Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Libenta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28.770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna štev. 50 lir N A R O C N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 ■ Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis ŠT. 672 TRST, ČETRTEK 23. NOVEMBRA 1967, GORICA LET. XVI. Razpravljanje o gospodarski reformi v Jugoslaviji V partijskih in republiških organih v Sloveniji, pa tudi v zveznem parlamentu in v tisku po vsej Jugoslaviji se je razvnela zadnje tedne živahna razprava o dosedanjih uspehih in neuspehih gospodarske reforme. Mnenja so precej deljena. Po eni strani ni mogoče zanikati, da je reforma ustvarila pogoje za bolj zdrav gospodarski razvoj po načelu rentabilnosti podjetij; okrepila je izvoz, posebno na področje konvertibilnih valut, pospešila gostinstvo iin turizem, okrepila vred-nost dinarja in zavrla inflaoionistične težnje, predvsem pa v glavnem ustavila neracionalno trošenje investicijskih sredstev za tako-imenovane »politične tovarne«; tako imenujejo tovarne, ki so jih gradili bolj iz političnih kot iz gospodarskih razlogov, z namenom, da bi zadostili zahtevam zaostalih krajev in pokrajin, ki so hoteli postati čimprej »industrijski«. Po drugi strani pa je še vse preveč podjetij, ki niso sposobna konkurenčne tekme in se še niso privadila na gospodarski sistem rentabilnosti ter še vedno špekulirajo, kako bi prišla do podpor in prispevkov iz javnih blagajn, v tej ali oni obliki, tudi s ponovnim dviganjem zaščitnih carin.. To se je pokazalo npr. pri jugoslovanskih tovarnah vagonov, ki še niso sposobne konkurence s tujimi tovarnami ter skušajo zato z inter-j vencijami preko upravnih organov preprečiti j zagrebškemu železniškemu ravnateljstvu, da bi kupilo cenejše vagone v Italiji (in po boljših plačilnih pogojih) namesto dražjih jugoslovanskih. Iste težnje kažejo še mnoga druga jugoslovanska podjetja. Poleg tega pa je povzročilo geslo o varčevanju z investicijami, ali bolje rečeno, zahteva po čimbolj preračunanih in samo resnično upravičenih investicijah drugo skrajnost, da so namreč investicije skoro povsem izostale, kar ima za posledico hud gospodarski zastoj, znižanje proizvodnje, padec tehnološke in s tem konkurenčne sposobnosti — to velja posebno za Slovenijo, kjer je skoro vsa industrija zastarela — in tudi vedno večje naraščanje števila mladih brezposelnih, ki ne najdejo dela zaradi prepočasnega večanja delovnih mest, ker ni investicij. Zastala je seveda tudi gradbena dejavnost. Mnoge gradnje, ki so jih začeli graditi tik pred gospodarsko reformo in so bile tudi upravičene, kot npr. bolnišnica v Šempetru pri Novi Gorici, so ostale nedokončane in propada' jo, ker so postale žrtve že omenjene slabo razumljene vneme za zaviranje investicij. Pač pa je bila srečno dokončana železnica v Ko-, per, četudi je bitfo treba strgati denar zanjo! takorekoč po prgiščih in to samo v okviru; Slovenije, in trenutno že vozijo vlaki na pro-S (Nadaljevanje na 7. strani) I TEŽKO VPRAŠANJE Ciper spada zemljepisno že k Bližnjemu vzhodu in zvest tej svoji vlogi skuša dodati svoje k vojni nevarnosti, ki bdi kol črn hudourni oblak nad tem področjem že zaradi izraelsko-arabske napetosti. Pretekli teden je grško-ciprsko »narodna garda« pod vodstvom, znanega generala Gri-vasa napravila »kaznovalni« po'-' kaj turških vasi in pobila pri spopadu, ki je nastal (če je sploh prišlo do pravega spopada med vojaštvom in kmeti) okrog 25 ciprskih Turkov. To je seveda razhudilo vso Turčijo. Turška vlada je zagrozila z vdorom na Ciper in poslala čete na mejo z Grčijo, turški parlament pa je naglo pooblastil vlado, da lahko pošlje vojsko in mornarico tud v tujino in »v Grčijo«. Turška mornarica je izplula iz Marmorske-ga morja proti Sredozemlju, verjetno v bližino Cipra. A tudi Grki se pripravljajo. Grška vojska se zbira na meji in grška mornarica je prav tako odplula iz pristanov neznano kam. Gotovo v bližino Cipra. Na meji med Grčijo in Turčijo je že prišlo do prvega puškarjenja. Ciper pa preletavajo turška letala. KLAVRNA VLOGA GENERALA GRIVASA Atlantsko poveljstvo in ameriška diplomacija se za kulisami mrzlično trudita, da bi preprečila spopad, ki bi močno razmajal Atlantsko zvezo na njenem južnem krilu. Glavnega krivca vidijo v generalu Gri-vasu. Ta človek je vodil svoj čas s fanatično odločenostjo in tudi učinkovitostjo boj grških Ciprčanov za neodvisnost ali bolje rečeno, za združitev z Grčijo. Upali so, da se bodo lahko združili z Grčijo, ko bodo neodvisni. Toda to jim je onemogočeno z mednarodnimi jamstvi za neodvisnost Cipra. Proti združitvi je najbolj Turčija, ki ima na Cipru močno manjšino, okrog petino prebivavstva. Pred časom se je general Grivas vrnil iz Grčije na Ciper, da je prevzel poveljstvo nad tamkajšnjo grško-ciprsko vojsko in seveda trdno odločen, da bo izsilil združitev Cipra z Grčijo, kar pa mu zaradi turškega nasprotovanja in atlantske politike še vedno ni uspelo. Verjetno je zalo uprizoril zadnje dni teroristični napad na turške vasi, da bi povzročil krizo in končno nasilno uresničil »Enossis« — združitev z Grčijo. Lahko pa se seveda zgodi prav obratno, da bo povzročil turško zasedbo Cipra in vojno med Grčijo in Turčijo. Vloca tega človeka je danes prav klavrna. Po proglasitvi ciprske neodvisnosti je bil ožarjen z gloriolo narodnega junaka in če bi se bil takrat umaknil ali se posvetil mirni in konstruktivni politiki, bi si bil ohranil svoj ugled neokrnjen. Danes pa je pravi zli duh, podpihovavec šovinizma in sovraštva med grškim in turškim narodom. On je tisti, ki vztraja pri uporabi terorističnih metod pri reševanju ciprskega vprašanja. OBREMENJENOST Z ZGODOVINO To vprašanje pa je mnogo bolj zapleteno, kakor se zdi na prvi pogled. Ne gre namreč samo za dve narodnosti, ki živita druga ob drugi in od katerih je ena v vlogi večine, druga pa v vlogi manjšine; tudi zgodovina igra pri tem svojo vlogo. Ciper je bil vedno grški in krščanski. Imel pa je nesrečo, kakor mnogo drugih ozemelj v južnovzhodni Evropi, da je prišel pod turško oblast, ki je trajala več sto let. Turški okupatorji so — kot vsi okupatorji — naseljevali na zasedenem otoku svoje ljudi ali pa zlepa ali zgrda silili domačine, da so prestopali v mohamedansko vero in se poturčili. Tako je nastala turška manjšina na otoku, kot direktna posledica turške okupacije, ki je najtemnejše razdobje v zgodovini Cipra. Zato je razumljivo, da je ostala ta manjšina — četudi sama po sebi današnja generacija ni ničesar kriva — trn v mesu ciprskih Grkov in vsega grškega naroda. Treba je upoštevati ta psihološka in zgodovinska dejstva, če hočemo razumeti razmere na Cipru. V bistvu gre za isto, kot če bi bila npr. nacistična okupacija v Sloveniji trajala 400 let namesto štiri leta, in bi bil okupator v tem času naselil na slovenskih tleh petino prebivavstva nemške narodnosti in tuje vere. Okupator bi se končno premagan umaknil, toda njegova manjšina bi ostala in že samo s svojo navzočnostjo onemogočala svobodno odločanje večinskega naroda glede končne usode dežele. Tako je danes na Cipru. V tem je iskati razloge za divje sovraštvo med tamkajšnjimi Grki in Turki. POSLEDICE TUJE OKUPACIJE Po eni strani iz demokratičnih razlogov ni mogoče odrekati Grkom pravice, da se združijo s svojo matično domovino Grčijo, po dolgih stoletjih ločitve, saj so mnogo pretrpeli in žrtvovali za svoje grštvo. Po drugi strani pa je res, da bi bila to kršitev j mednarodno zaiamčene ciprske neodvisno-| sti, v kateri vidi turška manjšina jamstvo i za svoj obstoj in avtonomijo. Oboje pred-I stavlja krivico, bodisi nad Grki ali nad , Turki. Najpametnejša rešitev bi bila morda ta, da se ciprskim Grkom končno do-j voli priključitev, turški manjšini pa se da popolna avtonomija. Toda obe strani silita v skrajnosti. Turki hočejo odcepitev svojega ozemlja na Cipru in priključitev k Turčiji, v primeru, da se grški Ciper priključi Grčiji. Grki pa želijo ohraniti enotnost svojega otoka, ki je bil vedno v zgodovini (Nadaljevanje na 2. strani) RADIO KONGRES KD • NEDELJA, 26. novembra, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Moj oče in jaz«. Dramatiziran roman. Napisal Gian Francesco Luzi, prevedel Franc Jeza. Drugo nadaljevanje; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 14.45 Popevke za nedeljski popoldan; 15.30 »Tkavčev grob«. Po noveli Seumasa 0'Kellyja napisal Micheal OTIa-odfaa, prevedla Lelja Rehar. Igra R.O , režira Sta- ! na Kopitar; 17.30 Prijatelji zborovskega petja; 18 09 fessneer* v miniaturi; 18.30 Kino, včeraj in danes; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Klasiki lahke glasbe; .20.30 Iz skrvenske folklore: »Šulnar pod lipo sedi«. Pripravila Lelja Rehar; 21.30 Vaški ansambli. • PONEDELJEK, 27. novembra, ob: 11.40 Radio za šole (za srednjo šolo); 12 10 Pomenek s po- slušavkami; 13.30 Priljubljene melodije; 17.20 Ne vse, toda o vsem; 17.40 Radio za šole (za srednjo1 šolo); 18.00 Zbor »La Rocca« iz Garde; 18.30 J/ Bi zetovega in Bartokovega opusa; 19.30 Kako in j zakaj — vprašanja in odgovori s področja znanosti; 20.50 Pripovedniki naše dežele: Norma Gal- ! lippi: »Drugi ded«, prevedla Lelja Rehar; 21.05. TarrSburaški ansambli; 22.00 Pol ure popevk; 22.30 | Slovenski solisti. Klavirski duo Igor in Alenka De-! kleva. ■ TOREK. 28. novembra, ob: 12.00 L slovenske j folklore: Poklici: »Šulnar pod lipo s >cli«. Pripravila Lelja Rehar; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Slovenščina za Slovence, pripravil prof. Martin Jev-nikar; 17.40 Danilo Sedmak: Osnove psihologije: »Mišljenje«; 17.50 Poje vokalni sekstet, vodi Uhald Vrabec; 18.30 Koncertisti naše dežele. Tenorist Stane Rosctlen, pri klavirju Daniele Zanettovich; 19.10 Plošče za vas quiz oddaja — pripravil Danilo Lovrečič ; 19,30 Znane melodije; 20 35 Antonio Sma-reglia: »Istrska svatba«. • SREDA, 29. novembra, ob: 11.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol): 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Frančišek Borgia Sedej«; 13.30 Glasba iz filmov in revij; 17.20 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica; 17.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih Sol); 18 00 Zborovske skladbe An tona Foersterja; 18.30 Maurice Ravel in George Gershvvin. (Danijela Ncdoh); 19.10 Zdravniška po-: svetovalnica, pripravlja dr. Rafko Dolhar; 1920 Razkuštrane nesni i: 20 35 Simfonični koncert. V| odmori (nribližmn ob 21.001; Za vašo knjižno po I Eco; 22.15 Solisti lahke glasbe. '• ČETRTEK, 30. novembra, ob: 12 00 Tri in ena — sobotni variete. Besedilo Planila Tovrečjra • 13.30 Glasba po željah; 17.20 Manila Kacin: »ftaliiansko slovstvo v drugi polovici 15 s tolci ia«: 1800 7bor »Ermes Grion« iz Tržiča: 18.30 Sodobni italijanski skladatelji; 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. Pripravila Krasulja Simoniti; 19.40 ( Nastopi zabavnih ansamblov na Radiu Trst; 20.351 »Tast po sili«. Veseloigra v treh dejanjih, nanisal Carlo Goldoni. Prevod in režlia Jožeta Rab:ča. j Igrajo člani Slovenskega gledališča v Trstu. • PETEK. 1. decembra, ob: 11.40 Radio za šole, 'fza drueo stnn-njo osnovnih šoli; 12.10 Gospodinja , nakupuje; 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta:, 17.20 Ne vse, toda o vsem: 17.30 Plcšite z nami tj 17.40 Radio za šole (za drugo stonnjo osnovnih šol): 18 00 Pole mpški zbor iz Renentabra, vodi Mirko Guštin: 18 30 Komorni orkestpr iz Kolna nod vodstvom Helmuta MiilJeria-Rriihla: 19 00 Sekstet Wazv-Ost»waId: 19 10 Novele 20. stoletin: P-a-Uhr-v Voranc: »Maščevanje«; 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik- Egidii Vršai: 20.50 Koncert oneme r;’an. Božena 2. decembra, sobota: Blanka., Nataša Izdajatelj.: EngeJbcrt Besednjak * Glavni urednik: F.nselbert Besednjak * Odgovorni urednik- rvr.—, Legiša • Tiska tiskarna »Graphii« — Trsi. ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29477 enoten, na to, in to kot Do pametne pogajanji med lahko pride samo s in Turčijo. Toda v TEŽKO VPRAŠANJE i' NndaUevanjc s I. strani) pri čemer sc po pravici sklicujejo dia so prišli Turki za njimi na otok pripadniki okupacijske sile rešitve Grčijo obeh državah so nacionalna čustva razdražen.-' in morda še za precej časa nedostopna pametnim nasvetom. Ciprski primer pa tudi značilno dokazuje, kakšne probleme S ustvarja tuja okupacija, probleme, ki jih še čez stoletja ni mogoče rešiti ih ki zastrupljajo odnose med narodi, kajti tuja okupacija pomeni nasilen poseg v naravni I in skladni razvoj narodov. Drastičen .ukrep Wilsonove vlade Pred dnevi je angleška laburistična vlada sprejela ukrep, ki je še vedno v središču zanimanja svetovne javnosti. Sklenila je razvrednotiti funt šterling za 14,3 odstotka, kar pomeni, da velja odslej en funt šterling z,40 ameriškega dolarja, namesto dosedanjih 2,80 dolarja, ali 1500 lir, namesto dosedanjih 1750 lir. Za 14,3 odstotka se bo seveda spremenil tudi tečaj drugih valut. Drastični ukrep je bil po mennju britanske vlade nujen, če je hotela zaustaviti nazadovanje eelotnega gospodarstva in hkrati ustvariti pogoje za njegovo postopno ozdravljenje. Najbolj zgovoren dokaz splošne gospodarske krize je ogromen primanjkljaj plačilne bilanee, ki bi se po mnenju vlade morala letno odslej zboljša- li za vsaj 500 milijonov funtov šterlingov. »Sedanje spremembe — pravi uradno sporočilo vlade — nudijo nove in odlične priložnosti za gospodarski razvoj, toda cena, ki jo moramo plačati, je gotovo velika. Največja priložnost se zdaj nudi našim izvoznikom, ki bi morali odslej prodajati več britanskih proizvodov, od ladij do igrač, od traktorjev do tekstila. Ce pa hočemo, da bodo te reforme zares in trajno učinkovite, moramo zmanjšati povpraševanje na notranjem trgu. Samo na ta način bomo lahko zmanjšali uvoz in povečali izvoz ter s tem vsaj za 500 milijonov funtov šter-lingov letno zboljšali plačilno bilanco.« Poleg devalvacije funta šterlinga je britanska vlada sprejela vrsto drugih drastičnih sklepov. Tako se bodo med drugim zmanjšali državni izdatki; za 175 milijard lir se bodo zmanjšali izdatki za vojsko in za enako vsoto se bodo zmanjšali izdatki za državno industrijo. PISATELJ METOD TURNŠEK HUDO BOLAN Kot smo zvedeli, leži pisatelj Metod Turnšek v nekem sanatoriju v Celovcu hudo bolan, Priljubljenemu in neutrudnemu avtorju, ki ima veliko prijateljev tudi v našem mestu, kjer je pred leti deloval, želimo skorajšnjega in popolnega okrevanja. Stopil je k Amelii in se ji obširno opravičil, ona pa mu je s svojo navadno srčno ljubeznivostjo zagotovila, da popolnoma razume, da je bila samo nesreča vsega kriva. Potem smo vsi trije stopili spet k zidu in se ozrli navzdol. Mačka se je umaknila, ko ni videla Hutchesonovega obraza, onstran jarka, kjer je prežala potuhnjena, kakor da misli vsak hip spet skočiti. In zares, v istem hipu, ko je zagledala Hutche-sona, je spet skočila v slepi, brezglavi jezi, ki bi se bila zdela groteskna, če bi vse skupaj ne bilo tako strašno resnično. Zdaj niti ni več poskušala, da bi po zidu sple- i zala navzgor, ampak se je samo metala navzgor, kakor da bi ji mogla podeliti sovraštvo in bes krila, da bi preletela veliko razdaljo med seboj in ubijavcem svojega mladiča. Amelia kot ženska je bila prestrašena nad tem mačjim besom in je posvarila Hutchesona: Kot leta 1949 Clemeni Attiee, ki je bil prav tako laburist, je torej zdaj tudi Wil-son napovedal novo »austerity«, predložil britanskemu ljudstvu program varčevanja m omejevanja izdatkov ter ga hkrati pozval, naj poveča proizvodnost, kar pomeni, naj Krepkeje zagrabi za delo. Priznati je treba, tla je bil njegov poziv dozdaj v glavnem uspesen, kajti sprejeli so ga ne samo vsi laburistični poslanci, temveč tudi sindikati, ki so se med drugim obvezali, da ne bodo za dobo enega leta zahtevali povišanja plac. Kolikor poznamo britansko, demokracijo m resnost ter vztrajnost britanskega ljudstva, smo lahko prepričani, da se bo Velika .Britanija tudi tokrat otresla sedanjih hudih težav in se prej ali slej rešila iz gospodarske krize. —(t— iAPEŽ PODELIL BLAGOSLOV MNOŽICI Slovenski tržaški kulturni in javni delavec Dušan Bulon nam je poslal v vednost prepis pisma, ki ga je te dni poslal uredništvu »Mladike« in v katerem poglablja vprašanje »začasnega« odbora za upravo Kulturnega doma v Trstu. To vprašanje je ponovno sprožila omenjena revija, ki je v zadnji številki objavila pismo nekega svojega bralca, kateremu je uredništvo dodalo svoj komentar. Ker želi Dušan Bulon, da tudi naš list posveti temu vprašanju nekaj prostora, mu rade volje ustrežemo. Takoj povemo, da se tudi mi z njim strinjamo, ko trdi, da »začasnost« upravnega odbora Kulturnega doma vsekakor predolgo traja, saj bodo menda v kratkem potekla tri leta, odkar je bil dom slovesno in uradno izročen svojemu namenu. Ce nismo v tem času znali ali hoteli rešiti vprašanja skupne uprave, je to znak naše majhnosti, provincialne zatohlosti in zaprtosti ter naposled »Oh, zelo se morate je paziti. Ta žival bi vas poskušala ubiti, če bi vas mogla doseči. Iz njenih oči žari morilski ogenj.« Hutcheson pa se je veselo zasmejal; nato se je opravičil: »Oprostite mi, gospa, ampak ne morem si kaj, da se ne bi smejal. Predstavljajte si moža, ki je lovil grizlije in Indijance, pa naj bi se varoval, da ga ne bi ubila mačka!« Ko je mačka zaslišala, da se smeje, se je njeno obnašanje nenadno spremenilo. Nič več ni poskušala splezati navzgor po zidu, ampak je mirno odšla k mrtvemu mladiču in sedla zraven njega ter ga začela lizati in čistiti, kakor da bi bil še živ. »Poglejta!« sem rekel. »Kak učinek je napravil nanjo resnično močan človek. Cele žival v svojem besu spozna glas mojstra in se mu ukloni.« . »Kot kaka squaw!« je pripmnil Hutche-«ort. (Dalje) IA SLOVENSKE uslužbence pri deželi Dezeln, svet je te dni razpravljal o zakonskem osnutku za deželno osebje. V tej zvezi le zastopnik Slovenske skupnosti Skerk predložil resolucijo, v kateri se je zavzel, da bi dežela namestila tudi primerno število u-siužoencev slovenske narodnosti. »Deželna uprava »— |e med drugim izjavil slovenski zastopnik — ima danes nad tisoč uslužbencev, a med n j umi so le štirje Slovenci,« Re-soiuci|a zato oovezu|e deželni odbor, da »si do prizadeval, da bo zagotovil prisotnost primernega števila državljanov slovenskega jezika v raznih deželnih uradih 'in ustanovah. Ce se bi pa zgodilo, da bi dežela, nat-mesiiia nove uslužbence z direktnim vpoklicem, si bo odbor prizadeval, da bo popravil sedanje nepravično stanje.« Odbornik Stopper, ki je odgovoren za osebje, je o tej resoluciji pripomnil, da- pri deželni upravi niso samo štirje uslužbenci in da je prav te dni v teku namestitev na? daljnjih dveh slovenskih nameščencev. Izjavil pa je, da sprejema odbor predloženo resolucijo kot priporočilo. tudi naše nesposobnosti. Pri tem seveda? ne izključujemo nikogar, čeprav je jasno, da je- odgovornost razporejena po določeni lestvici. Kolikor se spominjamo, so razgovori o ustanovit- vi skupnega upravnega odbora obtičali na mrtvi točki, ker ni bilo mogoče premagati dveh težav: vprašanja lastništva celotne nepremičnine in- vprašanja stroškov za njeno vzdrževanje, upravo itd. Kot že pred leti tako smo tudi danes mnenjai da je razprava o lastništvu brezpredmetna, ker jje znano, da je to vprašanje rešeno z mednarodnim aktom. Družba »Dom« se je namreč vknjižila na lo nepremičnino, ker sta se tako sporazumeli Ita.ija in Jugoslavija. Nepotrebno se nam zdi- dalje to vprašanje postavljati v diskusijo, ker vsi vemo, komu in čemu mora po že omenjenem mednarodnem aktu Kulturni dom služiti. Bolj kočljivo je seveda vprašanje upravnih iti drugih stroškov, vendar mislimo, da bi se z dobro voljo moglo tudi to urediti. »Začasni« odbor je j menda to zadevo tako rešil, da je Kulturni domt dal v uporabo Slovenskemu, gledališču, ki jp. najbrž prevzelo tudi stroške za vzdrževanje stavbe. Kot slišano, je Slovensko gledališče zdaj na tem, da se »pubiicizira«, kar med drugim pomeni, da bodo njegozo delovanje financirale javne in krajevne ustanove (občina, pokrajina, dežela itd.), s čimer bi se posredno olajšala tudi rešitev vprašanja vzdrževanja Kulturnega doma. Dušan- Bulon načenja v svojem- pismu* tudi vpra* sanje reper. cnia.ivncoti bodočega skupnega* upravnega oduora in se med drugim pritožuje, da so, oziroma hočejo določene esebe iz tega odbora izključiti SKUD »Misel in delo«. Kako je. s* to zadevo, nam ni natančno znano. Kar zadeva nas, ponovno poudarimo, da še vedno zagovarjamo veljavnost načela er otirosti v raznolikosti, in sicer ne vseh področij javnega delovanja, v politiki, kulturi, prosveti in drugod. Prepričani smo namreč, da je enotnost za vsako ceno programsko in idejno ja’ova ter nudi priložnost za utrjevanje monopolov določenih oseb ali ožjih skupin, medtem- ko je za drav in ploden narodni in kulturni razvoj potrebna ne samo teritorialna, temveč tudi idejna razvejanost. Zato ne vidimo razloga, zakaj bi iz odbora za upravo Kulturnega doma moralo izostati SKUD »Misel in delo« oziroma ne moremo razumeti, zakaj bi to društvo moralo preiti v tabor, v katerega n c c vi ustano; itelji nočejo. Razpisali smo se nekoliko več, kot smo mislili, čeprav smo mnenja, da zasluži postavljeno vprašanje še več pozornosti. D, h. Niirnberška „železna devica Bl3ram Stoker — Prevedel F. J. H 4| I 99 V nedeljo točno opoldne se je papež že pokazal prt oknu svojega zasebnega študija Resolucija je bila odobrena- z Id glasovi, in blagoslovil 20.000 glavo množico, ki se Poleg predlagatelja so zanjo glasovali- dtemo* je zbrala na trgu sv. Tetra v Rimu v upa- ] kristjan Ramani, socialista- Moro -in De Sa-n-uju, da ga bo videla. Pri oknu je ostal 8 dre, sooialproletarec Bettoli -in komunističnimi 11 u l. Ljudje so se veseli razšli, da je pa- svetovalci. Trije misovci so bili proti, vsi pež po operaciji že toliko okreval. ostali svetovalci pa so se vzdržali. OŽIVLJENO VPRAŠANJE Smrt g. Jožefa Vidmarja V soboto zvečer ob 19.45 je umrl v glavni bolnišnici v Trstu g. Jožef Vidmar, kaplan na Opčinah, kot žrtev cestne nesreče, ki se je zgodila točno teden dni prej. Po- Kako radi so imeli Openci svojega g. Vidmarja, je pokazal veličastni pogreb v torek popoldne. Openci so pospremili pokojnika do križišča pri Daneuu, kjer so se drlo ga je motorno kolo, ki sta ga vozila j še poslednjič poslovili od njega in mu za-dva openska 17-letnika po slabo razsvetlje- peli v slovo. Ganljive poslovilne besede pa ni Proseški cesti. Farani smo upali, da bo sta mu spregovorila že prej v cerkvi ško-močna narava g. Vidmarja končno le zma- fijski vikar g. Škerl in na križišču njegov gala nad smrtjo, a upanje je bilo zaman. I župnik, openski dekan Silvani. Pri tem so Zdravniška veda ni mogla pomagati, ker so j Vsem prišle solze v oči. Pokojnika so nato bile poškodbe na glavi prehude, in nesrečni duhovnik je v soboto zvečer izdihnil, v starosti 58 let. G. Vidmar se je rodil na Otlici v ajdovski občini, v revni in številni družini, živih je še 11 bratov in sester, živi pa tudi še mati, ki ima že 90 let. Njegova mladost ni bila lahka. 2e zgodaj je moral delati. Šel je za krojaškega vajenca. Toda želja po uku in duhovniškem poklicu je bila tako močna v njem, da je končno zmagala nad vsem drugim. S 24. letom je začel študirati najprej v domovini, 1. 1946 pa je bil posvečen za duhovnika v salezijanskem samostanu Monte Or tone pri Padovi. Prvih deset let je pridigal in misijonaril po Primorskem, leta 1958 pa je prišel v Trst. Nekaj časa je bil kaplan v Barkovljah, nato pa na Opčinah. V obeh krajih, posebno pa na Opčinah, kjer je bil več časa, se je močno priljubil ljudem, zaradi svojega dobrega, vedrega značaja. Vedno je bil nasmejan, prijazen in dobre volje ter je rad vsakomur pomagal, če je mogel. Kot du hovnik je bil zelo delaven, preprost in prizadeven; prijazen in prijateljski pa tudi do tistih, ki sicer ne hodijo v cerkev, tako da danes tudi taki žalujejo za njim. Z vsakomur je rad izmenjal dobro besedo. Bil je tudi pravi vzgled slovenske zavednosti. Zelo ga bomo pogrešali in kar ne moremo verjeti, da ne bomo več slišali v cerkvi njegovega glasu in videli pred cerkvijo njegove mogočne postave in nasmejanega obraza. Zelo ga bodo pogrešali tudi naši otroci, ki jih je imel tako rad. Večkrat jim je organiziral kak izlet. prepeljali v domači kraj, na Otlico, kjer so ga pokopali v sredo. Imeli smo ga radi, toda zdaj nas boli srce, da smo mu to svojo ljubezen v hlastnosti današnjega življenja premalo pokazali. Vsem njegovim domačim, posebno pa1 materi, izražamo vsi farani iskreno sožalje, j stave. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V četrtek, 23. novembra, ob 20.30 uri v »Fin/garjevem domu« na Opčinah Jaka Stoka »ANARHIST« V petek, 24. novembra, ob 20.30 uri v Prosvetni dvorani »A. Sirk« v Sv. Križu Jaka Stoka »ANARHIST« V soboto, 25. novembra, ob 20.30 uri v Prosvetni dvorani »Igo Gruden« v Nabrežini Jaka Stoka »ANARHIST« KULTURNI DOM V nedeljo, 26. novembra, ob 17. uri Ivo Bmčič »MED ŠTIRIMI STENAMI« V četrtek, 30. novembra, ob 20.30 uri v Prosvetnem domu v Gorici Jaka Stoka »ANARHIST« Za nedeljsko predstavo se vstopnice prodajajo in rezervirajo samo eno uro pred začetkom prcd- Cb stavili beneineirjer 2e več kot teden dni traja v Trstu in v mestih, kar je predvsem odvisno od ved-vsej njegovi pokrajini stavka uslužbencev no večje koncentracije in racionalizacije di-bencinskih črpalk. V torek pa so jih pod- stribucije. Iz uradnih podatkov izhaja, da prli še jestvinarji, ki so za ves dan zaprli je letos na Tržaškem prenehalo obratovati svoje trgovine. 81 trgovin z jestvinami, kar je najboljši S svojim stavkovnim gibanjem hočejo dokaz, da je ta sektor v krizi, bencinarji podpreti prizadevanja, da bi rimska oblastva dodelila tudi za tržaško pokrajino določen kontingent bencina in dru- (Nadaljevanja na 7. strani) ČESTITKE Dne 17. t. m. je promovirala na tržaški univerzi za doktorico naravoslovnih ved Alenka Maja Možina Sorodniki in prijatelji iskreno čestitamo, čestitkam se, pridružuje N. 1. gega goriva po znižani ceni, kar naj bi se zgodilo s tem, da bi se država odpovedala dolcčenemu odstotku dajatev, ki ji po zakonu pritiče. Skratka, v tem pogledu naj bi obveljale enake ugodnosti, kot so bile že pred leti priznane za Gorico in naposled tudi za njeno pokrajino. Ni mogoče tajiti, da je prodaja bencina na Tržaškem odločno padla zaradi dejstva, da vedno večje število avtomobilistov kupuje gorivo onkraj meje, kjer je takore-koč za polovico cenejše kot v Italiji. To je ena izmed posledic široko odprte državne meje in je povsem naravno, da potrošniki izkoriščajo vse ugodnosti, ki so s tem v zvezi. Približno enako, čeprav ne v tolikšni meri, se dogaja z živili, ki so onkraj meje cenejša kot pri nas in katerih nakupovanje se je v zadnjih letih znatno povečalo tudi zaradi odločnega izboljšanja jugoslovanskega distribucijskega omrežja. To je v Trstu še bolj poglobilo krizo, v kateri pa se v zadnjem času nahajajo trgovine z jestvinami po vseh italijanskih OD 27. NOVEMBRA DO 16. DECEMBRA 1967 SEJEM KNJIGE v prostorih TRŽAŠKE KNJIGARNE PRILOŽNOST, KI JE NE SMETE ZAMUDITI, DA OBOGATITE SVOJO KNJIŽNO POLICO. ■ IZREDNA PRODAJA S 50'/« POPUSTOM. TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. Sv. Frančiška 20 - Tel. 61792 Čedad: ZGODOVINSKE UMETNINE Naše staro rimsko in langobardsko seli-šče z znamenitimi starinami iz časov langobardskih vojvod, kakršnih ni drugje na svetu, je vedno potrebno novih raziskovanj in obnavljanj. Marsikaj bi se še našlo in dosti že odkritega čaka na popravila ali vsaj varstva. Sredi vseh lepih načrtov pa po navadi zmanjka sredstev. Tako je bilo tudi z znamenito langobardsko cerkvico nad Nadižo. Po odkritju in delni restavraciji značilnih fresk in rezbarij v »tempiettu« so se dela ustavila, šele po daljšem drezanju so nadaljevali z obnovo. Pri tem so našli nove freske in okrasne risbe na presno. Te umetnine bodo namestili v posebnem prostoru blizu vhoda v cerkev, ki ga bodo morali razširiti. Zgodovinski spomenik bo s tem mnogo pridobil na vrednosti in privlačnosti. Ogleduje si ga tudi vedno več umetnostnih izvedencev iz vseh krajev. Prejšnji mesec si je prišlo ogledat čedajske zanimivosti več skupin profesorjev iz Slovenije in Beograda. Tipana: IZ BOLNIŠNICE V SMRT Na vse svete je vso sosesko prevzela žalostna novica o hudi smrtni nesreči dveh naših vaščanov. Annaldo in Luciano Noac-co, oče in sin, sta se peljala z avtom v Videm obiskat bolno mater. Gospodinja leži že dalj časa v videmski bolnišnici. Ko sta se mož in sin poslovila od nje, sta se okrog poldne vračala proti domu. Luciano je še precej naglo vozil po glavni cesti iz Vidma proti Tricesimu. Sredi pota Iz PRI >ZLATI LATERNI« Na zadnji seji pokrajinskega sveta so člani sprejeli več sklepov, ki se tičejo pokrajinske javne uprave. Goričane, ki še nekaj dajo na staro lice svojega mesta, bo gotovo razveselil sklep, da se odpre na gradu gostilna pri »Zlati laterni«, opremljena v srednjeveškem slogu. Gostišče, ki je bilo zaprto dve leti, je vzel v najem Goričan Ličar za letno najemnino enega milijona lir, in sicer za štiri leta. Novi lastnik vodi nekatera podobna značilna gostišča tudi v Nemčiji. Za tujce bo nova »Laterna« gotovo privlačna, če ne bodo cene silile preveč navzgor. Na isti seji je občinski svet sklenil uporabiti deželni prispevek 20 milijonov lir za namakalne izboljšave krminsko-gradiščanske planjave. Osem milijonov od teh bodo uporabili za preizkuševanje, katere vrste posevkov in nasadov bi najbolje uspevale na tistem ozemlju. Pokrajinska uprava je tudi sklenila poskrbeti za nove in dostojne prostore. šolskemu skrbništvu, ki se edaj stiska v zadnjem nadstropju Montove hiše. VESELO MARTINOVANJE Stara navada goriških planincev je, da vsako leto prav veselo počastijo zadnjega jesenskega patrona svetega Martina, čeprav ni lazil po gorah. No, pa saj ga proslavljajo tudi člani go-riškega planinskega društva najraje v dolini. Tako tudi letos, in sicer že drugič v Kobaridu pri »Zvezdi«. Na večeru se je - JlfMt+alhltu ilolina 1 je privozila naproti vrsta drugih avtomobilov. Mladenič je hotel avto nekoliko zavreti, toda na spolzkem asfaltu ga je za-suknilo, zaneslo na levo in treščilo ob škar-po. Oče in sin sta se smrtno pobila. Poškodovanih je bilo več nasproti prihajajočih avtov in je bilo tudi ranjenih več drugih oseb. Šlenart: GOBJE LETO Svoje dni so se ponašali naši kraji z bogatimi kostanjevimi gozdovi. Kostanj je bil menjalno sredstvo za polento s furlanskimi vasmi. Danes je kostanjeve gozdove že skoro popolnoma požrla uničujoča rja. Namesto kostanja je pa začel poganjati drugi, čeprav dosti manj izdatni pridelek — gobe. Letos je bilo po vseh gozdovih v okolici pravo gobje lelo. Gozdni parobki so bili posebno po zadnjih deževjih vse polni teh trosovk, posebno jurčkov in štorovk. Posebno srečo je imel naš znani gostilničar in lovec Chiabai. Pred kratkim je šel na lov proti Stari gori. Na nekem parobku je ugledal kar cele oplaze lepih užitnih gob. Začel jih je nabirati in znašati na svoj avto, dokler jih ni nabral kar za poldrugi stot. To so pa že lepi denarci. Obilica gob je pa včasih tudi nevarna, ker jih ljudje nabirajo kar vsevprek, ne da bi natančno ločili strupene od užitnih. Zato se je pripetilo prav v naši okolici že več slučajev zastrupljenja z gobami v zadnjih tednih. Kako prav bi bilo, če bi oblasti poskrbele po šolah ali s kakimi tečaji za pouk o sistematičnem nabiranju in sušenju gob, kar bi tudi prineslo kako liro v naše družine. zbralo okrog 200 oseb s predstavniki tukajšnjih planinskih društev in Planinske zveze Slovenije. Med veselim razpoloženjem so Goričani poklonili košaro vinskih buteljk predsedniku Planinske zveze dr. Potočniku za njegovo 60-letnico. Počastili so tudi društvenega gospodarja Petra Čermelja, starosto goriških planincev, gorskega pesnika in cvetjeslovca »ci-klaminčka«. Pri vseh planinskih zborih je skrbel za veselo razpoloženje družbe in tudi to pol ni odimanjkal. Nekateri člani bi si še želeli podobnih martinovanj, še raje kot strmih vzponov na gorske grebene. KONCERTNE PRIREDITVE Goriška ustanova za kulturne prireditve »Citta di Gorizia« je že začela z zimskim deloianjem. V njenem okviru se že prirejajo vsakotedenski glasbeni večeri v koncertni dvorani glasbenega zavoda v Ober-danovi ulici. V soboto je bil na sporedu že šesti večer. Nastopila je pianistka Aurora Verso s klasičnim sporedom Bachovih, Bee-tho\vnovih, Lisztovih in Mendelssohnovih skladb. širšo javnost pa je še bolj zanimal orgelski koncert profesorja Huberta Berganta v ponedeljek 20. novembra. Izvajal je klasične in moderne skladbe v cerkvi svetega Ignacija. Mojster Bergant nam je znan že iz svojih prejšnjih nastopov na istih orglah. V petek 24. t. m., bo pa ob isti uri (20.30) v isti cerkvi drugi orgelski koncert. Izvajal ga bo bivši goriški stolni organist prof. Vit-torio Toniutti. Zaigral bo težje skladbe novejših skladateljev, na koncu pa še lastno lirično suito. Oba orgelska koncerta sta tudi v režiji travniškega cerkvenega zbora in sta prirejena v čast dvestoletnice cerkve sv. Ignacija. štmaver: SKRITA TATINSKA ZALEGA Pred prvo svetovno vojno je pri nas past iroval kurat Mašera. Nad 50 let je živel med štmaverci, zato jih je do dna poznal. Ob koncu vsakega cerkvenega leta je imel navado, da je prinesel faranom pozdrave in blagoslov nadškofa Sedeja. Obenem je svoje ljudi pohvalil kot dobre in poštene, ki so lahko vzgled škofiji. Tako je bilo nekoč. O tatvinah ali krajah ni bilo slišati. Nihče se ni dotaknil sosedovega blaga. Tudi po prvi vojni, ko je bila velika revščina, ni nikomur prišlo kaj takega na misel. Raje so šli železo pobirat. Po drugi svetovni vojni je šlo hitro v začetku malo bolj piškavo, potem se je pa gospodarsko stanje izboljšalo. In glej čudo, prav tedaj so se začele pojavljati tatvine. Tu pa tam se sliši, da so neznani tatovi izpraznili pri tej ali drugi hiši kar ves kurnik. Pred časom so rokomavhali kurji tatovi celo v župnišču. Pred kratkim so pa odnesli nekemu sosedu kar 8 piču-latov v vrednosti 40 do 50.000 lir. Vsi se sprašujejo, od kod neki prihajajo ti tatinski pritepenci. Dvomimo da bi bili domačini. Čudno pa je zopet, da bi tujci tako dobro poznali vsako stopinjo okrog naših hiš. Pri tatvini puranov — za sveti Martin so jim menda dobro teknili — se nista pri hiši niti oba psa čuvaja oglasila, če se bodo tatvine nadaljevale, pravijo naše matere, ne bodo več redile ne piščancev ne zajcev. Doberdob: BO ALI NE BO? Doberdobski namenjeni jedrski velestroj je že prišel v pregovor. Zdaj pravijo, da ga bodo postavili, nato zopet zanikajo, da je nastal res pravi cigu migu s tem sinhro-tronom. Od vseh strani pošiljajo vladi pozive, naj se že enkrat izreče z jasno besedo, ali hoče protosinhrotron v Doberdobu ali ne. Pred kratkim so se zbrali v Tržiču župani vseh osmih okoliških občin, med njimi tudi doberdobski. Župani so poslali vladi in deželnemu odboru poziv, naj se vlada dokončno izjavi za Doberdob; naj odločitev pismeno sporoči jedrskemu odboru; naj se zaveže, da bo premagala vse ovire vojaškega značaja. Na ta in na druge pozive je ministrski predsednik prav sibilinsko odgovoril poslancu Bologni s posebnim pismom. V njem pravi, da skrbno zasleduje zadevo in da išče točnih podatkov predno zavzame stališče. Kot se vidi, se šele išče stališče. Vojni minister je pa istemu poslancu odgovoril, da bi moralo vojno ministrstvo potrositi okrog 300 milijard lir za vojaške naprave drugod, če se izbere Doberdob za sedež protosinhrotrona. Zadeva tega stroja je torej še vedno nejasna in že skoraj dolgočasna. KULTURNA ŠKODA 2e več desetletij izhaja v Gorici znanstvena revija »Studi goriziani«, ki jo izdaja goriška državna knjižnica. Posebno v zadnjih letih je ta obzornik za domačo zgodovino, zemljepis in narodopis utiral tudi pot do kulturnega sožitja. Začeli so sodelovati tudi nekateri slovenski pisatelji in eseisti. Doslej je revija redno izhajala. Iziti bi bil moral že tudi nov zvezek, a ga še vedno ni na spregled. Iz študijske knjižnice se čujejo glasovi, da ga tudi kmalu ne bo, ker manjkajo za ta namen potrebna denarna sredstva. Ako je to res, nas mora zadeva le razžalostiti, ker bo na ta način zopet zmanjkala ena izmed redkih kulturnih dejavnosti goriškega mesta. Za vse mogoče kamnite in mrtve spomenike se najde denar, za žive kulturne priče pa ni niti drobtinice. Kakor vidimo, to ni samo v naši majhni etnični skupnosti — ampak tudi pri italijanski. NOV PAR Konec prejšnjega tedna sta si v ukovški cerkvi obljubila zakonsko zvestobo Pepi Zelloth in Liza Schnabl, oba iz trdnih domačih kmečkih družin. Vsi prijatelji in znanci jima želimo mnogo sreče in zadovoljstva v novem stanu. PROMOCIJA Na tržaškem vseučilišču, na lakulteti za politične vede, je bil promoviran za doktorja Silvan Krševan iz Sovodenj. Študiral je na goriških slovenskih srednjih šolah, iz katerih je izšlo že precej doktorjev različnih ved, kar dokazuje vrednost in resnost teh šol. Novemu doktorju čestitamo in želimo dosti u-spehoh. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Koroška „Miklova Zala i i »V«i L'-Si * • • i ' j ■ . j ’ .V soboto.,zvečer je gostovalo v Trstu prosvetno druŠ.tvo ■ »ROŽ« iz št. Jakoba na Koroškem. Na odru’ Kultiirhega dolna so pripovedovali zgodbo koroškega’dekleta, ki jo nosijo koroški Slovenci v svojih srcih in je nekaj tako njihovega, kot je naša last pesem o lepi Vidi. Povest o Miklovi Zali je napisal Jakob Šket in govori o dekletu, ki je komaj doživelo srečo poročnega slavja, ko. se je za vse življenje zvezalo s Serjamkovim Mirkom, a že so pridrveli lurki in ' razbili to srečo. Koroški kmetje so bili premagani: Židovski trgovec Tresoglav je izdal taborišč^, .njegova hči Aimira pa hoče Zalinega mo ža in zato spelje Zalo v turški tabor, da jo tam ugrabijo in odvedejo v Carigrad na Sultanov dvor Iz sedermelnega suženjstva jo reši stric, ki je bil tudi odvčden na sultanov dvor. Ko je nekoč na- straži in sliši, kako poje Zala koroška na rodno pesem »Cor čez izaro«, vstane tudi v njem zn&va hrepenenje po domu, Z Zalo zbeži z dvora in posreči se jima vrnitev domov. Zala in Mirko začneta skupno srečno življenje. Zgodba je zajeta iz žalostne in težke preteklosti koroških Slovericev, zato so jo Korošci znova in znova' radi brali. Zaradi te tipičnosti in nepcsreu nosti pa so. jo želen gledali tudi na odru. In ta-ko. jo, je pr.ed bO.leti U.aiiuu-znai i.oioski rojak jaK spicar, Dramatizacija je ohranila vse posebnosti tiKet6ve zgodbe, tudi v vsebinskem oziru je Špicar-jeva -dramatizacija ostala zvesta povesti. Njena velika prednost je v tem, da je ohranila tisto tipično koroško čustvenost in miselnost, otožnost in mehkobo, kakor jo je zajel v zgodbo Sket. Njena odrska- hiba pa je v preveliki etničnosti in po-manjlcailju strnjenosti in napona dejanja. Tako je preveč pripovedovanja za eno predstavo, posebno še, če režiser ne da uprizoritvi ritma in če ne skrči vsaj, nekaterih prizorov. Kasneje se je lotil dramatizacije Marko Bajuk, ki je hotel liolj strniti dejanje. To se mu je sicer posrečilo, toda živega občutka koroškega človeka, njegovega pristnega doživljanja pa ni ohranil. Se manj se je posrečilo ohraniti pristnost Miklove z.a.e novejši Žižkovi dramatizaciji. Ta je šel tako daleč, da je prvotno Sketovo povest potvoril in jo1 seveda povsem oddaljil od miselnosti koroškega človeka. Pač pa ima v odrsko-dramatur-škem .oziru, prednosti p.eJ prejšnjima dramatizacijam^ Vendai se Korošci znova vračajo k S pica rje veni u tekstu, ker jim je najbliže. Ko igrajo Mikiovo Zalb doma, traja po tri in pol, štiri ure. In Korošci slede do prizora zgodbi z vso predanostjo, ki , bi jo mogli primerjati samo zanimanju in navdu^enj^ Grkov, s katerim so nekoč spremljali svoje velike dramske priredilve in so pomenile resnične praznike zanje. Miklova Zala je del zgodovine koroških Slovencev, v njej živi Rož in Rožani. Hrepenenje Miklove Zale nosijo Korošci v svojih dušah in jih spremIja kamor odhajajo. Zato. so to zgodbo prinesli tudi v Trst, tako in tako dplgo kot jo poznajo. Hoteli so nam jo pov.edati, na odru celo, od začetka do kraja. Ko smo v soboto gledali njihovo, igro in poslu šali njihovo pripovedovanje v pristni domači govorici, smo čutili vsi, da moramo občudovati njih pogum, njihovo predanost, pa njihovo ljubezen do domače govorice in do tradicije, do vsega, kar je njihovega. Občudovali smo tudi veselje do igranja. Rečemo lahko tedaj, da je zaživela pred nami i na* odru Koroška, tista pristna nepotvorjena Koroška z vso svojo poezijo in melodijo, ki diha iz zemlje in čustvovanja tamkajšnjih ljudi. Mor-j da; bi režiser Janko Janežič mogel strniti nekatere prizore in pospešiti ritem, morda bi zmanjšal število pesmi, ki jih pojo, a že lo, da je navadil ljudi, da so tako neprisiljeno, domače, pa brez zadrege govorili in se kretali na odru, že lo je ! veliko: Nekateri prizori pa so polno in doživelo zaživeli, tako slovo Mirka in prizor ko se spoznata Zala ih stric v zužnjosti. Tudi posvetovanje vaških mož je precej naravno. Ce bi ne bile pesmi predolge, bi tudi svatba in svatovski običaji Sentjakobčani so spravili na oder okrog 50 iglav- cev in pevcev. Tudi množični prizori so bili taki, da ni bilo čutiti v splošnem velike zadrege. Seveda bi si želeli mestoma hitrejših odgovorov na vprašanja in bolj spontanega dialoga. Želeli bi ne katere dramske spopade bolj žive in spontane. Vendar je občinstvo vse take težave razumelo, če-prav marsikdaj zelo dosledne nesrečne govorice ni razumelo. Morda bi kazalo ob tak: priliki v programskem listu natisniti nekaj narečnih izrazov, ki se najpogosteje ponavljajo in so najbolj nerazumljivi. Sicer je pa v smislu igre občinstvo doumelo 'udi njihov pomen. V tem številnem zboru nastopajočih so zelo dobro reševali svoje vloge: Serajnik, Tre.-ogiav, Za la, Mirko in stric Marko. V splošnem so bili prizori v domačem okolju bolj spontani in doživeli kot pa v turškem okolju razen že omenjenega srečanja med Zalo in stricem. Razumljivo je, da so ] nekatere scene bolj igravsko šibke in da včasih | dialog nekoliko preveč zastaja. Morda bi kdo še j take šibke točke pomagal izgladiti. Razumemo da je vloženega v predstavo mnogo truda in idealizma in da takih nastopov ne moremo ocenjevati z istimi merili kot poklicno gledališče. Igralci so bili oblečeni v zelo lepe narodne no-j še. Vsi so svoj nastop razumeli z vso resnostjo. Imel si vtis, da Mikiovo Zalo Korošci žive in ne i igrajo. Zato zanje trajanje ne igra vloge, saj so 1 se vtapljali v spmoin in so podoživljali svojo i usodo. : Predstave se je udeležil tudi nad 80 let stari > dramatizator Jaka Spicar in predsednik krščanske kulturne zveze v Celovcu dr. Pavel Zablatnik. Občinstvo je popolnoma napolnilo Kulturni dom in sicer občinstvo, ki ga navadno ni pri gledaliških : predstavah. Tudi to je eden izmed novih dokazov, kako je potrebno za ta široki krog tržaških Slovencev pripravljati predstave. Ce na to gledališče ne misli, pač tega občinstva nikdar ne bo imelo. In lo je škoda zanj in za tržaške Slovence. ! j. p. (Konec) V določenem smislu podoživi vsak poedini človek v kratkem celotno zgodovino človeštva, seveda ne vsak v enaki meri. Otroštvo s svojim ogocentriz-mom in pomanjkanjem mišljenja, spominja na ravnanje naivnega divjaka, ki ni sposoben razmišljali o svoji usodi. Mladost je podobna dramatičnim, burnim in težkim, a ne v globino segajočim bojem iz začetka človeške civilizacije. Zrela doba je doba zavestnih bojev za osmislitev človeškega bivanja. Življenjski boj, moj uspeh ali neuspeh vodi do gotove človeške zrelosti, do modrosti sprave s svetom in z usodo, do izravnale pripravljenosti nujno plačali naravi dolg za to, da nam je omogočila zavestno življenje. Toda na 'e življenje je bilo polno f>'.odnega de 'a in občevanja z soljudmi, zato ne zapuščamo istega sveta, v katerem smo bili rojeni. Vse-naokoli vidimo sledove, naše dejavnosti, upapolne načrte naših prijateljev. Mi ne umremo kot slu čajni gostje, marveč kol soustvarjalci l.ga sve-la Ustvarili smo ga kot naš svet, pa tudi nas same smo ustvarili kol otroke prav tega sveta. Zavoljo tega ne b do naši otroci šele tam začeli, kjer smo mi enkrat začeli temveč bodo na dpljevali naše delo, ustvarili bodo spet svoj svet in ludi sami sebe ko; otroke spet dru:cga sveta. Razumeti moranio bistveno povezavo osebnosti z določeno dobo in z določenim okoljem. Človeka ne moremo pojmovali zgolj kol ustvarjalca, ampak tudi kot plod le okolice — potem bomo razumeli smisel življenja in s tem tudi smisel smrti. Osebnost umre potem, ko je izpolnila svoje poslanstvo, ko pride čas, da gre, ker kot taka, kakor je bila ustvarjena, v novih svetovnih bodočnosti ne more ustvariti nobenih novih življenjskih vrednot, ker bi novo delo svojih otrok, sledeč svojim lastnim m'adostnim idealom, le ovirala. Vs2kakor je In rtl>n \i.likov, ki omofoča mirno resignacijo spričo smrti. A mi zmoremo še vse več. Vedeti je, da ne obstaja zgolj la mnogoličnost v delu generacij in iz te izhajajoča nuja »moj p oslor prepustili mladini« nuja prav zalo odili, da se bo moje delo nadaljevalo. Obstaja tudi določena kontinuiteta v delu generacij, določena enolnost ljudi v svetovju; absolutne prvine v pogledih in idealih »časa«. Saj obstaja narava človeka, »zgodovina« človeka. Zato so v mojem življenju, kljub njegovi časovnosti in časovni pogojenosti, absolutne, občečloveške prvine, prvine vesoljstva. Če sem bil jaz enkrat tak, kakršen sem sedaj, polem je moje bivanje v vesolju nekaj realnega. Kakor sem otrok »časa«, tako sem tudi nekaj »večnega«, kajti čas kot tak je večen. Moja smrt, moje »ne-bivanje« je potem — s stališča vesolja — samo dogodek čudovitega, realnega procesa, razvoja, v katrem »za nekaj gre«, in tudi to »nekaj« je povsem realno. Kakor grem v smrti »pol vseh ljudi«, tako pripadam tudi tenu procesu življenja. DIALOG 7. VEČNOSTJO S smrtjo izgine mo^e ime, izgine zavest mojega. »jaza« v ljubezni in boli. nemoči in sramoti, j Ne izgine pa možnosl stvarnosti, da nosim ime, ' , da sem »jaz«, da ljubim in trpim. Bil sem — torej sem. Sem v času, sem torej tudi v večnosti, i To je najvišja vsebina najvišjega dialoga: moj dialog z večnostjo, z vesoljem, z večnim »jaz — I ne — jaz«. j V preteklosti niso mogli ljudje tega doživeli brez pomoči verovanja. Vsekakor pa že takrat ni sip zgolj za nekaj nam povsem lujega. Več ali nianj so že tedaj občutili humanislično-univerziali-sljicne prvine in elemente »vesolja«, l edaj so ime-iej le pitane neobhodno obliko panteizma; listo veliko HNO je bilo personiticirano v pojavi vseobsegajočega božanstva. Nedvomno ima lahko materialist podoben obču-lek, saj je njegovo izhodišče: monizem, emocionalno doživetje Lega, da obstaja na kraju samo en, eno ter svet. Ce sem, potem sem sin vsega bivanja, vsega človeštva, brat vsega, kar biva. Zlo oostaja zgolj v pomanjkanju m v oanosu, bivanje je vsekakor dobro bivanje, lepo in resnično bivanje, ker je. Toda tega dialoga ne smemo od vsega »ostalega« človeškega izločiti in letiširati. Kakor je namreč dialog »jaz — ne — jaz« (to je: smrt, jaz — svet) najvišja možna oblika dialoga, tako je dialog kot tak spet le del življenja. Zalo je »najvišje življenje« hkrati najbolj praktično in najbolj teoretično, to pomeni proces aktivne preobrazbe sveta, »zavojevanje kozmosa«, ki ga navdihuje in usmerja maksimalen dialog »moje resnice« s svetom. »Najvišje« za človeka ni razum, ne spoznanje, tudi ne dialog, temveč življenje »suh specie aeter-nitatis« — z vidika večnosti — skrajno konkretno, praktično osebno življenje, ki ga navdihuje dialog časa z večnostjo, dialog »jaza« z »nejazom«, dialog »mojega«, bilja z »univerzalnim« bitjem. Tako naslane »končni občutek« (Einsteinova »kozmična pobožnost«), ne več religiozno iluzionističen, za človeka po Bogu odtujen, temveč človeško univerzalen, to pomeni zavestno univerzalen. Potem se spoji najpreprostejše občutje z naj-vzvišenejšo nalogo, potem sije »vseobsegajoča simpatija« iz otroških oči kot odsev nebeških zvezd. Življenje najde svoj smisel v današnjem dnevu, v najpreprostejšem delu in opravilu v sožitju in ljubezni z drugimi ljudmi. Življenje se ne izgublja več v sedanjosti, marveč živi z zgodovino in z večnostjo v bratski enovitosti. Polem »je vse eno«, ne več v skeptičnem pomenu, v občutju nizkosti in minljivosti, temveč v smislu duha čez vse nizko, nečloveško — do človeka kot najčudovitejšega pojava v vesolju. Poznavalci Teilharda de Chardina občutijo pri lem podobnost med Teilhardom in Machovcem; ta ni se prvemu dokaj približal, če bi »svojo večnost« projeciral v ločko Omego, h kateri po Teil-hardu konvergira vse, kar biva. Vse vesolje kon-vergira k Omegi, Jezusu Kristusu. Na konkretni ravni pa bi si mogla bili oba praktično zelo blizu. Seveda pa ostaja odprlo vprašanje sredstev? Ali bi se dalo iz tega sklepati, da si življenjske resnice le niso tako daleč narazen, kakor se nam dozdeva in nam jih prikazujejo? Manija Kržič OBSODBA V GRČIJI Posebno sodišče v Grčiji je razglasilo v torek sodbo proti 31 političnim obtožencem, ki jih je sodilo prejšnji teden. Dvema je prisodilo dosmrtno ječo, 19 pa jih je dobilo ječo od enega do 15 let. Dosmrtno ječo sta dobila Filenis in Leloudas, kj sta bila obdolžena, da sta vodila »prevratno« Patriotsko fronto. Skladatelja Theoso rakisa, ki je zaprt v atenski ječi, a je bolan, bodo sodili posebej. Tudi njega dolžijo, da je bil eden glavnih voditeljev opozi-cionalnega gibanja proti sedanji vojaški diktaturi. Kot vse diktature tudi grška nima bolj- RAZPRAVLJANJE O GOSPODARSKI REFORMI V JUGOSLAVIJI !Nadaljevati je s /. strani) gi Prešnica-Koper, četudi še ni bila uradno odprta. To se bo zgodilo šele prihodnje dni. Na splošno se lahko reče, da vlada na vseh odgovornih mestih trdno prepričanje, da je treba peljati gospodarsko reformo na>-prej, ker samo ta lahko spravi s časom jugoslovansko gospodarstvo iz večnih težav. Vendar pa se tudi vedno bolj kaže, da je jugoslovansko gospodarstvo še vedno preobremenjeno s težko in nerodno centralistično birokracij, ki je njegova najhujša cokla. Zato se zdi neizogibno, da dobe posamezne republike mnogo večje pristojnosti za vodstvo gospodarstva na svojem področju in s tem tudi več avtonomnih zakonodajnih pravic, ker samo to bi dalo gospodarstvu novega zagona in reformi polno učinkovitost ter to sprostilo birokratskih spon. Zdi se, da je glavna hiba jugoslovanskega gospodarstva prav v tem, da je doslej premalo upoštevalo organizacijski in psihološki de:avnik »nacionalnega gospodarstva« v smislu gospodarske in ne samo državnostne suverenosti posameznih jugoslovanskih narodov oziroma republik. šili argumentov nasproti opoziciji kakor teror in sodišča. | — 0— I Med I/.raelci in Jodranci je prišlo 21. t. m. do nenadnega hudega spopada tankov in motornih vozil, v katerega je poseglo tudi izraelsko letalstvo. Uničenih je bilo 6 arahsk:h tankov in se-! streljeno eno izmed izraelskih letal. Uničenih je bilo tudi več izraelskih vozil. Spopad je trajal , več ur. Američani bodo v prihodnjih mesecih novečali svojo vojsko v Vietnamu še za kakih 50.009 mož. Trenutno so v teku hudi boji okrog ameriškega oporišča Dak To na osrednji visoki planoti južno od Sajgona. Izgube so velike na obeh straneh. —0— ZAKLADNO MINISTRSTVO Izpitni natečaj za 60 mest podknjigovodje za posebno konceptno kariero pri Državnem pokrajinskem knjigovodstvu. (Diploma knjigovodje — doktorat ekonomije MINISTRSTVO ZA JAVNO ŠOISTVO Razpisuje: izpitni natečaj za 22 mest podkniižmčarm. Vodilna kariera. (Doktorat jus — politične vede — ekonomije — slovstvo — filozofiia — nedarogiia — fuii ieziki — orientalske kulturne in jeziki). Izpitni natečaj za 125 mest pomočnika podknjiž-ničarja. Konceptna kariera v univerzitetnih knjižnicah in knjižnicah državnih zavodov za višjo izobrazbo (diploma zavoda druge stopnje). Rok poteče 3. 12. 1967. toASTA PRIJAVITE VINSKI PRIDELKI Trošannrki konzorcij med občinami Dcvin-Na-brežina, Zgonik in Repentabor obvešča, da morajo vsi vinogradniki prijaviti trošarinskemu uradu najkasneje do 10 decembra letošnji pride'ek vina ter količino vina. ki ga bodo uncli v zalogi dne 30. novembra 1967. Prijave sc prejemajo na županstvih. Uradne ure: Občina Devin-Nabrežina: vsak dan od 8. do 12. ure' občina 7-onik: vsak torek in petek od 9 do 12. ure: občna Repentabor: vsak ponedeljek in četrtek od 9. do 12. ure. Konzorcij ne bo izdal spremnega izkazila • za prodajo vina tistim, ki sc ne bodo odzvali gornjemu vabilu. Kršitelji bodo kaznovani po zakonu (globa od 100.000 do 1.000.000 lir). tfpomini i% pl o e boetoone vojne m m ■ 75 ■ * n i V RUSKEM UJETNIŠTVU t V Rusiji je bila pred vojno »vodka« ljudska piiača, kot je ponekod vino, drugod nivo ali tudi sadjevec. Vseh teh pijač je bilo v Rusiji precej v nekaterih predelih, nasplošno pa je daleč prevladovala »vodka«, ki je kot anglosaksonski »wisky« destilat i/. žit, zlasti pa iz pšenice in ječmena. Destilat pa se lahko dobi iz vseh snovi, ki vsebujejo mnogo škrobo in tako so ga napravili zelo mnogo iz krompirja, na vzhodu Azije — Japonska pa iz riža (arak). V trgovini je bilo več vrst »vodke«, od najbolj zagatne, do zelo žlahtne, od surove, sveže in komaj napravljene pa do vležane, dozorele. Za nižje sloje, za mužike in delavce, ki so predstavljali nad 80% vsega naroda, je prišla v poštev predvsem vodka Po nizki ceni, ki je pošteno pogarala po grlu. Ljudska prosveta s čitalnicami, pevskimi zbori, dramskimi prireditvami, telovadnimi nastopi, itd., je le prav malo pre-kvasila ljudstvo, ker je bilo prosvetno gibanje še v povojih. Mlada je bila tudi gospodarska organizacija na podlagi vzajemnosti. kreditnih in blagovnih zadrug in podobnih ustanov, ki so sicer precej zavrle ostudno pijančevanje, a ga ni moglo preprečiti, ker ni bilo ugodnih predpogojev. Ljudstvo ie pilo in potrošnja »vodke« je bila velikanska, zlasti pri milijonih, ki se niso dobro počutili, če niso bili — ne v rožicah — marveč kot pujsi pijani. V te razmere je udarila prepoved proizvajanja in prodajanja vodke, takoj pri začetku vojne. Široki sloji so bili z vladnim ukrepom zelo zadovoljni, ker so smatrali pijančevanje in pitje vodke za glavno oviro pri širjenju kulture med ljudstvom. Zadovoljni so bili premnogi, ki so sc osebno hoteli rešiti pijančevanja in so v tem stremljenju že mnogokrat krenili na pravo pot, a niso vztrajali, ker jih je alkohol prej zonet povlekel v svoje kraljestvo. Proizva ialci vodke, trgovci in razpečevalci so bili večinoma nezadovoljni z ukrepom, ki jim je skrčil dohodke. Končno so bili nezadovoljni zakoreninjeni pijanci, ki so prisostvovali izginjanju svojega največjega užitka. še proste zaloge vodke so kmalu izginile, nastale so kmalu tajne tihotapske žga-njarne, ki pa so bile kmalu vse odkrite in končno je ostal destilat samo na razpolago za zdravstveno in kemično vedo ter gorilni šiprit za laboratorije. Tega pa je oblast denaturirala, to je napravila neužitnega z dodatkom primerne snovi. (Dalje) g TRŽAŠKEGA OB STAVKI BENCINARJEV (nadalj-vanje s 4. strani) Priznati je torej treba, da sc pred odgovorna oblastva postavlja nov problem, ki ga bodo morala tako ali drugače rešiti. Priznati je tudi treba, da je ta problem delno v zvezi z režimom odprtih meja z Jugoslavijo. Nikakor pa ne moremo pritrditi tistim krogom in ljudem, ki so zaradi tega začeli postavljati v dvom veljavnost in koristnost režima samega. Jasno je, da je nova politika do Jugoslavije in do vzhodnih držav že povzročila spremembe v strukturi tukajšnjega gospodarstva in da bo povzročila še nove. Razni gospodarski sektorji se bodo zato morali tudi sami prilagodili novemu položaju, kar seveda še ne odvezuje vlade, da bi bila dolžna izpolniti svoje dolžnosti. Kakor je namreč po eni strani res, da je bilo letos zaprtih 81 trgovin z jestvinami, prav tako tudi drži, da je letos bilo odprtih 18 novih zlatarn, da znaša vrednost prodanega zlata 158 milijonov lir dnevno, da ne omenjamo ogromne prodaje gospodinjskih predmetov, tekstila, konfekcije, izdelkov avtomobilske industrije itd., katerih vrednost gre v mnoge milijarde dragocene tuje valute. To pa je tudi posledica, in sicer za tukajšnje gospodarstvo zelo važna posledica politike odprtih meja. Naj torej pride do dodelitve posebnega kontingenta bencina po znižani ceni, naj pride do drugih olajšav za jestvinarje, a vse to ne sme prav nič škodovati in niti zasenčiti ter omalovaževati že začrtane in že preizkušene politike odprtih meja. GLASBENA MATICA TRST V četrtek, 30. I. m. v mali dvorani Kultur, nega doma KONCERT ORKESTRA GLASBENE MATICE Dirigent: Oskar K j ude r - Vojno Cesar (fa-;n Beograjčan Luzar Marjanovič (violina). REVIJA PEVSKIH ZBOROV Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu prireja dne 3. decembra 1967 ob 17. uri nastop pevskih zborov, Nastop bo v Marijinem domu v Rojanu. /z Gorice 6 MEMORIAL M. FILEJ — 1967 Prekeli četrtek in petek je bilo v ‘prostorih Ka- toliškega doma tekmovanje v streljanju. Obisk je bil precej številen, saj se je vpisalo 32 posameznikov, 19 moštev pa je vpisalo po tri člane. Pri posameznikih je imel vsak tekmovalec na razpolago štiri poskusne strele in 6 tekmovalnih, pri moštvu pa dva poskusna in 6 tekmovalnih. Rezultati pa so bili naslednji: Mladinci: l. Brumat Karel (25 točk); 2. Von-šina Marjan (24 točk); 3. Pavšič Rudi (24 točk); 4. Colangelo Pino (23 točk). Člani: Terpin Marjan (28 loč,k); 2. Vogrič Štefan (28 točk); 3. Gorjanc Maks (27 točk); 4. Brezigar, Hlede, Maraž Jožko, Maraž Da\orin (vsi 26 točk). Dekleta: I. Dornik Neda (24 točk). Moštva: 1. Števčrjan A (Hladnik, Terpin, Maraž J.) 76 točk; 2. Corno (Vončina, Brumat, Gorjanc) 73 točk; 3. Dijaški Dom A (Spssov, Pavšič, Jus-sa ) 72 ..točk.. . ....... frccfcoj Riše ANDREJ NOVAK ■■■■■■■I »1 Piše TONE FORNEZZI na podstrešju •M* S" S » -C aj < "S •S ^ N Š.8 U. 1/5 H m' O * 5 -E, O c. ^ 5 Sf * 1 W « •“ , H > ' B4 c P ‘S ! o- E ■ TJ 73 • Si>N 0 si c ji c-a •- Z? o ^ •" >o u, a c O Jj a; N N > a O N ^ >N C co0o-oj £ M 6 rt "lis--s s g 1 o -r t/) 'ri rt > j£. oj •* N O "S U « 2 5'c-3« u >c/3 p ^ E « -S. i-a 8-“ o I i l"1 D c/j *-* rt u Q >C/3 ^ ^ >« s >3 •“ U > K/5 P 2 'H c ■ o ” g 5 bo v o c o u, ra D- GO «/) •« o O 0-, c c g A-£ £> rt gs 0.1 >U oj rt ra >n T3 —* d3 co U rt tj' i c N TZ a g, s s ra v) 6 :3 15 d 3 G M £> x> j-j t* ra .... ra u. ^ o Lh U D •- c/) c W jj bo,r_> ^ ra S3pJ!Š — C ^ . TO SI^.Š N — (U C 72 C C/) rt u — c X) ^ o w s 'o _ g bo. ti 0) ._ aT ž o ■"C-g _, V) S c :§-a Q_ OJ C3 Pu T3 JU 'bb a-s «s M S P T3 ►h a3 T3 'r* I 1-1 : ri o u c c ,>o ■ X3 (U 'E i o ™ IV p. J r 5 u 3 ^ .2 ra , 3 ~ 'rt C „>N rj -m N i . a H > a> c j >N •- .51 E * ^ O bo - O « p- c/) I-h T> h C T3 RS B- 2 o V) (A spTJ ^ O ^ rt