je tudi proces uvelja-
vljanja kolektivnih pogajanj. Do pod-
pisa kolektivnih pogodb pa kljub pri-
zadevanjem do sedaj še ni prišlo, ker
sindikati ne pristajajo na ponižujočo
vrednost izhodiščnega osebnega do-
hodka, ki ga ponuja Gospodarska
zbornica Slovenije — to je 300 DM,
ker je to manj od zajamčenega oseb-
nega dohodka.
Zaradi vsega tega Svobodni sindi-
kati Slovenije vendarle postajajo dru-
gačni, saj so prekinili s politiko in pri-
sluhnili članstvu. S tem pa so postali
tudi nadstrankarska in interesnosta-
novska organizacija, ki danes že po-
stavlja zahteve tudi politiki.
Popoldansko delo po skupinah in
proti večeru v skupnem zasedanju je
pokazalo, da so delegati tokrat vzeli
svojo vlogo zelo resno. V nenačelnih,
konkretnih in dobro pripravljenih
razpravah so se vrstile številne pri-
pombe in tehtni predlogi. Vse skupaj
se je zapletlo v razpravi okrog novega
statuta in volitev. In ko je že kazalo,
da besednim obračunom ne bo kon-
ca, se je okoli 21. ure zvečer obrnilo
na bolje. Opravili so prvi del volitev
za organe Svobodnih sindikatov, gle-
de statuta pa so sklenili, da ga bodo
sprejeli na prvi konferenci čez šest
mesecev. V soboto dopoldne so po
številnih pripombah in amandmajih
delegati sprejeli programske doku-
mente Svobodnih sindikatov Sloveni-
je, temeljne naloge do leta 1994, ne-
kaj resolucij in nekaj bistvenih poseb-
niK kongresnih sklepov.
Za članstvo je zagotovo pomembna
deklaracija o kolektivnih pogodbah,
ki zavezuje sindikate, da izborijo
KOLESAR UMRL NA KRAJU
NESREČE
Prejšnji ponedeljek zvečer ob
20.10 je v Novi vasi pri Ptuju
voznik osebnega avtomobila
Stanko Muršec prehiteval kolo-
no kolesarjev. Pri tem je zadel
66-letnega Janeza Lesjaka in ga
zbil po cestišču. Lesjak se je pri
tem tako hudo ranil, da je umrl
na kraju nesreče. Ob nezgodi sta
padla tudi kolesarja Milan Bez-
jak in Danijel Polanec in se laže
ranila. Vsi udeleženci v nesreči
so iz Nove vasi pri Ptuju.
TRAKTORIST UMRL
Nevsakdanja nesreča s traktor-
jem se je pripetila prejšnji torek
v Zgornjem Prebukovju pri Slo-
venski Bistrici. Ernest Pristovnik
iz Kalš, 46 let, je skušal spraviti v
tek motor traktorja. Ker ni hotel
vžgati, je traktor spustil v pro-
stem teku po kolovozu navzdol
in po 40 metrih zapeljal na trav-
nik. Voznik traktorja tu ni uspel
ustaviti, temveč je drvel naprej,
po 250 metrih se je prevrnil s ta-
ko silovitostjo, da se je dobesed-
no razletel. Pristovnika je vrglo s
traktorja, hudo ranjenega so pre-
skrajšanje delovnega časa na največ
40 ur tedensko. Omejuje se nadurno
in nočno delo, regres za letni dopust
znaša 100 odstotkov povprečnega OD
v gospodarstvu Slovenije zadnjega
trimesečja pred izplačilom regresa ...
Če v pogajanjih z Gospodarsko
zbornico sindikati ne bodo uspeli do-
seči soglasja o minimalnih zahtevah
iz deklaracije o kolektivnih pogod-
bah, bodo organizirali generalno stav-
ko. Pomembna je tudi deklaracija o
družbeni lastnini, o ekokulturi, o re-
virjih, o usklajenem razvoju Slovenije
ter o združevanju v mednarodne foru-
me. Mimogrede — vsi sklepi in dekla-
racije bodo objavljeni v tej številki
Delavske enotnosti.
Prvi kongres Svobodnih sindikatov
Slovenije je v drugem krogu za svoje-
ga predsednika izvolil Miha Ravnika,
ki je bil tudi dosedanji predsednik
Zveze sindikatov Slovenije.
M. Ozmec
Med 320 delegati je bilo na prvem kongresu svobodnih sindikatov Slove-
nije tudi šest občanov ptujske občine.	(Foto: M. Ozmec)
Rodile so:
Marija Vidovič, Heroja Lacka
8 — Karino; Marjana Magdič,
Mekotnjak 11 — Janeza; Jelka
Brodnjak, Gruškovec 3 — Tejo;
Slavica Marčič, Janežovci 3 —
Rosito; Milica Pulko, Zakl 13/b
—	deklico; Vesna Šuligoj, Apače
59/a — Majo; Nevenka Tikvič,
Ul. Žetalskega Jožeta 10 — Izi-
dora; Jelka Žerak, Stoperce 75
—	dečka; Slavica Vogrinec, Mo-
škanjci 2 — dečka; Marjetka An-
tolič, Litmerk 3 — dečka; Anita
Mohorko — Nestorov, Ul. 5.
prek. brigade 4 — Šadejo; Mar-
janca Topolovec, Strnišče 7/a —
dečka; Sonja Rižnar, Obrež 137
—	Matica; Irena Herga, Mure-
tinci 39/a — Dejana; Suzana
Vajda, Stojnci 16 — Manuelo;
Brigita Herega, Selce 10/a —
Klemna; Branka Hržič, Mihovci
13 — dečka; Ljudmila Mere, So-
viče 12 — dečka; Darinka Perša,
Grlinci 6 — Davida; Darja Fili-
pič, Štuki 6/d — Smiljana; Mar-
jana Vidovič, Pobrežje 74/a —
deklico.
Umrli so:
Antonija Korenjak, Zabovci
99, roj. 1915, umrla 3. aprila
1990; Jurij Vogrinec, Arbajterje-
va 2, roj. 1912, umrl 3. aprila
1990; Janez Lesjak, Nova vas pri
Ptuju 111, roj. 1924 umrl 2. apri-
la 1990; Stanislav Markež, Kicar
117, roj. 1927, umrl 4. aprila
1990; Janez Krajnc, Zg. Lesko-
vec 25, roj. 1919, umrl 3. aprila
1990; Marta Lenartič, Dom upo-
kojencev Ptuj roj. 1920, umrla 5.
aprila 1990; Ivan Majcen, Lit-
merk 40. roj 1910, umrl 2. aprila
1990; Jožef Horvat, Središče,
Trate 10, roj. 1913, umrl 5. aprila
1990; Ignac Samastur, Breg 15,
roj. 1926, umrl 4. aprila 1990;
Zvonko Masten, Med Vrti 7, roj.
1945, umrl 5. aprila 1990.
peljali v mariborsko bolnišnico,
vendar je tam umrl.
DVE HUDO RANJENI V
STOJNCIH
Na regionalni cesti Ptuj —Bori
v naselju Stojnci je prišlo v nede-
ljo, 8. aprila, ob 9.45 do hude
prometne nesreče, v kateri sta bi-
la huje ranjeni voznica osebnega
avtomobila 22-letna Kristina
Knez iz Ptuja, Ulica 1. maja 12,
in sopotnica v drugem avtomobi-
lu 18-letna Marija Solina iz
Stojncev 104. Kristina Knez je
vozila osebni avto od Ptuja proti
Zavrču. Pri hišni štev. Stojnci 27
je zapeljala preveč desno na ban-
kino, od tam pa sunkovito v levo
na nasprotni vozni pas. Prav te-
daj je nasproti pripeljal osebni
avto Edvard Solina, Stojnci 104.
Vozili sta trčili in Solinovo vozi-
lo je odbilo še v osebni avto Da-
nijela Janžekoviča, Stojnci 77.
Poleg omenjenih težje poškodo-
vanih je bil lažje poškodovan še
Edvard Solina, drugi udeleženci
so jo odnesli brez poškodb.
SPET OTROŠKA IGRA Z VŽI-
GALICAMI
V torek, 3. aprila, popoldne je
nastal požar na gospodarskem
poslopju Ane Černivec v Cirku-
lanah. Zaradi hitrega posredova-
nja gasilcev in sosedov je zgorel
le del ostrešja in nekaj sena. Oce-
nili so, da je škode za nekaj čez 5
tisočakov. Ogenj je nastal zaradi
tega, ker sta se na gospodarskem
poslopju igrala dečka, stara 4 in
5 let, in sicer tako, da sta drug
drugega obmetavala z gorečimi
vžigalicami.
GOSPODARSKO POSLOPJE
V OGNJU
Na gospodarskem poslopju
Štefana Vodana, Vurberg 8, je v
sredo, 4. aprila, zjutraj izbruhnil
požar. Zgorelo je gospodarsko
poslopje 20 krat 12 metrov, pre-
cej kmetijskih strojev in orodja,
zato ocenjujejo, da je škode za
okoli 40.000 din. Vzroke požara
raziskujejo.
FF
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNlK
Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen
(direktor in glavni urednik), Lud-
vik Kotar (odgovorni urednik).
Jože Šmigoc (namestnik odgo-
vornega urednika in lektor), Šte-
fan Pušnik (tehnični urednik).
Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda
Goznik, Darja Lukman, Martin
Ozmec, Vida Topolovec, Nataša
Vodušek in Milena Zupanič (no-
vinarji). NASLOV: Radio-Tednik,
Raičeva 6, 62250 Ruj, p. p. 99;
tel.: 062/771-226. Celoletna na-
ročnina 250 dinarjev, za tujino
480 dinarjev. ŽIRO RAČUN pr*
SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tisk:
GZP Mariborski tisk Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčevanji
proizvodov in storitev v prometu
je TEDNIK uvrščen med proizvo-
de, za katere se temeljni davef
ne plačuje.