m LETO XXIX — Številka 32 11. avgusta 1977 Cena 4.— šil. (4 din) poštnina plačana v gotovini P. b. b. Lrscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Prepovedati hočejo le slovenske prireditve Osrednji tajnik NSKS Filip Wa-rasch je ugotovil k atentatu na škocijanski spomenik nemštva, da je proti takemu načinu političnega boja in da obsoja atentat. Očitno kaže kapitulacija treh strank pred nemškonacionalističnimi silami svoje prve sadove, razen tega je treba videti ta atentat kot dokaz, da tisti krogi kljub temu še vedno niso zadovoljni z uresničitvijo zahtev, ki so jih sami postavili. Prav tako je treba videti prizadevanja za napad na ostale preostale manjšinske pravice — predvsem na šolskem področju. Misliti da pa predvsem dejstvo, da se koroške oblasti nosijo z mislijo, da bi prepovedale slovensko politično prireditev, ki naj bo v nedeljo v Škocijanu. S tem majejo temelje demokracije. Sploh pa so demokratična pravila doslej zelo enostransko razlagali, je menil osrednji tajnik NSKS. Stališču močnejšega so doslej še vedno dali prav. Vsa (proti-)manjšinska zakonodaja je nastala tako in so jo vsilili Slovencem proti njihovi volji. Čisto v smislu te mentalitete, da se daje močnejšemu prav, je dejstvo, da oficialni krogi doslej še nikoli niso razmišljali o tem, da bi morebiti prepovedali kakšno hei-matdienstovsko prireditev. Vedno pač mislijo, da se pač manjšina ne bo znala braniti. Vodja slovenske Gospodarske liste v škocijanskem občinskem odboru, Franc Picej, je izjavil, da dinamit ni argument in da služi kot orodje istemu krogu oseb tako v Južnem Tirolu kakor tudi na Koroškem. V ostalem pa ga je že v zgodnjih jutranjih urah iskala policija in povpraševala, če je morda videl zvečer poprej oba tajnika osrednjih organizacij, Warascha in VVieserja. Picej: „tipično“. Tudi socialistični odbornik v Do-brli vasi Thaddaus Schopfer je dejal, da obsodi ta atentat, vendar da je bila že postavitev tega spomenika provokacija, ki ni prinesla ničesar drugega kot nemir. On je že prej odsvetoval, da bi spomenik postavili. Miha Kapp, predsednik SPD „Vinko Poljanec" Škocijan je dejal, da so za atentatom osebe, ki hočejo škodovati Slovencem in imeti povod, da bi odstranili še zadnje table. Milan Wutte, podpredsednik ZSM, je dejal, da hočejo s tem le diskreditirati nedeljsko demonstracijo in jo onemogočiti. Dvomljiv smrad bombe na škocijanski spomenik odbornikom. Zelo upravičeni mo- vedati, da je drugi žaromet bil to tivi za demonstracijo torej, ki jih noč prvič izključen „zaradi varče-je treba z nemškonacionalne stra- vanja“. Koroški časopisni meha-ni diskreditirati — atentat točno nizem: črna Volkszeitung na prvi leto dni po žandarmerijskem te- strani piše, da je to bila „akcija rorju proti 26 Slovencem, ki so bili slovenskih ekstremistov", na 4. v teku te akcije aretirani, je k temu strani Ingomar Pust piše isto in ustrezno sredstvo. Spomenik ni trdi, da obstajajo črne liste, ki naj razletel, le malo poškodovan je, bi Jugoslovanom še po desetletjih čustva proti manjšini pa so bila služile, v ostalem pa hvali Guttler-vzbujena s pomočjo koroškega ča- ja. Pustov šef Raming pa zatrjuje, sopisnega mehanizma. da ne bi smeli pavšalno sumiti Slo- Škocijanski domačini vedo po- vencev. Kar pa njegov časopis Dobrla vas: Slovenci bili le štafaža... V neposredni bližini treh žan-darjev, ki so imeli nalogo stražiti škocijanski spomenik brambovcev, i® eksplodirala v sredo ob 0.08 uri zjutraj bomba. Spomenik je bil lahko poškodovan, v sosednem pen-zionu Wank — na njegovem zemljišču stoji spomenik — pa so razletele šipe vseh sob. Eksplozija je Privabila k spomeniku številne tu-r'ste, na domove znanih koroških Slovencev pa v zgodnjem jutru policijo, ki je hotela vedeti, kje so obiskani bili noč poprej. Po vsem južnem Koroškem pa je žandarme-rija na cestnih križiščih zapisovala številke avtomobilov, ki so se peljali mimo, da bi v naslednjih dneh Pri njihovih lastnikih poizvedovala. Na prvi pogled zveni vsa zadeva kakor burka: trije žandarji varujejo spomenik, pa tudi občinsko hišo |n pošto (vse tri stavbe se naha-jajo v medsebojni razdalji 70 metrov), spomenik je celo osvetljen, kljub temu je počilo. So bili storilci (storilec) skrajno predrzni(-en?), da je treba majati z glavo, kako je ukanil varuhe javnega reda in spomenika? Več dejstev kratkomalo ne ustre-Za običajni verziji. Prvič razstre-l'v°- Smodnik, ki so ga uporab-ljaii storilci, je vsekakor neustrez-n° sredstvo, da bi razgnal spome-n|k. Na drugi strani pa je atentat djl zelo točno načrtovan, storilci oiso zapustili uporabnih sledi. Do-dr° pripravljen atentator, to je vsekakor bil, bi vzel ustreznejšo raz- strelivo, donarit morda, kakor se je to zgodilo pri večini dosedanjih bombnih atentatov, in ne smodnik. ® Tako moremo ugibati, da sto-® rilec(-ci) ni hotel uničiti spo- # menika, ampak hotel le skrbeti Q za primerno vzdušje. Smodnik so v narodnopolitični borbi od leta 1972 uporabljali neznanci le enkrat: novembra 1973 ob neuspelem atentatu na uredništvo Slovenskega vestnika. Pač pa je ena paralela več kot očitna: leta 1974 je bila ob binkoštnem času napovedana heimatdienstovska demonstracija v Dobrli vasi, nekaj dni poprej pa je protislovenska čustva v koroškem časopisu ter med ..domovini zvestimi" prebivalci vnela bomba, podtaknjena na balkonu „Haus der Heimat" v Miklavčevem. ® Tudi tedaj je bila profesionalno # izdelana bomba deponirana taji ko, da hiše domovine ni mogla # hudo poškodovati, čustva proti. ® manjšini pa so bila vzbujena s ® pomočjo koroškega časopisne-® ga mehanizma, heimatdienstov-® ske želje glede prireditve pa so # bile uresničene — polno ljudi. Tudi tokrat je napovedana politična prireditev. Škocijanski Slovenci hočejo v nedeljo protestirati proti izrecni diskriminaciji svojega kraja pri manjšinskih zakonih, ko niso upoštevani ne pri tablah in ne pri uradni dvojezičnosti — kljub živahnemu kulturnemu življenju in kljub trem slovenskim občinskim „25 let tržne občine Dobrla vas" je bil preteklo nedeljo povod za praznovanje v Dobrli vasi. 25 let je od tega, kar je stavila občina Dobrla vas leta 1952 prošnjo na deželno vlado Koroške, da ta povzdigne občino Dobrlo vas v tržno občino. Po maši, katero je deloma dvojezično celebriral kaplan Mirko Isop, se je začel slavnostni program, na katerem so peli in govorili zbori iz tržne občine, med njimi tudi slovenski zbor „Srce“ iz Dobrle vasi in katerega so se po dolgem premišljanju le odločili povabiti. Sicer pa je igral bolj vlogo statista, saj je smel zapeti samo eno pesem — »Podjuno" in služil le bolj pomirjenju slabe vesti občinskih očetov. Glavni govornik tega slavja je bil župan tržne občine Dobrla vas Adolf Hafner, ki je najprej podal kratek razvoj Dobrle vasi v zadnjih 25 letih. Nato pa se je odločil le spregovoriti tudi nekaj besed v slovenskem jeziku, kar pa se je zdelo le tako, da mu je bolj sitna obvezna vaja, kot govor iz prepričanja. Pozdravil je vse tiste, ki se priznavajo za koroške Slovence in pripomnil, da sta slovenska manjšina in nemška večina v Dobrli vasi vedno živeli v dobrem sožitju in razumevanju. Menil je, naj slavje ne ločuje ljudstva, ampak ga združuje, brez ozira na narodno pripadnost in da naj vsak drugemu prizna svoje posebne lastnosti. Po končanem govoru župana Hafnerja se je postavil za govorniški pult deželnozborski poslanec in podžupan Leo Uster (OVP), ki je v svojem govoru podal kratek oris zgodovine Dobrle vasi in posebno samostana, kateri je bil dolgo časa središče Dobrle vasi. Ni pozabil omeniti ne pomembnosti Dobrle vasi in Juene, katera je dala Podjuni svoje ime, kot prometno središče za Rimljane, ne zgodovinske vloge Keltov in tudi ne pomembnosti grada Ženek, kateri je bil sodno središče Podjune v zgodovini; „pozabil“ pa je le omeniti zgodovino slovenskega naroda, ki seli tudi v okolici Dobrle vasi, in to ne le od včeraj, ampak že skozi 1400 let. Menil je, da je treba oblikovati politiko tako, da bo življenje v tržni občini za vsakega posameznika življenja vredno, in tako, da bo vsakdo mogel popolnoma izoblikovati in razvijati svoje narodne posebnosti in lastnosti. Da pa so vse besede o enakopravnosti, bratstvu in sožitju, ter o možnostih do razvijanja in izoblikovanja narodnostnih lastnosti in posebnosti le prazne fraze, katere naj bi veljale samo potem, če bi tistih, ki jih govorijo, ne vezale, pa velja tudi za tržno občino Dobrlo vas. Za Dobrlo vas še morda bolj kot za kakšno drugo občino. Saj prav tista, ki toliko govorita o bratstvu in spravi ter dobrem sožitju, zastopnika javnega življenja tržne občine Dobrle vasi, namreč Hafner in Uster, nista pripravljena za razgovore in diskusije z manjšino o manjšinskih problemih. V ponedeljek, 1. avgusta, nista bila pripravljena diskutirati z zastopniki Slovencev v »Taboru Dobrla vas", katerega sta prirejala Koroška dijaška zveza in Zveza slovenske mladine skupno z občinskim odbornikom. Ob koncu slovesa je spregovoril še nekaj besed koroški deželni glavar VVagner, kateri je čestital županu Hafnerju k vsem uspehom in dosežkom, katere je dosegla tržna občina Dobrla vas v zadnjih letih. Tudi on ni pozabil opomniti obe narodni skupnosti na Koroškem, da morata iti pot pobratenja in zedinjenja in menil, da bi to ne smelo biti težko pri ljubezni, ki da sta jo oba naroda razvila do skupne koroške domovine. K temu je tudi Koroška pripravljena doprinesti svoj delež, prav tako kot tudi poskuša imeti dobre odnose s sosednimi državami, pač pa ni pripravljena pri tem opustiti svojih stališč, kar pomeni prav toliko, da do miru na Koroškem more priti samo na račun koroških Slovencev. Ta stališča Koroške so nam že zadosti znana, saj so se koroške stranke zedinile na sporazum preko glav koroških Slovencev; ta sporazum oropa koroške Slovence zadnjih osnovnih pravic. Saj je s 1. julijsko zakonodajo izginilo z dvojezičnega ozemlja 22 dvojezič- kljub zatrjevanjem dela od začetka do konca. Ravno Kleine Zeitung naj bi bila adresat telefonata, češ da je neka »Akcijska skupina svobodna Slovenija" prevzela odgovornost za atentat. Vsako uredništvo dobi od časa do časa telefo-nate kverulantov ali nepridipravov, a je toliko odgovorno, da z njimi ne sugerira bralcem tako vest, ki se ne da preveriti. Očitno pa je novinarska odgovornost deljiva v nedeljeni Koroški... nih občin, med njimi tudi tržna občina Dobrla vas, v kateri prebiva precejšnjo število Slovencev in slovenski občinski odbornik je živa priča tega. VVagner se lahko še tako baha, da je slovenščina enakopraven jezik, da je v občini, katera obsega 27 km2 in 24 vasi, glavna šola, na kateri se lahko otroci učijo tudi slovenščine, in tri dvojezične šole. Slovenščina ne more biti enakopraven jezik v šoli, če morajo starši svoje otroke šele prijaviti k dvojezičnemu pouku in morajo slovenski občani pri občini najaviti uporabo slovenskega jezika. K dobremu sporazumevanju pa bi spadal tudi obvezen dvojezični pouk in prosta uporaba slovenskega jezika pri občini, sodišču ... ampak to bi najbrž bilo zahtevano preveč, najbrž bi se porušili vsi temelji, katere so tako dolgo gradili, namreč temelje, s katerimi so vedno bolj izpodrivali in krčili pravice Slovencev, katere so zagotovili leta 1955. Razbijalci in motilci miru pa so tisti, kateri se javno obrnejo proti krivici, katera se godi Slovencem. Prav med te ljudi je štel VVagner tiste ljudi, ki so po slavju opozarjali tujce in domačine na krivico, da se v tržni občini naj ne uporablja dvojezičnost le ob slovesnostih, ampak tudi v vsakdanjem delu, šolah, sodiščih in drugih uradih. Na vsak način se je z javne strani preteklo nedeljo poskušal napraviti vtis odličnega sožitja upoštevanja slovenskega jezika v vsakdanjem življenju med ljudmi. Ob robu pa bi bilo treba še omeniti čudno zadržanje šentjakobskih kominformovcev in njih tovarišev in somišljencev, kateri so stali zraven slovenskih aktivistov, ki so poskušali opozoriti na položaj manjšine ljudi, in se pri tem režali. Oči-vidno jim je več vredna zvestoba partiji kot pa pravični boj Slovencev za svoje pravice. Dan navrh je Kleine Zeitung pisala, da so vsi občinski odborniki bili na dobrolski slavnosti odeti v rjave koroške gvante. To ne drži. Slovenski odbornik VVastl ga ni imel. Za majhni format je pač uniformirano mišljenje in poročanje očitno lažje — ali pa bolj po volji. GOSPODARSKI KOMENTAR: Ob lesnem sejmu: dolgovi se večajo Številne novosti lesnega sejma Sklepi za potek beograjskega sestanka Izgleda, da ga bo v stanju pokriti kvečjemu še s 80 odstotki. To je mogoče povzeti iz nedavne objave razvoja avstrijske zunanje trgovine v letošnjem prvem polletju, ki jo je objavil avstrijski centralni statistični urad. Po tej objavi je avstrijski eks-port v prvih šestih mesecih 1977 narasel za 10,7 odstotkov na vrednost 78,5 milijard šilingov. Temu nasproti je vrednost avstrijskega importa narasla za 15,8 odstotkov na vrednost 111,5 milijard šilingov. V primerjavi s prvim polletjem 1976 se je torej deficit avstrijske trgovinske bilance zvečal za Sudbahngurtelnu in Heizhausgsse/ Šentrupert, od koder bodo redno vozili avtobusi na sejem. Veliko si pričakujejo organizatorji tudi od konferenčnega dela sejma, ki bo potekal prvič v novih konferenčnih prostorih. V načrtu so posebne razstave ZRN, Jugoslavije, Poljske, Italije in drugih držav kot tudi konference, na katerih se bodo menili predvsem o mednarodnih problemih lesnega trgovstva. Pomena bodo tudi informacijski dnevi Italije (15. avgusta), Jugoslavije (17. avgusta) in Nemčije (18. avgusta). Ta teden bo odprt letošnji avstrijski lesni sejem v Celovcu. Mednarodno gospodarskopolitično vzdušje, v katerem so potekale priprave za ta sejem, je bilo drugačno od vzdušja pred sejmi let tja do leta 1974, ko je postala daljša mednarodna gospodarska kriza resnica. Le-ta traja že četrto leto in zna-mnenja, da se bo ublažila, so še vedno zelo redka. Vsak gospodarski sejem ima dve bistveni nalogi: informirati mora kupce glede novosti na strani ponudbe in odpirati mora možnosti za večjo prodajo domačih produktov doma in na inozemskih trži- v Od 13. 8. do 21. 8. 1977 bo v Celovcu 26. lesni sejem, katerega se bodo udeležili razstavljatelji iz 30 dežel. Celovški sejem je priznan po vsej Evropi za enega najboljših strokovnih trgov za lesno industrijo. Letošnji sejem je razdeljen na dva velika dela, in sicer v demonstrativni in konferenčni sejem. Središče demonstrativnega sejma sta sejmna mizarska delavnica in sejmna žaga. Le-ta sta edinstvena v Evropi. Sejmna mizarska delavnica in žaga imata predvsem nalogo pokazati ljudem, kako funkcionirajo stroji itd. Letošnji sejem je koncipiran tako, da se pred- Na pripravljalnem sestanku v Beogradu so sprejeli zaključni dokument sestanka, ki ima uradni naziv Sklep pripravljalnega sestanka za organizacijo beograjskega sestanka 1977 predstavnikov držav udeleženk konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki je bil sklican na osnovi določil sklepne listine, ki se nanašajo na kontinuiteto konference. Na pripravljalnem sestanku so sprejeli naslednje sklepe o datumu, trajanju, dnevnem redu in drugih modalitetah beograjskega sestanka 77: I. 2 3 4 5 6 7 I. Dnevni red 1. Uradna otvoritev sestanka, pozdravni govor predstavnika go-stiteljske države, pozdravni govor generalnega sekretarja OZN ali njegovega predstavnika. 2. Uvodne besede predstavnikov držav udeleženk. 3. Prispevki: a) ekonomske komisije OZN za Evropo (ECE) in UNESCO, b) sredozemskih držav, ki niso udeleženke. 4. Izčrpna izmenjava mnenj, tako o uresničitvi določil sklepne listine in izpolnitvi nalog, ki jih je določila konferenca, kakor tudi — v okviru vprašanj, s katerimi se je ukvarjala — o poglabljanju medsebojnih odnosov, zboljšanju varnosti in razvijanju sodelovanja v Evropi in o bodočem razvoju procesa popuščanja napetosti. Obravnavanje predlogov v zvezi z zgoraj navedenimi vprašanji. 5. Določitev ustreznih modalitet za potekanje naslednjih sestankov v skladu z vsemi določili poglavja sklepne listine o kontinuiteti konference. 6. Sestava sklepnega dokumenta, ki bo vseboval sklepe o zgoraj navedenih točkah dnevnega reda. 7. Sprejetje sklepnega dokumenta. ščih. V nastalih pogojih je pri tem slednja naloga avstrijskega gospodarstva in njegovih sejmov važnejša od prve. Avstrijski uvoz namreč čedalje bolj prekaša njen izvoz. S tem se dolgovi v inozemstvu večajo tako, da jih ni več mogoče poravnati z deviznim odnosom mednarodnega turizma. Še leta 1975 je ta donos pokril deficit v trgovinski bilanci z 149 odstotki, lani pa le še s 94 odstotki. V koliko ga bo spričo negativnih tendenc, ki so medtem postale v avstrijski udeležbi na mednarodnem turizmu očitne, letos še lahko pokril, je odprto vprašanje. vsem ozira na majhne in srednje obrate. Sejmna mizarnica naj bi predočila racionalno delo mizarnic, ter proizvodnjo kmečke opreme in kmečkega slikarstva. Razen tega pa je na sejmu še splošen del, na katerem predstavlja okoli 1600 firm, od teh 712 iz inozemstva svoje izdelke na področju kmetijstva, gradbenega gospodarstva, gospodinjstva in hišne opreme. Omeniti na tem sejmu je še treba razstavo nakladalcev/Stapler, katera velja za največjo v Evropi. Razen tega nudijo organizatorji na tem sejmu obsežen servis, to od otroškega vrtca preko tolmačev do lastnega parkirnega prostora na 8. Sklepni govori predsednikov držav udeleženk. 9. Uradni zaključek sestanka. II. Organizacijska shema, poslovnik in druge modalitete sestanka 1. Točke 1, 2, 3 a in 7, 8, 9 bodo obravnavali na odprtih plenarnih sestankih. 2. Točke 3 b, 4, 5 in 6 bodo obravnavali na plenarnem sestanku, ki je glavni organ sestanka, in v ustreznih pomožnih delovnih telesih za: vprašanja, ki se tičejo varnosti v Evropi, sodelovanja na področju gospodarstva, znanosti in tehnike ter človekovega okolja; vprašanja, ki se tičejo varnosti in sodelovanja na Sredozemlju; sodelovanje na humanitarnem in drugih področjih; kontinuiteto konference. Za obravnavanje določenih vprašanj lahko plenum ustanovi druga pomožna delovna telesa. 3. Ustrezna pomožna delovna telesa bodo obravnavala vse vidike 4. točke dnevnega reda organizirano in v skladu z vsemi določili sklepne listine. Delale bodo po navodilih plenuma in obveščale plenum o svojem delu. 4. Diskusija o 4. točki dnevnega reda se bo začela s splošno razpravo v plenumu, z namenom, da bi spodbudili delo pomožnih delovnih teles o vseh poglavjih sklepne listine. Pomožna delovna telesa bodo začela delati najpozneje 14 dni po začetku sestanka. Sestanek se bo začel 4. oktobra 1977 ob 11. uri. Od začetka osmega tedna bo plenum sprejemal poročila pomožnih delovnih teles. Pomožna delovna telesa bodo končala delo 16. decembra 1977, da bi imel plenum dovolj časa za sestavo sklepnega dokumenta. V ta namen lahko plenum določi redakcijske skupine. Storjeno bo vse, da bi bil zaključni dokument sprejet najpozneje do 22. decembra 1977. Če ta rok ne bi zadoščal, se bo delo plenuma nadaljevalo od srede januarja in bo trajalo do srede februarja 1978, dokler ne bo dokončno sestavljen sklepni dokument. Sestanek se bo vsekakor, v skladu z dnevnim redom, končal s sprejetjem sklepnega dokumenta in z določitvijo datuma in kraja naslednjega podobnega sestanka. Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je odobril predlog za uvedbo šolskih okrajev v naši deželi. Predlog ni upošteval zahteve in pričakovanja Slovencev, ki se zavzemajo za lasten samostojen okraj. Deželni svet je namreč z glasovi krščanskih demokratov, republikancev in socialnih demokratov (Lonza se je vzdržal), odobril resolucijo, ki se omejuje na to, da obvezuje deželni odbor, da pri vsedržavni vladi zahteva ustanovitev avtonomnih šolskih okrajev za slovenske šole. To stališče v bistvu osvaja mnenje deželnega odbora, kot je izraženo v poročilu, ki spremlja predlog. Poročilo trdi, da zakon, na osnovi katerega so deželne uprave pristojne za predlaganje okrajne razdelitve, in kasnejši delegirani dekreti, ne predvidevajo avtonomnih okrajev za manjšine. Zakon je namreč tako osnovan — nadaljuje poročilo deželnega odbora — da manjšinam zagotavlja predstavništvo v predvidenih organih, ne pa da bi ustvarjal atipične teritorialne enote. Odbor pa zavrača tudi zahteve manjšine s trditvijo, da problem postavlja tudi praktične težave, ker je slovensko prebivalstvo — trdi poročilo odbora — praktično razpostavljeno vzdolž vse vzhodne meje. nadaljnjih 28 odstotkov na okroglo 33 milijard šilingov. Ta deficit pa bi bil še znatno večji, če ne bi v prvem polletju 1977 uspelo zvišati izvoz lesa za 21 odstotkov. Ta porast je kolikor-toliko izravnal večji import na avtomobilih in drugih motornih vozilih in strojih. Trend, po katerem naša država več uvaža kot pa lahko izvaža se torej tudi v letošnjem prvem polletju ni zmanjšal. Primerjava med uvozom in izvozom v juniju pa celo kaže, ad se je ta trend povečal. Junija smo iz Avstrije izvozili blaga v vrednosti 13,7 milijard šilingov, uvozili pa smo ga v vrednosti 19,8 milijard šilingov. V primerjavi z junijem 1976 se je s tem naš deficit nasproti inozemstvu zvečal za 41 odstotkov. Takega mesečnega deficita pa Avstrija v svoji trgovini doslej še ni imela. Že ti kriteriji kažejo težave, s katerimi se ob avstrijskem lesnem sejmu v Celovcu ubadajo avstrijsko industrijsko, ekspertno in turistično gospodarstvo. Kažejo, da na prehod iz krize na konjunkturo zaenkrat še ni računati. To pa je mogoče povzeti tudi iz nedavnega sporočila Združenja avstrijskih industrijskih gradbenih podjetij. Po tem sporočilu je bil letos obseg gradbene dejavnosti za okroglo 8 odstotkov večji kot leto poprej, toda regionalno so bile zaznamovane velike razlike. Tako se je na Štajerskem in Predarlskem obseg te dejavnosti zvečal za 25 oziroma za 28 odstotkov, medtem ko se je na Koroškem zmanjšal za 26 odstotkov. Po vrednosti je na Koroškem znašal le še 194 milijonov šilingov, kar pa ni več kot 5 odstotkov celokupnega avstrijskega obsega. Razvoj gradbene dejavnosti pa je v kriznih časih najboljši kriterij za oceno, če je narodno gospodarstvo na poti rasti ali pa še vedno na poti nadaljnjega upadanja. Kar spričo danih okoliščin lahko rečemo, je naslednje: na Koroškem se po zadnjem celovškem lesnem seimu gospodarski pogoji niso izboljšali, gotovo pa je, da so se poslabšali. (bi) Poročilo zaključuje, da se deželni odbor dobro zaveda želja slovenske manjšine in da se za problem zanimajo politične in socialne sile; pri tem odbor poudarja, da je treba slovenski narodnostni skupnosti zagotoviti — v oblikah, ki jih bo treba še ugotoviti — najširšo socialno samoupravo šole. V tem smislu je prišel na dan predlog, da bi s popravkom delegiranega dekreta ali pa z dodatnimi normami, ustanovili deželni šolski okraj za slovenske šole. V tem smislu je deželni odbor že vzpostavil stike, tudi na osebni ravni, za ministrom za šolstvo, da bi zadevo rešili v najkrajšem času. NOVI IRANSKI PREMIER © Iranski šah Reza Pahlevi je imenoval za novega predsednika vlade Džamšida Amuzegara, dosedanjega ministra za nafto. Bivši premier Hoveida, ki je odstopil, je posta! minister dvora. Dosedanjega premiera so dolžili, da je kriv slabega položaja tako pri dobavi prehrane kakor tudi v no-tranjedržavnem gospodarstvu. Šah pa kupuje deleže zahodnonemških tovarn. ANDREOTTI JE SPREJEL SLOVENSKO ODPOSLANSTVO © Ministrski predsednik Andreotti je v torek, 9. t. m., sprejel v Rimu odposlanstvo slovenske narodne manjšine v Italiji. O tem uradnem sporočilu so v sredo, 3. t. m., razpravljali podpisniki pisma predsedniku Andreottiju, se pravi predstavniki političnih strank, v katerih delujejo Slovenci, in predstavniki osrednjih slovenskih organizacij v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Kot je znano, so omenjeni slovenski predstavniki naslovili 3. junija letos pismo na predsednika vlade Andreottija in ga spomnili na obljubo, ki jo je dal septembra lani, da bo sprejel delegacijo Slovencev, ki mu bo podrobneje obrazložila zahteve o globalni zakonski zaščiti in sprejetju drugih ukrepov v korist slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini. Slovenska in vsa demokratična javnost v deželi pričakuje, da se bo predsednik Andreotti v imenu vlade in v skladu z izvajanji ustavnih določil in z demokratičnim razvojem v državi obvezal, da se v najkrajšem času začne razprava v pristojnih parlamentarnih komisijah o zakonskih osnutkih v korist slovenske manjšine in da bo zakon o globalni zaščiti objavljen v roku 18 mesecev, ki je določen za uresničenje obveznosti, ki izhajajo iz osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. IZGINIL URAN ZA 500 ATOMSKIH BOMB # Ameriška vlada je izgubila vsako sled za štirimi tonami urana in plutonija, kar je dovolj za izdelavo 500 atomskih bomb. Vladni predstavniki zatrjujejo, da ne gre za tatvino in da ni vzroka za preplah. Časniki so o zadevi že pisali, sedaj pa uradno potrjujejo, da je izginilo 4218,5 kg jedrskega materiala. Za izdelavo atomske bombe je potrebnih deset kilogramov plutonija ali dvajset kilogramov obogatenega urana. Pravijo, da je jedrski material izginil zaradi nepreciznosti najsodobnejših merilnih instrumentov in ker pač ne morejo stehtati vsega materiala, ki je v ceveh in opremi. V nobenem primeru ne gre za krajo iz tovarn, ki to snov uporabljajo. Predstavniki kongresa s pojasnilom niso zadovoljni in bodo sprožili preiskavo. GORENJSKI SEJEM ODPRT © Na 27. Gorenjskem sejmu, ki so ga odprli v Savskem logu, razstavlja in prodaja 130 podjetij in posameznikov, med njimi 35 iz tujine. Posredno pa na sejmu sodeluje še več kot 100 domačih in tujih proizvajalcev. Kot je že tradicija največje sejemske prireditve v Kranju, je tudi letošnja podobna veliki trgovini, kjer je mogoče kuoiti številne izdelke za široko porabo. Največja izbira je pri pohištvu, precej pa j® tudi gospodinjskih aparatov ih opreme za stanovanja, kmetijske mehanizacije in konfekcije. Na sejmu je mogoče kupiti tudi marsikaj, kar ne prodajajo v vsaki trgovini, kot na primer izdelke zasebnih obrtnikov ali fototapete Gorenjskega tiska in drugo. Ob otvoritvi je predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Kranj Drago Štefe poudaril, da predstavlja Gorenjski sejem po-membno vez med proizvajalci in potrošniki. Vendar pa številna domača podjetja te priložnosti za neposredni stik s kupci in s tem za preskus svoje konkurenčnosti niso izkoristila. Na sejmu namreč manj' ka vrsta pomembnih proizvajalcev blaga za široko porabo z Gorenj' ske. Gorenjski sejem bo v dneh do 15. avgusta precei poživil poletni dopustniški utrip Kranja, saj ne bo privlačen le za številne kupce od blizu in daleč, marveč bo tudi središče družabnega življenja in razvedrila, še posebno v večernem času. Italija: neupoštevanje slovenskega predloga za šolski okraj slika občine slika občine slika občine slika obč Ime Hodiše najdemo prvič zapisano v stari listini iz leta 1150, kjer se imenuje Chodessach. Leta 1202 najdemo drugo ime, namreč Choi-sach in kmalu nato, leta 1239, ko so Hodiše postale fara, se pojavi današnje nemško ime Keutschach. Beseda Keutschach ne pomeni nič drugega, kot lokativ slovenskega imena: v Hodišah (Keutschach); kar pomeni najbrž „v kotlini, v kot-iji“. To je zelo verjetno, saj ležijo Hodiše res v kotlini med Vrbskim jezerom in Rožem. Hodiše imajo starodavno in zanimivo zgodovino: 2e stoletja pred našim štetjem je bilo tu prvo naselje, zgrajeno na kolih na Hodi-škem jezeru (Pfahlbauten). Ta način življenja je bil v tej dobi zelo razširjen, ljudje so se tako ščitili Pred divjimi zvermi. Še danes lahko vidimo preostanke teh naselbin v Hodiškem jezeru. Občina Hodiše je znana po njeni krajevni lepoti: naštejemo kar |ri večjih jezerc: Hodiško, Hafnerjevo in Rauschelesee. To pokrajino popestrijo lepe arhitektonske znamenitosti. V centru, v Hodišah stoji staro-romanska cerkev iz 13. stoletja, morda celo iz enajstega. Prvotno je bila to bazilika na stebrih, v 16. stoletju so prizidali prezbiterij, v baroku stranske kapele in so obdali notranjost cerkve s štukaturami. Od leta 1970—1974 so cerkev zadnjič renovirali. Jako zanimiva sta dva kamna na južni strani °erkve: prvi je rimski, a verjetno že krščanski, drugi prikazuje primitivno podobo človeka v obrisih, namesto glave je križ z obsvitom, le roki sta plastično izdelani. Ta kamen je najbrž iz časa pokristjanjenja Slovencev. Tik ob cerkvi, na pokopališču, stoji romanski svetilnik prav tako iz 13. stoletja. Nekaj korakov južno od cerkve Pa je grad, ki ga je v 17. stoletju zgradila rodbina Orsini-Rosenberg. grad je pred nekaj leti kupila °bčina, ga renovirala in služi danes kot občinski urad. Celotni stroški so znašali okoli 5,5 milijonov šilingov. Ob tolikšnih naravnih in umetnostnih lepotah ni čuda, da se je razvil tukaj v zadnjih letih tujski Promet. Prej izrazito kmečka pokrajina se je hipoma spremenila v turistično področje, kjer mrgoli od hotelov, penzionov, gostiln, plaž, športnih igrišč in celo nudistična Plaža vabi goste. Danes lahko naštejemo večje kmete na eni roki; ■le Pa še vrsta tako imenovanih kmetov s stranskim dohodkom !Nebenerwerbsbauern), ki mora-1° hoditi na delo, ker jim kmetija ne nosi več dovolj. Ti se večinoma ukvarjajo s pitanjem živine, Prav posebno s pitanjem volov. Ker razpolaga občina Hodiše le z ma-0 delovnimi mesti, si morajo de-av°i poiskati kruh izven občine, Pretežno v Celovcu in Vetrinju. Največ jih je zaposlenih v stavbar- JANKO SCHOTTL »Vidnega pritiska v občini ni. Asimilacija se vrši potihoma, neopazno zalezuje, je kot rak, **■ 9a človek opaziš, ko je že prepozno ... “ Merksatz v zvezek. „Tak stavek nazorno prikazuje vzgojo otrok v glavni šoli. Kdo pa si bi upal ob takem vzdušju prijaviti svojega otroka k slovenščini," nadaljuje župnik Kašelj. „Saj bi rad poslal sina namesto v Vetrinj na Slovensko gimnazijo v Celovec; ampak, kje se bo zaposlil po maturi, ko zagotovo vem, da maturant Slovenske gimnazije prekleto težko dobi službo," je mnenje poslevodje slovenske posojilnice Egidija Sabotnika. Splošno je opaziti, da se je med hodiškimi Slovenci razpasla dobršna mera resignacije, obupa, pesimizma in čakanje na kakega kralja Matjaža. „Za takšen razvoj prav gotovo nosita odgovornost tudi osrednji organizaciji NSKS in ZSO, ki že dolga leta zanemarjata povezavo z nami na podeželju," išče vzroke predsednik nadzornega odbora hodiške hranilnice Fridi Sa-botnik. „Pokarati pa je treba tudi domače društvo Zvezdo, ki je že dalj časa neaktivno in obstaja le na papirju. Zadnji pevski koncert je bil leta 1970." HODIŠE stvu in pri celovški cestni upravi in nihajo med domačo občino in delovnim mestom v sosednjih občinah. „Z nlhači, pendlerji se je začelo ponemčevanje," ve povedati predsednik domačega društva Zvezde in dolgoletni slovenski občinski odbornik Janko Schrottl. „Prej so bili kmetje, ki so samostojno živeli na domači zemlji, danes pa so nastavljene! celovškega magistrata in Glavni dohodek za občino in njene prebivalce prinaša poletni turizem. V občinskih vaseh Hodiše, Ležbe, Železnica, Plešerka, Dobaj-na, Rute, Dvorec, Rjavec, Pertiče, Visoko, Lipa, Šmarjeta, Dobojnica in Plašišče je približno 180 obratov, ki razpolagajo z nad 3000 posteljami in 10 prostorov za kampiranje. 80% turistov prihaja iz Nemčije, 10% z Nizozemske, ostali pa iz Avstrije, posebno z Dunaja, Zgornje in Nižje Avstrije. V zadnjih letih je bila najboljša sezona leta 1975, ko je prenočilo 360.643 gostov v občinskih krajih, leto na-vrh pa je število prenočitev padlo kot takim se seveda spodobi govoriti le po nemško. Je pač tako: čigar kruh ješ, tega jezik govoriš." V občini Hodiše, ki obsega 28,35 km2 in šteje 1636 prebivalcev, industrija nikoli ni bila razvita. Le nekaj je obrtnikov, zlasti na gradbenem področju; posebno znana pa je keramična obrt, kjer proizvajajo deloma še na roko, kar je izredna posebnost na Koroškem. na 334.505. „Vzrok temu pojemanju je podražitev, slaba propaganda in predvsem nestanovitno vreme. Dostaviti pa je treba, da se kampirni prostori stalno bolj polnijo, medtem ko ostanejo penzioni neizrabljeni," je povedal občinski uradnik VVeiss. Hodiško jezero, glavni cilj turistov, ki obiščejo hodiško občino, je zasebna last. Lastnica VValtraud Messner iz Greifen-burga zahteva od posestnikov plaž „kopalni šiling" (Badeschilling) in sicer dnevno 1 šiling za vsakega gosta. Zaradi tega je prišlo do to-žarjenja med občino in gospo Messnerjevo in prepir je že dospel do vrhovnega sodišča. Občina zahteva znižanje ..kopalnega šilinga", a gospa Messnerjeva trdovratno vztraja pri stari ceni. Hafnerjevo jezero pa je v lasti sindikata OGB-ja, in sicer njegove organizacije avstrijskega socialturizma, Rauschelesee pa je pred leti kupila občina. Kako je s šolstvom v občini? „Šolski sistem je orodje germanizacije," enoglasno poudarjajo slovenski občani. Možakar v gostilni se baha, da pred 100 leti nihče, razen njegove mame, ni znal govoriti nemško. „Danes pa otroci slovensko ne razumejo več, kaj šele govorijo. Ko sem prišel na faro, je bil v šoli še obvezen dvojezični pouk. Kako prijetno vzdušje je to bilo; otroci so se z veseljem učili obeh jezikov. Šolska ureditev leta 1958 pa nas je zadela kot toča: na ustrahovalno propagando nekaterih večno včerajšnjih izjem se je skorajda polovica učencev odjavila. Prej enoten šolski razred se je razpolovil v dve fronti; razcep in nestrpnost sta se pričela že v otroških vrstah. Danes pa je prijavljeno od 100 učencev samo še 15 k dvojezičnemu pouku," je žalosten pogled nazaj župnika Lovra Ka-selja. Glavne šole v občini Hodiše ni. Otroci se morajo voziti v oddaljeni Vetrinj ali Celovec. „Unsere Muttersprache ist die deutsche Sprache!" so morali zapisati učenci glavne šole v Vetrinju kot geslo, Glavni dohodek: turizem Hodiško slovensko društvo Zvezda, ustanovljeno 10. marca 1904, ima dolgo in uspešno preteklost. Svoj višek je imelo med leti 1923— 1933, ko so uprizorili vrsto iger, med njimi Miklovo Zalo, Desetega brata, Rokovnjače, opero Kovačev študent itd. Društvu že desetletja predseduje Janko Schottl iz Rut: „Ljudje so se postarali, mlajših pa ni, da bi nadaljevali s kulturno dejavnostjo." Mladine je pa le dovolj. Tako uspešno vodi učiteljica Dorica Sabotnik 22-člansko tambura-ško skupino 10- do 18-letnih deklet in fantov, ki so z veseljem pri stvari. „Na bazi je treba začeti, mladino moramo pritegniti," misli Dorica Sabotnikova. Pa politično razmerje v hodiški občini? Janko Schottl, že 30 let slovenski odbornik v občinskem svetu, se natančno spominja zasedbe občinskega odbora leta 1938: „Od 16 odbornikov je bilo 7 slovenskih, 7 od krščanskih demokratov in 2 socialista. Danes pi jih ima SPO 8 in stavi tudi župana, sledi OVP s 4, FPO pa jih ima 2. Od Slovencev sem preostal samo še jaz. Skozi vsa leta je bilo sodelovanje v občinskem odboru še kar v redu. Spominjam pa se epi-sode iz leta 1972 na občinski seji: S 14 glasovi so odločili proti meni, da bo občina odstranila vse nemške napise, da ne bo treba postaviti dvojezičnih. Zakon iz leta 1972 je namreč še označil hodiško občino kot dvojezično, kar pa julijska zakonodaja iz leta 1976 ne stori več." No, občina napisov ni odstranila, ko pa so postavili dvojezične, so jih odstranili domači Ortstafel-sturmerji. Ti v občini niso organizirani, tako npr. ni nobene vaške skupine Karntner Heimatdiensta. Tudi Abvvehrkampferbund nima v tem kraju nobene organizacije, „ker v Hodišah ni bilo Abwehr-kampferjev, takrat je bilo to kompaktno slovensko ozemlje" (župnik Kašelj). LOVRO KAŠELJ „Obvezrai dvojezični pouk je bil v prijetnem vzdušju. Leta 1958 pa je razred bil razdeljen na dve fronti, nestrpnost se je vcepila otrokom že v šoli.“ FRIDI SABOTNIK „Za takšen razvoj sta soodgovorni tudi obe osrednji organizaciji. Pa tudi sami smo bili v društvu neaktivni. Ravno sedaj ne smemo resignirati, ampak delati!" Hodiška otroška tamburaška skupina je zelo pridna pri vajah in je že imela številne nastope, kjer je publiki zelo ugajala. Obirsko: drugi izlet na Obir SPD „Obir“ na Obirskem je letos vabilo na svoj vsakoletni pohod na Obir. Menda je karikatura na vabilu prebudila „Obirškega gor-nega moža“, da je zmedel vreme. Vabili smo z verzom: Kadar OBIRŠKI GORNI MOŽ spi, takrat naj človek na Obir pohiti in si nekaj lepega zaželi, zato pridi tudi Tl... Kljub slabemu vremenu se je odzvalo lepo število neugnanih hribolazcev. Tako so prišli na vrh Ojstrca neumorni Radišani, neutrudljivi Globašani, neupogljivi Ka-pelčani, zanesljivi Celovčani in nepremagljivi Šentlipčani (katerih je bilo številčno največ). Mnogo drugih se je borilo proti megli, pišu, grozečim oblakom in naporni poti. Težišče zadnje seje mestnega sveta v Pliberku je bilo brez dvoma Pliberški sejem. Okoli Pliberškega sejma se je razvila tako močna diskusija, da je poročevalec KTZ dobil vtis, da so odborniki zamenjali občinsko sejo z gostilno. Lastnik sejma Florian Ku-rath zahteva za sejem 25.000 šil., čeprav ima občina Pliberk že več stoletij pravico do služnosti. Prav čudno je bilo zadržanje OVP, ki se je tako močno postavila za interese privatnika, da je večinski stranki celo grozila s sodiščem. Čudno pa je bilo to zadržanje zaradi tega, ker OVP ni več zastopala interesov ljudi, ki so jo volili, ampak je s tem škodovala večini. Slovenska stranka se je odločno obrnila proti zahtevam OVP in Hei-matliste in zastopala mnenje, da se služnost na noben način ne sme zožiti. Ta diskusija se je šele končala, potem ko je slovenski odbornik Kumer stavil predlog, da naj se ta točka črta z dnevnega reda. Na isti seji so odborniki odobrili proračun za delo cest v letu 1977. Za to nalogo ima občina Pliberk na razpolago 4,5 milijonov šilingov. Od teh odpade na Poštno ulico/Postgasse v Pliberku približno 1,4 milijonov za poti in ceste v ostalem občinskem območju pa 80.000 šilingov. Za Rinkolško cesto je na razpolago 2 milijona šilingov. Razen tega so v tem prvem rednem dodat- Krajevni odbor zveze slovenske mladine (ZSM) iz Bilčovsa je 23. in 24. julija 1977 vabil na veselo srečanje na Bleščečo planino, katerega največja naloga je bila povezati mladino v občini in sooblikovanje kulturnega in političnega razvoja v občini, ter gojiti bratsvo, kar je ena glavnih nalog slovenske mladine. Vsi so bili navdušeni nad zamislijo, da bi šli na izlet na Bleščečo in tako tudi ni bilo težko realizirati tega načrta. Za razvedrilo je skrbela stereo-naprava, katero sta prinesla s seboj dva člana slovenske mladine. Da pa je sploh posvetila luč v koči, za to je skrbel agrggat, ki je last dveh članov. Cilj izleta je bila Koča pod Arihovo pečjo, kjer je v boju pred 32 leti padlo 8 mladih ljudi, ki so se borili za svobodo in domovino. Ta koča ima naziv „Dom srečanja koroških Slovencev", in v spomin na zgoraj omenjen pokol je dobila koča ime „Koča pod Arihovo pečjo". V pozdrav je zaigral ansambel „Drava", nato pa nas je pozdravil odbornik slovenskega planinskega društva, Toni Valentinitsch, nato pa še tajnica ZSM Irena Valenti- Vsak je skušal doseči svojo najvišjo „dnevno točko". Društveni drugi tajnik dipl. tolm. Ludvik Karničar je pripeljal iz Gradca dr. dr. Leihkaufa (ki je bil dolga leta tolmač za ruščino na avstrijskem veleposlaništvu v Moskvi in je tudi prevedel neko Solženici-novo delo). Pogumni ženski (celovška Mici in obirska Pavla) sta z dežnim plaščem, nahrbtnikom in dežnikom skušali premagati razburjene višinske duhove. Hrabri Valerij pa je peš pritapal od doma na vrh Ojstrca, dočim smo drugi vendarle pribučali z vozili do Ka-pelške koče. Rajko in Mihej sta se že zarana vzpenjala po starodavni stezi navkreber in avto društvene tajnice ju je privlekel vsaj do Jezerc (staro ime za kraj, kjer je sedaj koča). nem poročilu še določili, da bodo uporabili za izdelavo cest 3,3 milijone šilingov, od teh odpade na občinske ceste 7,7 milijonov šilingov in na Šmarješko cesto 400.000 in Šmarješki potok 200.000 šilingov. Ob koncu seje je slovenski od- Slovensko prosvetno društvo „Bilka" v Bilčovsu je minulo soboto, 6. avgusta 1977, že petič vabilo na Kulturni večer, ki ga od 1972 naprej vsako leto prireja za letoviščarje v domačem kraju. Ta poletna prireditev je vsa leta za-beleževala številen obisk in dober uspeh. Poleg tujcev se te prireditve tudi domačini radi udeležujejo. SPD „Bilka" seznanja na kulturnem večeru letoviščarje s slovensko kulturo, posebno z domačo slovensko pesmijo. Tako sta letos nastopila spet oba društvena zbora, mešani zbor pod vodstvom dolgoletnega in zaslužnega dirigenta Valentina Kapusa in moški zbor, ki ga vodi nadarjeni mladi pevovodja Jožko Boštjančič. Oba zbora sta za ubrano petje požela obilen aplavz; posebno sta navdušila občinstvo solista Franci Schellander in Rupert Gasser. Posebnost letošnjega kulturnega večera je bil zelo uspešen nastop naše popevkarice Magde Koren, ki je ob lastni spremljavi s kitaro nitsch. Po večerji smo še malo zaplesali, ker pa je bil drugi dan v načrtu izlet na Kamnico, je bilo treba iti kmalu h pokoju. S Kamnice smo imeli lep razgled na Ziljsko dolino, Rožansko dolino in na Visoke Ture. Ko smo se vrnili nazaj h koči, nas je Tone Valentinitsch sprejel z dobrim kosilom. Nato se nobenemu več ni mudilo domov, a Slovensko kulturno društvo v Globasnici vabi na GLOBAŠKO POLETNO NOČ, ki bo v nedeljo, 14. avgusta 1977, ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici. Igra: Narodno zabavni ansambel Lojzeta Slaka Prisrčno vabljeni! ŠENTJAKOB Dne 5. 8. 1977 je verjetno zaradi previsoke brzine v Podgorjah/Šent-jakob zaneslo na levi kraj ceste 21-letnega mizarja Josefa Celesti- Čeprav nam je vreme tako neusmiljeno nagajalo, smo vsi čutili lahke noge, se posmihali naporu in s šalo krepili skupno vzdržljivost. Neki domačin je vedel za primerno rečenico: „Če kar gnojne vile dol letijo, še ni res, da nas dobijo!" Drugi se je odrezal: „Vse smo s sabo vzeli, le Škarij ne, da bi oblake razrezali in kosce v zaspane doline zmetali." Šternov Peter je bil pravcati gorski junak, ker je prinesel hčerko svojega nemškega gosta raz podivjano goro, kar mu ni bilo treba niti pri svojih lastnih najmlajših hčerkah. Vsem tistim, ki letos niso mogli z nami na Obir, želimo v trdoživem gorjanskem prijateljstvu, da si za prihodnje leto naberejo in prihranijo časa in poguma za 3. POHOD NA OBIR 1978! bornik predlagal mestnemu svetu, da bi se tako imenovana „meščan-ska bolnišnica" v Pliberku lahko uporabljala kot knjižnica in tržni urad. Sicer pa bi bilo popravilo tega starega poslopja predrago (3 milijonov) in tako bi bilo bolje, da bi to staro stavbo porušili. prepričljivo dokazala svoj pevski talent, odličen čut za ritem in jasno izgovorjavo. Celoten spored sta v obeh deželnih jezikih povezovala Anica Gasser in Toni Schellander. S povezovalnimi besedami sta tujcem tolmačila in predstavila vsebino zapetih slovenskih pesmi. Uvodoma je predsednik „Bilke“ opozoril tudi na to, da bilčovsko društvo praznuje letos svojo 65. obletnico obstoja, 65 let živahnega kulturnega delovanja. Po kulturnem sporedu je društvo kot že vsa leta vabilo na ples ob godbi priljubljenih „Tržiških fantov". Skratka, letošnji kulturni večer je bila zelo uspešna prireditev domačega društva „ Bilke", ki je od blizu in daleč privabila veliko število tujcev in domačinov. Kulturni večer je edina kulturno-zabavna prireditev za domači turizem. OBIŠČITE GALERIJO VVERNERJA BERGA V PLIBERKU! kaj pomaga, morali smo se vrniti domov v vsakdanje življenje. Ob koncu smo sklenili, da se bomo spet srečali na Bleščiči. Prav lepa hvala velja staršem, ki so nam zaupali svoje otroke na izlet, ter Toniju Valentinitschu in Slovenskemu planinskemu društvu, ki nam je dal na razpolago planinsko kočo. na iz Šentožbalta tako, da je najprej podrl kilometrski kamen, potem drevo, nato se je avtomobil prevrgel v polje. Celestina je vrglo iz avtomobila in težko ranjenega so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico Beljak. Avtomobil se je pri tem popolnoma razbil. KRIVA VRBA V Čajnčah, Kriva Vrba, je pozabil 5. 8. 1977 pri svojem avtomobilu na parkišču neki letoviščar iz Bruslja svojo kopalno torbo, v kateri je imel 10.000 belgijskih frankov in 700 nemških mark. Ko je šel iskat svojo torbo, je ni bilo več nikjer. Dne 6. 8. so torbo našli ležati prazno ob avtocesti pri Krivi Vrbi. LJUBELJ Cariniki ob ljubeljskem predoru so 4. 8. 1977 ustavili in predali kriminalnemu oddelku deželnega sodišča v Celovcu zakonski par Wer-ner (30) in Judith Kattnig (23) iz Aldrana pri Innsbrucku, ko sta se hotela peljati z avtomobilom, znamke BMW 733, kateri je bil ukraden pri avtomobilskem trgovcu Jakobu Hermannu, čez mejo v Jugoslavijo. Avtomobil je vreden 380.000 šilingov. ŠENTILJ Ko je 4. 8. 1977 obračal slamo, se je kmetu Jožefu Reichmannu iz Šentilja/Vrba vnela zaradi prevročega izpuha slama, zaradi katere je začel goreti tudi traktor, ki je nato popolnoma zgorel. Prostovoljni požarni brambi iz Šentilja in iz Vrbe sta pogasili ogenj. Škoda, ki je pri tem nastala, še ni znana. VELIKOVEC Na križišču paške zvezne ceste in dješke deželne ceste v Velikovcu je 5. 8. 1977 treščil 16-letni me-haniški vajenec Franz Saksa s svojim mopedom v priklopnik tovornjaka in se pri tem težko poškodoval. Ranjenca so prepeljali v deželno bolnišnico Celovec. VETRINJ Dne 6. 8. 1977 zvečer se je peljal 20-letni grafik Friedrich Messner iz Vetrinja po koroški zvezni cesti iz Celovca v Šentvid ob Glini. Z zasenčeno lučjo je spregledal pešca, 21-letnega Josefa Fer-cherja in ga povozil. Fercher se je pri tem težko poškodoval in nezavestnega so ga prepeljali v deželno bolnišnico Celovec, kjer je na posledicah poškodb umrl. METLOVA Dne 6. 8. 1977 se je 19-letni ta-petnik Richard VVetzel iz Met love okoli polnoči s svojim avtomobilom na metlovški deželni cesti zahodno od Blata zapeljal od zadaj v avtomobil Johanna Archa (26), kateri je stal ob desnem robu ceste. Archov avtomobil je vrglo na levo stran in v njega je treščila 18-letna šolarka Heidemarie Lau-chard iz Labota. Avtomobil Lau-chadove se je večkrat prevrnil in potem na strehi obležal v polju. Voznica se je pri tem težko poškodovala, prav tako, kot tudi Arch in Hilde Kraiger, katera se je vozila z Archom ter VVetzel in Rosvvitha Lipnik iz Metlove. Vse te je rešilni avto prepeljal v deželno bolnišnico Celovec. Ostali trije, ki so se vozili v avtomobilih, kateri so bili poponoma poškodovani, niso bili ranjeni. CELOVŠKA KOČA 31-letni mizar Josef Egger iz Celovca je 6. 8. 1977 padel na poti s Celovške koče v dolini pri tako imenovani lisičji luknji tako, da si je zlomil nogo. Poškodovanega so prepeljali v deželno bolnišnico Celovec. PODLJUBELJ V nekem ovinku na ljubeljski zvezni cesti v Podljubelju, občina Borovlje, je 5. 8. zaneslo zaradi previsoke brzine s svojim mopedom 16-letnega vajenca VVillibalda Schauberga, ki se je pri tem lahko poškodoval. 10-letni šolar Peter Esteri iz Steyra pa se je pri tem težko poškodoval in oba so prepeljali v deželno bolnišnico Celovec. MIKLAVČEVO Že 28. 7. 1977 je dobil 43-letni kmet Friedrich Hobel iz Miklavčevega na skednju svoje kmetije roko v stroj za rezanje krmila in se pri tem težko poškodoval. Rešilni avto ga je prepeljal v bolnišnico Celovec. Žandarmerija iz Dobrle vasi pa je o tem zvedela šele 5. 8. 1977. Občinska seja mestnega sveta v Pliberku Kulturni večer v Bilčovsu Srečanje slovenske mladine na »Bleščeči" VEČER SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORNIH PLESOV Prireditelj: SPD „Drabosnjak“ na Kostanjah Kraj: Kulturni dom v Vrbi Čas: sobota, 13. 8. 1977, ob 20.00 Nastopajo Moški pevski zbor „F. L. Lesičjak" iz Štebna pri Globasnici pod vodstvom Janeza Pet jaka Tamburaški ansambel iz Hodiš pod vodstvom Dorice Šabotnik Folklorna skupina iz Globasnice pod vodstvom Tilke Markitz KULTURNI VEČER Prireditelj: SPD „Trta“ v Žitari vasi Kraj: Žitara vas, pri Rutarju Čas: nedelja, 14. 8. 1977, ob 20.00 Nastopajo: Mešani pevski zbor SPD „Danica“ iz Št. Vida v Podjuni „Trio Korotan" s pevci Moški pevski zbor SPD „Trta“ iz Žitare vasi. S E D L S K O ŽEGNANJE V nedeljo, 21. avgusta 1977, bo na Sedlcah vsakoletno žegnanje. Sv. maši sta ob 8.30 in 10. uri, vmes procesija! Prisrčno vabljeni! Župni urad Sele VEČER S TAMBURICAMI Prireditelji: Hotel „Korotan" in Krščanska kulturna zveza Kraj: Hotel „Korotan" v Sekiri Čas: sreda, 17. 8. 1977, ob 20.30 Nastopa: Tamburaški ansambel iz Hodiš pod vodstvom Dorice Šabotnik FARNA SKUPNOST VOGRČE vabi na proslavo 500-letnice farne cerkve in njene prenovitve na dan farnega žegnanja v nedeljo, 21. avgusta 1977. Spored: Ob 9. uri: Pranganje in slovesna sv. maša v prenovljeni farni cerkvi; blagoslovitev motornih vozil. Ob 11. uri: Budnica. Ob 14. uri: K u 11 u r n i spored: Nastop domačih skupin; zgodovinski pregled fare Vogrče, nastop folklorne skupine iz Globasnice, nato prosta zabava s plesom, igrajo „Katarinski fantje". Vstopnina 20.— šilingov. DOM v TINJAH MOLITVENI SHOD za duhovniške in redovniške poklice v soboto, 13. avgusta 1977, ob 19-uri v farni cerkvi v Šentjakobu. Spored: Ob 19. uri: Slovesno somaševanje z novomašnikom g. Francejem Va-lentiničem. Pridiguje župnik Foltej Gotthardt. Po sv. maši pete litanije in podelitev novomašnega blagoslova. Od ponedeljka, 5. do petka, 9. 9- IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE NA DUNAJ kulturne zanimivosti Med potjo: SECKAU IN OBISK GRADIŠČANSKE Cena: 1680.— šilingov RJAVEC — HODIŠE Do sedaj neznani storilci so P°' noči, 7. 8. 1977, vdrli v zaklenjeno penzijo na Rjavcu v občini Hodiše in ukradli nemškemu turistu de-narnico, v kateri je bilo 17.000 ši' lingov. Poletne prireditve tudi v Dubrovniku MED DAJE MOČ Letošnje 28. dubrovniške poletne prireditve so zaznamovane na glasbenem področju z Beethovnovimi deli: Misso soiemnis, IX. simfonijo, Eroico, Mašo v C-duru, drugimi manjšimi simfoničnim deli in še solistično ter komorno Iteraturo. 150. obletnica smrti velikega skladatelja je potemtakem vtkana v jugoslovanskem kulturnem prostoru v vse oblike in medije. V ostalem se programska usmeritev letošnjega festivala ne spreminja. Prevladujejo preizkušeni skladatelji: Vivaldi, Bach, Haydn, Mozart, Chopin, Brahms, Bruckner ■n drugi. Delež slovenske in glasbe drugih narodov Jugoslavije se nagiba v pretekla snovanja: Lukačič, Dolar, Jarnovič, Sorkočevič, novost predstavljajo moteti in ri-cercari Vinka Jeliča (1596—1636). Pridružujejo se jim Gotovac, Kozina, Papandopulo, Matz. Novejša kompozicijska stremljenja so potisnjena na programski rob: Horvat, Srebotnjak, Komadina, P ročev, Ulrich. Slovenski delež bodo poleg omenjenih avtorjev izpolnila zborovska dela, ki jih bo predstavil Slovenski oktet na svoji tradicionalno priljubljeni Polnočni serenadi. Na orkestrskem polju so pričakovanja usmerjena h koncertoma Gevvandhausorchestra iz Leipziga pod vodstvom dirigenta Kurta Ma-surija (Beethoven, Mozart, Bruckner, posebej Beethovnova IX. simfonija z akademskima zboroma „Mirče Acev“ iz Skopja in „lvan Goran Kovačič" iz Zagreba), na solističnem in komornem področju pa k sovjetskima solistoma violinistu Leonidu Koganu in pianistu Aleksandru Slobodnjaku, organistoma Hansu Haselbocku in Čehu Vaclavu Rabasu, španskemu kitaristu Narcisu Vepesu, indijskemu sitaristu Raviju Shankarju, japonski violinistki Teiko Maehashi in Bordinovemu godalnemu kvartetu. SPD „JEPA — BAŠKO JEZERO" vabi na Koncert VESELIH PLANŠARJEV V PETEK, 12. AVGUSTA 1977, OB 20.15 V KULTURNEM DOMU V LOČAH. Naše rojake naprošamo, da si pravočasno kupijo in rezervirajo vstopnice pri Jožku VVrolichu. Telefon: 0 42 54-21 42. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA razpisuje NAGRADNI NATEČAJ kabaretističnih tekstov, ki obravnavajo v satirični, zbadljivi, ironični ali kritični obliki situacijo okrog avstrijske manjšinske politike (podiranje tabel, posebno štetje itd.). Možne oblike so songi, protestne pesmi, skeči, satirični dialogi, litanije, vici, ironizirane novinarske reportaže, zbadljivi teksti na račun različnih izjav avstrijskih politikov, karikature (tudi samo ideja), kabareti ali različni prizori, humoristično predavanje — skratka oblika kritično humoristične izpovedi je prepuščena vsakemu posamezniku. Omejitev glede dolžine ni. VSI PRISPEVKI BODO PRIMERNO HONORIRANI! PET NAJBOLJŠIH PRISPEVKOV PA TUDI NAGRAJENIH! Vsi prispevki bodo poleg tega še na posebni prireditvi bodisi uprizorjeni, prebrani oziroma predstavljeni širši javnosti. Podrobnejše informacije dobite po telefonu, štev. 32 5 50 (SPZ Celovec). Prispevke pa pošljite do 30. septembra 1977 na naslov: Slovenska prosvetna zveza, Gasometergasse 10, 9020 Celovec. RIKARJA VAS Dne 8. 8. 1977 je 59-letni OBB-uslužbenec VVillibald Muhr treščil s svojim avtomobilom, ko je hotel prečkati zvezno cesto v Rikarji vasi, v 33-letnega natakarja Ivana Nikova, ki je bil na poti v Nemčijo. Muhr se je pri tem težko poškodoval, 5-letna Diana Nikov pa lahko. Oba je rešilni avto prepeljal v deželno bolnišnico Beljak. Avtomobila sta bila težko poškodovana. ŽRELEC Dne 5. 8. 1977 se je 21 -letni mehanik Manfred Kozar iz Žrelca zaletel v avtomobil ključavničarja Jo-sefa Sammerja iz Rogaje vasi/Šta-lenska gora, ki se mu je pripeljal naproti. Mehanik se je pri tem neznano poškodoval in morali so ga prepeljati v deželno bolnišnico Celovec. 1 r jjiT~ | J J 1 lil 1 i1 ***'’1 i ^ [i]|y 1 ČESTITAMO! Družini Ivana in Erike Lukanovih se je rodila za prvorojenčkom Aleksandrom pred kratkim hčerka Dunja. Čestitkam se pridružujeta tudi predsedstvo NSKS in uredništvo NT. ČESTITAMO! V nedeljo sta se poročila učitelj Jurij Sima, abiturient Slovenske gimnazije iz Pulpič in Gitka Riedl, tajnica na Zvezni gimnaziji za Slovence, doma iz Pliberka. Nevesta pomeni težko izgubo za krajevno farno mladino, vendar zakonskemu paru na novi življenjski poti želijo vsi najboljše. NT se pridružuje čestitkam! ŽELEZNA KAPLA V nedeljo, 14. avgusta, bo v Šentlenartu pri Železni Kapli tradicionalno žegnanje. Ob deseti uri se prične pranganje. Vsi od blizu in daleč vabljeni na to slovesnost. AVTOBUS V ŠKOCIJAN Odhod ob 8. uri Rinko-le pri cerkvi, 8.10 Blato (Črčej), 8.20 Vogrče (šola), 8.30 Dob (pož. bramba), 8.35 Nonča vas (postaja), 8.40 Pliberk (HP), 8.50 Šmihel (Loser), 9.00 Juena; 8.00 Šentjakob (gl. trg), 8.15 Bistrica (občina), 8.30 Borovlje (konzum). Nobena skrivnost ni bila, da so že stari Grki v Korintu prirejali igre podobne olimpijskim in to v čast boga Melikarta — boga medorezca. Med in pijača napravljena iz medu, kisa in vode sta bili na voljo borcem in tekačem. Že takrat so vedeli, da med poveča človekovo zmogljivost in vztrajnost, posebno če gre za izredne napore. Najvišji vrh sveta je Hillary dosegel tako, da je zadnji del vzpona užival med. Že leta 1954 'je 4%> olimpijskih tekmovalcev z uspehom med uživalo med treningom pa tudi med tekmovanjem. Na kasnejših olimpijadah pa je bil med že kar obvezno hranilo. Izredni uspehi tekmovalcev, hranjenih z medom, so dali povod za razširjene raziskave, zakaj se pri njih tako hitro obnavlja porabljena energija. Poskusi z navadnim sladkorjem, grozdnim sladkorjem, umetnim medom in škrobovino so pokazali, da je v medu nekaj več, kot samo sladkor, ker ta daje kar za 50% več energije kot navadni sladkor. Pri nas smo imeli dobre uspehe pri alpinistih, ki so se hranili z medom ali pa se odžejali s pijačo iz medu in jabolčnega kisa. Ugotovili so še nekaj: gulkoza skupaj s C-vitaminom med težjimi vzponi prehitro izgoreva in potem povzroča izčrpanost in krče v telesu. Tržaško gledališče Veliko zadovoljstvo je vzbudila vest, da je pristojno ministrstvo priznalo Slovenskemu gledališču status ustanove z javnim upravljanjem. Gledališče slovenske manjšine je komisija ministrstva za prireditve vključila v ministrsko okrožnico, ki ureja vso gledališko dejavnost v državi in ki vsebuje seznam vseh ustanov z javno upravo; s tem je slovensko gledališče Pravilo je, da mora vsakdo uživati med v določeni količini, če opravlja poljska ali gozdna dela, če se poda v planine, pri športu in treningu, pri delu v vročini in podobno. Pa tudi pri smučarskih skokih so letos Avstrijci dobivali med. Morebiti bi tudi Jugoslovani imeli boljše rezultate in se bolje uvrstili, če bi med uživali pri treningu, med tekmovanjem in po končanem naporu in to v količinah od 100 do 600 g dnevno razdeljeno na posamezne obroke. Tudi pri otrocih pospešuje uživanje medu z mlekom rast in dober razvoj mišic, kosti in zobovja. Številne bolnice in klinike v Sovjetski zvezi, Nemčiji, Italiji in drugod so dokazale izjemno koristnost uživanja medu pri starejših ljudeh. Ne glede na boljše počutje je bila objektivno izmerjena večja zmogljivost mišičevja in posebno zboljšano delovanje srčne mišice, krvi in normaliziranje krvnega pritiska in telesne teže. Ni torej čudno, da zelo naglo narašča poraba medu v zahodnem svetu, kjer ga uporabljajo za sladkanje kave, čaja, kompotov, sladic itd. Torej ne pozabimo nikdar: pri napornem delu in pri športu uživajmo naš pristni domači med! - priznana javnost izenačilo italijanskim stalnim gledališkim ustanovam. Po 13-letnem boju so zdaj torej odpadle vse ovire, ki so onemogočale to priznanje za ureditev položaja slovenske kulturne ustanove. V kratkem bi moral parlament sprejeti splošni zakon v gledališki dejavnosti v državi in s tem bo državnih podpor deležno tudi slovensko gledališče. VABILO „Zveza slovenskih izobražencev bo priredila skupni obisk 12. mednarodnega grafičnega bienala v Moderni galeriji v Ljubljani. Pod strokovnim vodstvom si bomo ogledali bogat izbor sodobne grafične umetnosti iz vsega sveta. Zberemo se v SOBOTO, DNE 20. AVGUSTA 1977, OB 7.30 na parkirnem prostoru pred glavno železniško postajo v Celovcu, od koder se bomo peljali z avtobusom v Ljubljano. Vrnili se bomo okoli 18. ure zvečer. Prosimo vse člane in interesente, da se prijavijo pismeno ali po telefonu na naslov: Marica Tischler, 9020 Celovec, Richard-VVagner-StralBe 7/I, tel.: 0 42 22/80 87 05 ali 42 7 19 do 16. avgusta"! Odbor za Zvezo slovenskih izobražencev ŽEGNANJE NA ŽIHPOLJAH Naše ljudi vabimo na vsakoletno CERKVENO ŽEGNANJE, ki bo 15. avgusta, ob prazniku Vnebovzetja Marije. Prva slovenska maša bo ob 8. uri, druga pa ob 10. uri. Pridite vsi na sončne Žihpolje! MOHORJEV DEKLIŠKI DIJAŠKI DOM ima na razpolago še nekaj praznih mest (ne sob) za dekleta srednjih šol. Pohitite s prijavami na naslov: 10.-Oktober-Stra6e 25 (tel. štev.: 0 42 22 - 70 1 35). MOHORJEVA KNJIGARNA išče s takojšnjim nastopom vajenko. Interesentke naj se osebno javijo v Mohorjevi pisarni (tel.: 0 42 22 / 70 1 35/23). ŽIHPOLJE (G. župniku Jožetu Vošnjaku v spomin) Globoko nas je pretreslo, ko smo slišali žalostno vest, da je tako naglo odšel v večnost g. Jože. Kako zelo ga bodo pogrešali domači farani in pa tudi farani bližnje okolice, saj je tako rad pomagal ter bil pripravljen ustreči vsem. Posebno slavnostno je bilo pri ved-nem češčenju in sploh pri petju, kajti gospod Jože je imel lep glas in smo ga tako radi poslušali. Dobri Bog naj mu stotero poplača! Hvaležni žihpoljski farani MEDGORJE Dne 5. 8. 1977 je 37-letni zidar do sedaj iz neznanih razlogov prišel na medgorški cesti v Medgor-jah s ceste tako, da je padel. Pri tem se je težko poškodoval. Kluga je rešilni avto prepeljal v deželno bolnišnico Celovec. DVE TELEVIZIJSKI ODDAJI Na RTV Ljubljana bodo kazali pod naslovom „Od vsakega jutra raste dan" 19. 8. 1977, ob 18.45 film o selskem kulturnem življenju. — 16. 8. 1977, ob 21. uri pa bo v programu ORF-a film Mila Dora o Istri. Kamnik slovesno proslavil občinski praznik radi tuj ih ti te .. . 1. Kateri angleški pesnik je napisal svoje največje delo, ko je popolnoma oslepel? 2. Kako je nastala francoska nacionalna trobojnica — trikolora? 3. Kaj so espadrile? 4. Katero teniško tekmovanje oziroma dvoboj je gledalo največ ljudi? 5. Katere ptice živijo najdalje? ® Veliki angleški pesnik JOHN MILTON (1608—1674) je kot štiri-desetletnik popolnoma oslepel. Rodil se je v Londonu kot sin notarja in glasbenika, šolal pa se je v Cambridgeu. Študiral je teologijo, vendar jo je opustil, ker je nasprotoval dvoru in duhovščini. Napisal je dve filozofski poemi, L’A'leqro in II Penseroso, nekaj gledaliških del in več polemičnih političnih spisov. V času Crom-vvellove vladavine je bil v državni službi, leta 1652. ko ie pooolno-ma oslepel, pa se je umaknil v zasebno življenje. Živel je zelo osamljeno. V znamenitem de'u Areopagitica se je zavzemal za svobodo tiska, v treh knjigah je kritiziral kralja in duhovništvo, pisal o vzgoji, posegel na področje zakonske ločitve itd. Ko so leta 1660 obnovili monarhijo, je ženi in hčerkam narekoval svoje najznamenitejše de