IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
R	.1—11»	IIIHH	llHlllllTBnWRMRBMBgMeMMWKWMMBOMi<HBWW3gKM—■fBMTfrMlLTUatigat)!--
TRGOVSKI UST
Časopis asa trgovino, industrijo In otsrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za Va leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
LETO IX.
Telefon St. 552.
LJUBU AN A, 30. oktobra 1926.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 127.
Obrtna banka kralj. S. H. S. - pred ustanovitvijo.
Rešitev vprašanja ustanovitve Obrtne banke kraljevine S. H. S. se nahaja v zaključnem stadiju. Zakon, ki daje pravne temelje banki, ki ji zagotavlja znatno denarno pomoč s strani vlade, ki jo oprošča taks, vseh davkov in doklad, koje morajo plačati vse družbe, zavezane javnemu polaganju računov, in ji daje poleg tega še druge privilegije pred zasebnimi denarnimi zavodi, je narodna skupščina sprejela, tudi je minister za trgovino in industrijo že odobril pravila banke, tako da se vršijo sedaj samo še priprave za redno poslovanje banke in njenih podružnic.
Smelo smemo trditi, da pomeni ustanovitev Obrtne banke S. H. S. nov mejnik v zgodovini razvoja našega obrtništva, kajti kdor je okusil gren-kost položaja, v katerem se je nahajal, ke je zaman prosil za kredite, po-treibne za razširitev obrata, za nakup sirovin, kdor je ponovno zastonj trkal na ta ali ona vrata, temu ni treba praviti kaj mu prinese novi zavod in ta sam more tudi pravilno soditi o odličnem pomenu tega zavoda, ki bo prava obrtniška ustanova. Temeljem zakonskih privilegijev, more tudi novi zavod res pomagati obrtništvu do zaže-ljenega in potrebnega razmaha.
Zakonska določila skrbijo za to, da bodo v upravi zavoda pravi obrtniki vedno v večini in samo v nadzorstvu ima večino država, ki hoče, spričo 40% udeležbe na bančni glavnici, potom svoiih zastopnikov, ki pa morajo biti strokovnjaki ministrstva trgovine in industrije, narodne in državne hipotekarne banke, nadzirati redno in pravilno poslovanje zavoda.
Kakor pa mora ustanovitev Obrtne banke v resnici odkritosrčno razveseliti vsakega pravega obrtnika, ne moremo vendar zatajiti dejstva, da bi bila čustva slovenskega obrtnika danes mnogo bolj radostna, če hi bil že danes gotov, da se istočasno s centralo osnuje tudi podružnica v Ljubljani, odnosno ekspozitura v Mariboru. Ko je slovensko obrtništvo prvič razpravljalo o ustanovitvi tega zavoda, je soglasno jzahtevalo, da se ustanovita tudi podružnici zavoda v Ljubljani in Mariboru. Ta postulat je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, pa tudi Zveza obrtnih zadrug z vsem povdar-korn ponovno tolmačila na kompetentnih mestih, zanj so se zavzeli tudi narodni poslanci. Toda prilike v skupščini niso bile slovenskemu obrtniku naklonjene. Medtem ko garantira zakon poleg centrale tudi istočasno ustanovitev podružnice v Zagrebu, jo dobi Ljubljana samo — po potrebi. Z veseljem pa danes ugotavljamo, da smemo gledati sedaj, tudi na to vprašanje s polnim zaupanjem, kajti po razvoju razprav na zadnji seji širšega odbora ustanoviteljev banke smemo trditi, da se bo zapostavljanje slovenskega obrništva. koje so zakrivile razmere v narodni skupščini, vsaj deloma popravilo.
V Beogradu se je vršila dne 24. t. m. seja širšega odbora ustanoviteljev banke. Na seji so bile številno zastopane zbornice in obrtniške zveze. Iz Slovenije so bili navzoči tajnik zbornice g. dr. Pless, načelnik zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. E. Fran-chefti in načelnik splošne zveze obrt-li'n zadrug v Mariboru g. I. Bureš.
Na seji se je sklepalo o vsebini poziva na vpis delnic, ki se mora po zakonu objaviti v Službenih Novimah
vsaj mesec dni pred začetkom vpisovanja delnic. Poziv bo objavljen 1. novembra t. 1., tako da bo mogoče dobiti delnice že 1. decembra t. 1.
Poziv vsebuje samo glavna zakonska določila, predvsem o namenu in ciljih banke. Osnovna glavnica znaša 75 milijonov dinarjev in je razdeljena na 375.000 delnic, vsaka po 200 dinarjev nominale. Država sodeluje na delniški glavnici s 40%, obrtniki z 51%, prijatelji obrtništva pa z 9%. Pri vpisu je plačati za vsako delnico samo 20% nominalne vrednosti in 5 dinarjev za stroške; ostalo je poravnati v enakih mesečnih obrokih do 31. marca 1929.
Delnice bo dobiti v Sloveniji pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah, pri Gospodarsko zadružni banki in njenih podružnicah in pri Obrtni banki v Ljubljani in to od 1. decembra t. 1. do 15. januarja 1927.
Poziv vsebuje obenem tudi vabilo in dnevni red predhodnega zbora delničarjev, ki se bo vršil 20. februarja 1927 v Beogradu. Upravičene zahteve slovenskega obrtništva so prišle do prav posebnega izraz pri določitvi dnevnega reda za ta zbor. Po izčrpnih, s tehtnimi razlogi podprtih izvajanjih tajnika g. dr. Plessa se je po debati sklenilo, da je postaviti na dnevni red ustanovnega zbora poleg točk, ki vsebujejo izvolitev predsed-hištva zbora, poročilo ustanovnega odbora o vpisu delnic, sprejem bančnih pravil, volitev članov upravnega in nadzornega odbora ter volitev članov poslovnega odbora glavne podružnice v Zagrebu, kot posebna točka tudi: »ustanovitev podružnice v
Ljubljani  in ekspozitur v onih
mestih, koja so sedež takega ekonomskega področja, ki jo v stanju z glavnico, kojo je upisalo in sorazmernim delom državne pomoči vzdrževati svojo ekspozituro.« — S tem nam je zagotovljeno, da bo morala ustanovna skupščina sklepati o podružnici v Ljubljani in tudi o-ekspozituri v Mariboru in drugih mestih. Prepričani smo, da bo tudi ustanovna skupščina v isti meri kakor širši odbor ustanoviteljev uvaževala zahteve in potrebe slovenskega obrtništva.
Kar se tiče podružnice v Ljubljani, govori zakon samo o tem, da se le-ta ustanovi po potrebi. Staviti tu kake druge pogoje, kakor vpis gotovega števila delnic, bi pomenilo zahtevati od Slovenije obveznosti, koje se od Hrvaške ni zahtevalo. Tako stališče je za slovensko obrtništvo ponižujoče in pomeni brezobzirno zapostavljanje interesov slovenskega obrtnika. Zato bomo vsako tako zahtevo, ki ni niti v zakonu utemeljena, odločno odklanjali. Ako se je dalo Zagrebu podružnico brezpogojno, se jo mora dati tudi Ljubljani. Potrebo, ki jo zahteva zakon za ustanovitev podružnice v Ljubljani, utemeljuje visoka razvojna stopnja slovenskega obrtnika, njega številčnost, dobra organizacija in specializiranost v vseh strokah, koja ga omogoča, da vrši delo pijonirja za celokupno obrtništvo. Gospodarske funkcije našega obrtnika so odlične važnosti ne samo za našo ožjo pokrajino, ampak za celo državo in zato bi pomenilo zapostavljanje slovenskega obrtnika obenem tudi zapostavljanje interesov celokupnega gospodarstva.
Po izvajanjih g. dr. Plessa na gori omenjeni seji širšega odbora ustanoviteljev so podali zastopniki bratov Srbov, kakor Hrvatov take izjave, da ne smemo dvomiti, da se zahtevam po podružnici v Ljubljani ne bo ugodilo. Brez dvoma pa mora slovensko
Ivan Mohorič:
Nettunske konvencije.
m.
Za gospodarske kroge v Sloveniji so poleg že omenjenega sporazuma o obmejnih posestih posebne važnosti še odredbe, ki se tičejo ureditve prometa med našimi in italijanskimi jadranskimi pristanišči, predvsem med Reko in Sušakom, nadalje konvencije glede obračuna dolgov in terjatev, sporazum o delavcih in o delavskem zavarovanju.
Zato hočemo temu vprašanju posvetiti več pažnje, da bodo čitatelji v stanju oceniti njihov pomen.
a) Prometna vprašanja:
Reka je dosegla pred vojno v letu 1913, podpirana in favorizirana od madžarske vlade z celim sistemom preferenčnih tarif, rekordni promet, ki je presegal 40 milijonov stotov in je predstavljal 2/a tržaškega prometa. Po vojni pa je vsled nejasnega političnega položaja prišla Reka v mnogo težji položaj kot Trst. Šele proti koncu leta 1923 so se začele razmerg polagoma boljšati. Leta 1922 je znašal reški pomorski promet komaj 1-2 milijonov stotov ali 6% predvojnega prometa. Po sprejetju rimskega pakta je Reka leta 1924 dosegla v morskem prometu že 20% prometa zadnjega predvojnega leta in leta 1925 pa Va prometa 1. 1913. Železniški promet je znašal leta 1923 2 2 milijonov kvinta-lov, leta 1924 6 9 milijona kvintalov in leta 1925 pa v I. četrtletju 2-3 milijona kvintalov. Pred vojno je pretežne morske zveze vzdrževala Reka z Anglijo za uvoz angleškega premoga, z Indijo za uvoz riža in z Severno Afriko, z Združenimi državami in Indijo za uvoz fosfatov. V izvoznem prometu pa so bili glavni predmeti: sladkor, ki se je izvažal na Angleško, v Indijo in Turčijo, les, ki je šel v Italijo in Francijo in magnezit v Združene države. Madžarska je imela namen izgraditi Reko v veliko trgovsko pristanišče. S spretnim preferencialnim tarifnim sistemom se ji je posrečilo : pritegniti na Reko ves promet iz | nekdanjih dežel krone sv. Štefana, pa
tudi Galicije in še celo severno ležečih krajev. S prevratom se je ves ta tarifni sistem zrušil in Reka je izgubila tudi svoje najbližje naravno za-ledje, pride za Reko danes v poštev samo področje ljubljanske železniške direkcije, ker je pot na Reko iz Ljubljane za ca 200 km krajša kot pot preko Karlovca na Sušak. Ker pa je za Ljubljano pot na Reko le za 2 km krajša kot v Trst, je bilo treba stvori-ti posebne ugodnosti, da krene naš promet na Reko.
So pa tudi še drugi razlogi, radi katerih gravitira danes znaten del naše izvozne trgovine na Reko, dočim v uvozni trgovini igra še vedno Trst kot uvozna luka ne samo glavno, marveč skoro izključno vlogo. Razlogi za to so neprimerno nižji pristaniščni stroški parobrodarske zveze, velika urejena skladišča v prosti luki,'organiziran trgovski in prometni aparat, ki ga potrebuje uvozna in izvozna veletrgovina. Prvotno je izgledalo, da bo do-šlo med Reko in Trstom do velikega konkurenčnega boja. Zato se je nahajala Italija pri reševanju reškega vprašanja radi internih ozirov, katere je bilo treba jemati na Trst in na Benetke, v zelo delikatnem položaju. Da se promet z Reko poživi, je dala Italija Reki veliko posojilo, italijanska železniška uprava pa je med prvimi ukrepi odobrila 50% popust za vse pošiljatve v vagonskih tovorih od obmejne postaje (Postojna tranzit) do Reke. Poleg tega so odpravili le-žarinske pristojbine za blago, ki je v svrho krcanja na ladje deponirano v pristaniščih.
Od tedaj, ko je Italija izdala te ukrepe, pa do 1. oktobra letos, se ni na naši strani iz nepojmljivih razlogov storilo nikakih protiukrepov in se za Sušak ni dovolilo nikakih tarifnih olajšav. Naravna posledica tega je bila, da je krenil naš izvoz lesa v kolikor se krča na ladje, na Reko, kjer je našel neprimerno ugodnejše pogoje, kakor pa na Sušaku. Sušaka se je mogel dosedaj posluževati le prav neznaten del jugovzhodne Dolenjske in Belokrajine.
Lanskoletna tarifna reforma od 1. oktobra 1925 na tem dejstvu ni niče-
»Belga.«
Belgija ima od 25. t. m. naprej nov denar, stabiliziran v razmerju 175 frankov = 1 angl. funt. A v bodočnosti se belgijski denar ne bo več imenoval frank, temveč »belga«. Belga je 5 frankov in je namenjena samo za domači računski promet. Belga bo zaenkrat samo računska enota, a bodo začeli izdajati kmalu tudi novce. Stabilizacijo je omogočilo inozemsko posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev. Pride zraven še 35 milijonov dolarjev kreditov, ki so jih dali Belgijski banki na razpolago razni inozemski denarni zavodi, in sicer Bank of England, Banque de France, Holandska banka, Švedska, Avstrijska, Ogrska, Japonska, Nemška in pa Federal Reserve Bank. Novi denar naj opozori zunanji svet, da je belgijsko denar-stvo sedaj v redu, in sicer na podlagi zlate in devizne rezerve z najmanj
j obrtništvo pokazati, da ima na tej ko-
i ristni in prevnžni ustanovi največji interes s tem, da podpiše delnice v čim-
j večjem številu. Naj ne bi bilo obrtni-j ka, ki ne bi bil delničar tega res obrtniškega zavoda?
FRANCOSKI DOLGOVI AMERIKI.
Odbor za narodni in socialni študij je pod predsedstvom Duboisa razmotri-val vprašanje francoskih dolgov Ameriki. Dubois je dejal, da znaša ves dolg 7. obrestmi vred sedaj okoli 799 milijonov funtov, po tečaju franka torej okoli 120 milijard frankov. Za Francijo je nemogoče, da bi prevzela tako breme, če se noče sama nalašč strmoglaviti v prepad. Finančni politik Homberg je zastopal isto stališče in je dejal, da je treba razlikovati med dolgovi, ki so bili napravljeni po vojski in med onimi, ki so jih dale Zedinjene države za vojskovanje! Sklepe odbora so predložili ministrskemu predsedniku. Še ni 14 dni, ko je tudi Caillaux na javnem shodu zahteval, naj Zedinjene države vojne dolgove odpišejo, češ, da jih Evropa ne more plačati. In jih tudi ne. more. Morganova skupina je odločno na stališču, da se mora vprašanje vojnih dolgov revidirati.
. Združitev nemških paroplovnih družb.
Po dolgih pogajanjih v Hamburgu je bila v načelu odobrena združitev družbo Hamburg - Amerikan Line« z dvema drugima paroplovnima družbama •Deutsch - Austral« in »Kosmosr.
«nr izpremenila, ker ni vsebovala ni-kakili tarifnih olajšav za Sušak. Posledica tega je bila, da je promet na Sušaku še bolj nazadovalj, dočim Split ni mogel izkoristiti ugodnosti, ki mu jih je nudila naša tarifna reforma, da bi bil v večji meri razvil konkurenčnost z Trstom in ltelco.
Še-le letošnja tarifna reforma kon-oendira za Sušak - pristanišče za povprečnih 30% znižano uvozno in izvozno tarifo za glavne predmete naše zunanje trgovine in predvideva obenem za izvoz lesa iz Slovenije na Su-Sak z ozirom na velik ovinek, ki ga marajo napraviti ti transporti, še posebne ugodnosti. Istočasno pa se nam je izvoz preko suhozemnih prehodov, to je preko Rakeka tranzit in Bohinjske Bistrice, podražil za 6 do 8%. To je bil prvi poizkus, ki je imel namen, da krene naša izivozna trgovina v domače luke in da se jo odvrne od tujih luk. Žal, da je ta poizkus še zelo daleč oti tega, da bi vsaj tarifno uravnotežil v pogledu Slovenije razmerje med Reko in Sušakom, ko vendar uživamo na krajši poti preko Št. Petra na Krasu 50% popust in to brez kake posebne mednarodne pogodbe in pro-tikoncesije.
Na konferenci zbornic v Ljubljani, dne 24. junija 1926 se je konstatiralo, da gre naša zunanja trgovina še vedno preko Trsta in Reke ter da tarifne olajšave, ki so dane za domače luke, položaja niso mogle spremeniti. Vsak objektivni opazovalec mora priznati, 'da se v vseh letih od osvoboditve ni za Sušak ničesar storilo, da ta luka danes ni opremljena niti za izvozno luko, dočim o njej kot uvozni luki še danes sploh govora biti ne more. Zato ne zadostujejo samo neki tarifni popusti, marveč je treba še drugih vsaj enako važnih predpogojev, katerih pa se na Sušaku ni ustvarilo.
Kljub temu se čuje največ prigovorov proti tarifni pariteti med Sušakom loco in Reko - loco in pristaniščem. Medtem pa so odredbe rimskega pakta glede prometa z Reko, kakor tudi določbe nettunskih konvencij samo logična posledica dejstva, da je pri politični razmejitvi pripadla urejena luka z skladišči in vsem ostalim aparatom Italiji, nam pa skladišče za les brez vsakih drugih potrebnih naprav. Italija je imela zato v Nettu-nu interes, da si zasigura s primernimi protikoncesijami čim večji dotok našega izvoznega in uvoznega prometa na Reko in s tem omogoči Reki vlogo trgovskega posrednika v naši zunanji trgovini in obenem zajamči mestu njegovo ekonomsko eksistenco. Zato nam je bil ponuden tudi največji del luke proti zakupnini 1 zlate lire v najem, omogočena ‘souporaba reške postaje kot mednarodne postaje in niz drugih ugodnosti.
Naša vlada še do danes ni pokazala niti interesa niti svojega programa glede naše pomorske politike. Vprašanje jadranske železnice, ki naj bi bila os, okrog katere se ima vrteti ves naš gospodarski razvoj, visi v zraku in še danes ne vemo, ali bo Split naša bodoča glavna luka, odnosno ali in kako se bodo porazdelile sfere med lukami na hrvaškem Primorju, meči srednjedalmatinslkimi in južnodalma-tinskimi pristanišči. Ne gradimo sami ničesar, pa tudi pogodbeno koncedi-ranih pravic v tujih lukah se ne poslužujemo in prepuščamo naš izvoz svoji usodi. Mi nismo nikakor primorani aktivirati Thaon de Revel. Smatramo, da s tem lahko čakamo, ker je poteklo že leto dni od podpisa nettunskih konvencij, pa še ni v tem oziru ničesar ukrenjenega. Nasprotno pa smo s 1. februarjem 1. 1. uveljavili jugoslovansko - jadransko tarifo za Reko in za Trst za vse naše prog«, dočim jo je Sušak dobil šele 8 mesecev pozneje. V tem vidimo veliko nedoslednost v postopanju naše vlade tam, kjer je popolnoma neodvisna in se z upravičenostjo predbaciva naši tarifni politiki, da favorizira izvoz preko tujih luk.
Vprašanje tarifne paritete med Sušakom in Reko, ki gre po mišljenju nekaterih interesentov izključno le v prilog Reke, je stopilo s 1. otkobrom v novo interesantno fazo razvoja. Za-
ključni protokol k čl. 27. prometnega sporazuma k nettunskim konvencijam predvideva namreč za primer, da upelje naša vlada za izvoz ali uvoz preko Sušaka specijalne tarife, možnost revizije pravic, ki se tičejo zakupa bazena Thaon de Revel in vrši-tve direktnih mednarodnih ekspedicij preko njega. Ta pravica je po protokolu vezana na dobo trajanja nettunskih konvencij. Konvencije pa so medtem sicer parafirane, toda niso še ratificirane in niso v veljavi.
Naša vlada je tako uveljavila izvozno in uvozno pristaniščno tarifo za Sušak, proti čemur so se Italijani v skrbi za Reko najbolj borili, v dobi med podpisom in med ratifikacijo net-tunskega sporazuma in vsled tega po mišljenju naših pravnikov Italijani ni majo pravice deducirati iz tega zahtevo po reviziji določb glede zakupa in eksploatacije bazena. V najhujšem primeru pa mislimo, da če bi do revizije prišlo, da se lahko brez posebnih škod desinteresiramo na prevzetju bazena Thaon de Revel, ker bi prišli s tem le v položaj, v katerem se danes dejansko nahajamo.
Poleg kolektivnega zastopstva banke po statutu tudi izjemno pooblastilo, da jo kdo sam obveže?
(Iz naše sodne prakse.)
Gre za plačilo kupnine za les, ki ga je tožnik dobavil tožencu N.-u v T. po naročilu podružnice banke S. v T., ki je hkratu prevzela tudi jamstvo za redno plačilo v dveh dopisih z dne 5. TII. in 17. III. 1924. Kmalu po dobavi je pa podružnica stopila v likvidacijo in je vse svoje posle odstopila tožencu N.-u. N. Priznava svojo obveznost, podružnica pa se upira solidarnemu plačilu vtoževane 'kupnine s tožencem N.-om, trdeč:
Po njenih pravilih je imel njen ravnatelj L. R. pravico podpisovati njeno firmo le skupno z enim članom upravnega odbora; ni pa imel pravice, podpisovati tvrdko sam. Podpisovanje tvrdke je v trgovinskem registru natančno vpisano in se torej ne more nihče izgovarajti, da mu način podpisovanja njene firme ni bil znan. Obe garancijski pismi, ki ste obenem tudi naročilo lesa za toženca N.-a in potrdilo ter sprejetje ustrezne tožnikove ponudbe je pa ravnatelj L. H. sam podpisal tako, da je pod natisnjeno besedilo podružničine firme le samega sebe podpisal. Ker pa je to proti njenim pravilom in je tudi po trgovinskem registru, kakor rečeno, podpisovanje po'banki kolektivno, oni garancijski izjavi zanjo nista obvezni.
'To stališče pobija tožnik, sklicujoč se na to, da je vse leto 1923 bil s toženo podružnico v trgovinski zvezi in ji dobavljal les, a ga je ona redno plačevala. Vse to se je vršilo na podstavi pismenih naročil, ki so bila prav tako podpisana, kakor to zadnje naročilo in garancijski izjavi, namreč po samem ravnatelju L. R., ki ie za podružnico nekoč tudi osebno naročil neki les. Radi tega je on, tožnik, bil upravičeno in utemeljeno v prepričanju in dobri veri, da se s tiskovinami tožene podružnice, z njeno štampiljko in podpisom ravnatelja L. R. podružnica veljavno zaveže. Na podstavi tega-je podružnica obvezana tudi, ce je v teni primeru ravnatelj zlorabljal pecatnico in tiskovine tožene podružnice, kar pa prereka. Tožena podružnica je namreč pooblastila ravnatelja L. R. samega s sklepčnimi dejanji, da jo sme obvezati.	„ .	...
Tožena podružnica pobija to pravno
mnenje, češ da predhodne dobave lesa na njen račun ne morejo imeti po tožniku 'zatrjevanega vpliva na navzoči primer, ko je les prejel sotoženi N. in ko ravnatelj L. R- ui imel pooblastila, da prevzame zanjo kako jamstvo v
prid sotožencu N.-u.
1	(Dalje	sledi.)
AH si že pridobil »Trgovskemu listu« vsaj enega
novega naročnika?
Trgovina.
Načrt zakona o borzah končan. Kakor se poroča iz Beograda, je kompilacija načrta zakona o borzah v ministrstvu trgovine in industrije že zaključena. Načrt zakona bo te dni v odobritev predložen ministrskemu svetu in nato narodni skupščini.
Trgovinska pogodba med Italijo in Grčijo. Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Italijo in Grčijo so baje že zaključena. Pogodba bo, kakor se zatrjuje, podpisana v Atenah.
Aktivnost češkoslovaške zunanje trgovine raste. Kakor se piše v praških listih, je češkoslovaška zunanja trgovina v septembru t. 1. dosegla aktivnost za 116 milijonov Kč, dočim je aktivnost v istem času lanskega leta znašala samo 19 milijonov Kč.
Dogodki na bombaževem trgu. Letošnji pridelek bombaža cenijo na 17 milj. 455.000 bal, kar znači eno najugodnejših dosedanjih letin. Kurz je šel najprvo zelo dol, za 30 točk, nato se je pa spet dvignil, do 13 točk. Pravijo, da bo del pridelka trpel vsled vremenskih nepri-lik. Cene bombaža so v zadnjih letih zelo kolebale. Na koncu leta 1919 je znašala cena v Newyorku 39.25 dolarskih centov, eno leto nato 14.77, koncern 1022 26.60, 1923 36.70, 1924 24.80 in koncem 1925 19.80; v zadnjih dneh je bila notacija 12.5 centov. Cene fabrikatov pa niso tako kolebale, ker pride na surovo blago samo ca. 50 odstotkov vrednosti tkanine.
Hinelj ne bo šel več na Ogrsko! Ogrske pivovarne so potrebo hmelja krile doslej v inozemstvu, zlasti v Češkoslovaški in v Jugoslaviji. S pomočjo ogrskega poljedelskega ministrstva se je pa ustanovila -sedaj hmeljarska produkcijska zveza, koje cilj je preskrba ogrskih pivovaren s hmeljem. V prvi vrsti naj izostane import hmelja iz inozemstva. Vodstvu zveze se je na temelju pogajanj s- kmeti posrečilo, da so kultivirali primerno velik prostor s hmeljem, in pravijo, da bodo imeli že v bodočem letu dosti hmelja in ne bo treba nič uvažati.
Denarstvo.
Za stabilizacijo lire. Kakor izgleda se
bliža bitka za liro k svojemu zaključku, to je k stabilizaciji. Stabilizacija je postala neobhodno potrebna. Kakor se piše se je tekom poslednjega razgovora med ministrskim predsednikom oziroma Mussolinijem in finančnim ministrom on. Volpijem, ki je trajal približno dve liri, izčrpno razpravljalo o finančnem položaju in se je sklenilo stabilizirati v razmerju 100 lir napram angleškemu ' funtu šterlingu in 20 lir napram ameri-i škemu dolarju ali v drugi obliki na 25 centezimov v zlatu. Toda predno bo mogoče doseči,'da bo funt šterling stal st;> lir, bo potreba pospešiti sedanjo bitko za dviganje lire. To razmerje bo doseženo približno tekom enega meseca. Kakor i se je zgodilo v Belgiji, kjer so stabilizi-i rali svoj frank na 175 napram angleške-j mu funtu šterlingu, in kar se bo, kakor se pričakuje, zgodilo tudi v Franciji, postaja neobhodno potrebno, da tudi Italija izvede, razen svoje finančne reforme, to bitko za stabilizacijo lire.
Znižanje eskomptnih mer na Češkoslovaškem. Upravni svet češkoslovaške narodne banke je sklenil znižati eskomptno inero za menice od 6 na 5.5%, za posojila na državne obveznice in druge vrednostne papirje od 7 na 6.5%. Sklep je stopil 27. t. m. v veljavo.
Italijani in Rumuni. Pisali smo že, da je posodila neka italijanska finančna skupina Rumuniji 200 milijonov lir. Od romunske vlade je kupila ta skupina sedaj glavni del petrolejskih ostankov. Ker se pa prevoz v Italijo sedaj zaradi velikih transportnih stroškov ne splača, hočejo napraviti v rumunskem petrolejskem okraju italijansko rafinerijo. Dogovor ima v načrtu tudi ustanovitev ita-lijansko-rumuuske petrolejske družbe.
Promet.
Tržaški Lloyd znižal tarife za pleteno žico. Paroplovna družba Tržaški Ll.>yd v Trstu je znižala za 25% prevozne tarife za pošiljke pletene pocinkane železne žice v svežnjih ali zavojih, ki se producira v tržaškem zaledju in je namenjena v Levanto.
Iz zrakoplovstva. Znanega angleškega aviatika Cobhama je imenovala Kraljeva aeronavtična družba za častnega člana.
Njegova dva spremljevalca Ward in Ca-pel sta imenovana za stalna člana te družbe. — Pod predsedstvom španskega prestolonaslednika Alfonza so otvj-rili v Madridu prvi iberijsko-ameriški zračnoplovbni kongres. V imenu kralja je pozdravil minister zunanjih zadev zastopnike 21 držav in je izrazil željo, naj kongres ne sodeluje samo na napredku aviatike, temveč naj tesneje napravi vezi, ki družijo, prijateljske narode. Poslanika Brazilije in Argentine sta slavila zborovanje kot veliko ibarijsko-ameriško družino. Tu moramo nekaj pripomniti. Iberija je staro.ime za sedanji Pirenejski polotok. Španska je imela v prejšnjih stoletjih kolonije, M so obsegale vso Ameriko od Mehike dol do rtiča Hoorn na jugu, razen Brazilije. Ta je bila portugalska. Sedanji španski kralj Alfonz hoče napraviti nekakšno politično i.orbo, ki bi obsegala vso špansko govoreče dežele, torej Pan-Iberijo. Čudno se nam zdi, a res je, da so ameriške, države tej misli zelo naklonjene. Iz te misli se je rodil Francov polet v letošnji pomladi, v tej misli ima izvor tudi kongres v Madridu.
Iz naših organizacij.
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. G remi j trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v Celju in celjski okolici, da uraduje referent zbornice v torek, dne 2. novembra t. 1. od 8. do 12. ure v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. (poslopje carinarnice).
Kupujmo in podpirajmo
domači izdelek, ifrrstn«
KOLINSKO CIKORIJO
RAZNO.
Komisija za ugotovitev davčne obremenitve na Češkoslovaškem. Te dni se je
vršila v Pragi prva seja komisije, ki ima nalogo, da ugotovi obremenitev češkoslovaškega gospodarstva z javnimi dajatvami.
Hišne trafike. Dovoljenja za hišne trafike, t. j. za prodajo tobačnih izdelkov v gostilnah in kavarnah izdaja za Slovenijo Oblastni nionopolski inšpektorat v Zagrebu, kamor se morajo tozadevno nasloviti prošnje, ki morajo biti kolko-vane s petdinarskim kolkom, in katerim je priložiti 20dinarski kolek za rešenje. Taksa za dovoljenje ui predpisana, vsi stroški znašajo tedaj le 25 Din v kolekih in velja dovoljenje trajno za osebo, kateri je podeljeno. O načinu prodaje in dobave tobačnih izdelkov brez provizije se dobe ustmene informacije pri vseh oddelkih in okrajnih upravah finančne kontrole.
Angleški premogovni štrajk. Robert Horne je v govoru v Nevvcastle omenil, da bo treba bančne obresti zvišati in s tem preprečiti nadaljnji odtok zlata v inozemstvo. Dalje bo treba zvišati davke in ustaviti plačevanje dolgov, da se izravna vedno večji primanjkljaj v proračunu. Šele bodoča leta bodo pokazala posledice štrajka v polnem obsegu. Doslej ]>o štrajku povzročeno škodo cenijo na SiOO milijonov funtov!
Spor na londonski konferenci. Kakor poročajo iz Londona so angleški politični krogi z velikim zadovoljstvom sprejeli vest, da je irski državni predsednik Cos-grave nenadoma zapustil angleško pre-stolico, kjer se je udeleževal konference domionov. Trdijo, da je na konferenci prišlo do spora in sicer radi tega, ker je bilo sklenjeno, da bo Kanada zastopala dominione pri Društvu narodov. Nekateri krogi pravijo, da se bo irska vlada samostojno obrnila na Društvo narodov ter jo zaprosila, da bi bila Irska sprejeta v Društvo.
Velik napredek poljskega vrtnarstva je republika Poljska pokazala širokemu svetu ob priliki 251etnega jubileja svojih vrtnarskih razstav v Poznanju. 25. vrtnarska razstava se je vršila tamkaj letos jeseni in bila ji je naloga pokazati javnosti sliko velikanskega razvoja celokupnega vrtnarstva velike Poljske ter navezanje najožjih stikov med producentom in kosumentom. Razstava je bila organizirana s sodelovanjem Poljskega vrtnarskega društva v Poznanju, ki je
tudi slavilo 251etnico svojega obstoja in delovanja, ki je razširjeno po celem teritoriju Velike Poljske. Pokrovitelja razstave sta bila prezideut mesta Poznanja gosp. Ciril Ratajski in prezident Poljske kmetijske zbornice gosp. Viktor Szul-ezewski, častni predsednik pa ji je bil jubilant gcsp. Jožef Marciniec, ki je že skozi ‘25 let predsednik vrtnarskega društva v Poznanju. — Razstavo je svečano otvoril ravnatelj mestnega vrtnarstva v Poznanju gosp. Vice-Min. Dr. Jožef Rac-zynski in poudarjal, da naj ta prireditev pokaže vsemu svetu, na kako visoko stopnjo se je dvignilo poljsko vrtnarstvo v zadnjih 25 letih. Na razstavi »o bile bogato zastopane vse stroke vrtnarstva, najbolj pa so prišle do veljave sledeče skupine: Pridelki velikih drevesnic.. Izbira raznega sadnega drevja in grmičevja vseh vrst je bila naravnost bogata. Poljske drevesnice so dokazale, da za-m cvrejo v vsakem oziru prenesti konkurenco ostalih držav in da vzgajajo preko domače potrebe — celo za izvoz. — Poljska produkcija sočivja in zelenjave tudi ne dopušča uvoza, ampak je sama sposobna za izvoz. — Razstavljeno sadje je bilo mnogovrstno in lepo. Vendar je neugoden klima letos slabo vplival posebno na jabolka in češplje, da niso obrodile, kakor bi bilo želeti. Če bodo kli-matične razmere v bodoče ugodnejše, bo Poljska tudi tu mogla misliti na eks-port, kar bo seveda zelo ugodno vplivalo na njeno trgovsko bilanco. Kvaliteta pridelkov pa že danes prenese svetovno konkurenco. — Produkcija semen je od vojske sem močno napredovala in Poljska ni danes več navezana na import semen. Jugoslovanski semenogojci bi si mogli z velikim pridom ogledati velike semenogojske naprave na Poljskem. — Najlepši del razstave je bil cvetlični oddelek. Tu se je nudil prijateljem cvetja vrhunec užitka. Obisk jasno govori, kako ljubijo Poljaki cvetje, kar je živ dokaz srčne kulture poljskega naroda. — Cvetlična razstava je dokazala, da Poljska tudi tozadevno ne zaostaja. — Šolsko vrtnarstvo je med Poljaki močno razvito. Ono je zibelka poljske vrtnarske umetnosti in obrti, na njem sloni ves napredek Poljakov na tem polju. — Kot važna panoga narodnega gospodarstva Poljske je na razstavi vzbujalo največjo pozornost čebelarstvo. Vidi se, da je čebelarstvo med Poljaki močno razvito in da so tudi priprostemu človeku te drobne živalice zelo pri srcu. Kakšno vlogo igra splošno vrtnarstvo v narodnem gospodarstvu Poljske, nam govori dejstvo, da je vrglo v enem letu za 300 milijonov zlotov izkupička. Poljsko vrtnarstvo pomaga v ogromni meri pobijati brezdelnost in zelo zvišuje poljsko narodno premoženje. Velika udeležba na razstavi je pokazala umestnost in korist teh razstav. Domačih in tujih posetnikov iz vseh držav je bilo preko 185.000. Med slovanskimi gosti so bili najmočneje zastopani Cehi, kojih je prišlo 300 na ogled in za sklepanje kupčij. Med Jugoslovani se mora omeniti nadzornika ljubljanskih mestnih nasadov gosp. Hajnica. Bilo bi le želeti, da bi bila v bodoče predstavni-
»I
sesssBf:
C
Um
TRADE MARK C
Akc vm »fiutfdha" čaj, vžirnš že na zornUm rai!
TSZ
InMUt MMKK L. •	-----------------
Priletna, dobro kvalificirana moč
železninske, špecerijske, kolsni.slne in steklarske streke,
z dolgoletnimi izpričevali in prvovrstnimi referencami, vporabna za vsako delo, išče takojšnjo nameščenje, kjerkoli, s popolno oskrbo v hiši. Plača postranska stvar. Ponudbe prosi na Upravo tega lista pod »V vsakem oziru zanesljiv«.
TBIKO'PERILO
za aotke, lene ln otroke, 'volna v rasnih barvah, rokavice, DMavfc«. a>kolenlce, nahrbtniki en Solnrje In lovce, dežniki. Mat, allOtU, šepni r.kai, palice, rilce, noži, škarje, pohreblttnena Šivilje, kroJaCe, Čevljarje, brivce edino le pri tvrdki
Josip Peteline
Ljubljana
hlfaau Prelemovega spomenika.
Najnllja cena!	Na	veliko	In	malo!
Izšla Je
Blasnikova
za navadno leto 1927
ki ima 865 dni.
»VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah. Opozarjamo na davčne spise, koje mora vsak Citati, da bo vedel, kaj smo plačevali nekdaj, kaj in koliko mora plačevati danes zlasti Slovenija.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J. Uka nasMflkit
tiskarna in litograflini zavod
Ljubljana, Breg štev. 12
štva naših mest zastopana z večjim številom. — Splošni mednarodni velesejem se vrši v Poznanju spomladi od 1. do 8. maja 1927 in bo nudil tudi Jugoslovanom najlepšo priliko trgovskega udejstvovanja, kakor tudi priliko za naveza-nje kupčij, kajti današnja Poljska nudi solidno blago po svetovno-konkurenčnih cenah.
Brezposelnost na Angleškem. Iz statističnih podatkov, ki jih je sedaj objavilo ministrstvo za delo, je razvidno, da je 11. oktobra znašalo število brezposelnih na Angleškem 1,536.300; v primeru s prejšnjim tednom se je število brezposelnih zmanjšalo za 36.400. Ce upoštevamo podatke, ki se nanašajo na odgovarjajoči teden preteklega leta, vidimo, da je od tedaj število brezposelnih naraslo za 277.475.
Ljubljanska borza.
Petek, dne 29. oktobra 1928.
Blago; Deske — smreka, jelka, I., II., Ul., 18 mm, fco meja den. 500; bukovi plohi, ne-obrobljeni, od 40 do 120 mm, od 2 m napr., od 25 cm napr., fco meja den. 500; hrastovi plohi, od 70—130 mm od 2.50 m napr., od 25 cm Sir. napr., fco vag. nakl. post. bi. 1000; pšenica bačka, 75/76, 2% fco nakl. post. bi. 297.50; pšenica, 73/74, fco vag. nakl. post. bi. 292.50; koruza umetno sušena za X., XI., XII., fco vag. nakl. post. bi. 175; oves novi, fco nakl. post. bi. 157.50; rž, 71/72, 2%, fco vag. nakl. postaja bi. 215; ječmen krmilni, 02/63, fco vag. nakl. postaja bi. 160; ječmen krmilni, 63/64, fco vag. nakl. postaja bi. 165; ječmen letni, 65/66, fco vag. nakl. post. bi. 185; otnpbi drobni, fco vag. nakl. post. blago 125; fižol beli, 3—4%, fco vag. nakl. poet. bi. 170; krompir, fco vag. »lov. poetaja bi. 135; laneno seme, fco Ljubljana den. 380; laneno seme Podravina, fco Ljubljana den. 370; seno sladko, stisnjeno, foo vag. slov. postaja 'bi. 100.
Vrednote:	Investicijsko	posojilo	iz	leta
1921 73.25; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 325; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. ‘22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 194, bi. 198; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 150, bi. 150, zaklj. 150; Merkantilna banka, Kočevje den. 94, bi. 97; Prva hrvat-ska štedionica d. d. Zagreb, den. 866, bi. 868; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana den. 165, bi. 175; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 70; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 102; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 55, bi. 65; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 104.
TRŽNA POROČILA.
Zagrebški letni (Šimunski) sejem (28. t. m.). Dogon goveje živine izredno po-voljen. Povpraševanje je bilo zelo veliko, zlasti s strani inozemskih trgovcev. Kupovalo se je razen za domačo potrebo še za Češkoslovaško, Italijo in Španijo. Tendenca za govejo živino čvrsta in so poskočile cene teletom za 50 par, mladi živini in bikom pa za 1 Din pri kg. Cene za kg žive teže: voli domači I. 8 do 9 (izjemni 10—10.50), II. 6—7, bosanski I. 6—7.50, II. 5—5.50, biki 7 do 10, krave I. 6.50—7, II. 4—5, junci I. 8—9, II. 6—7, teleta 11—13.50, svinje pitane domače 12—13 Din. Konji tovorni 4000—12.000 Din za par. Kmetijski pridelki: krompir 1—1.50, čebula 2 do 2.50 Din za kg, seno I. 100—115, II. 60
do 80, otava 115—125, detelja 125—140, slana 75—100 Din za 100 kg, drva ra kurjavo 125—130 Din kubični meter.
Dunajska borza za kmetijske produkta
(27. t. m.). Svetovna tendenca zopet čvrstejša, dasi so cene ostale prilično nespremenjene. Na Dunaju je tendenc« enako čvrsta, vendar je položaj mirnejši. Notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica domača 40.50—41.50, Tisa 79-80 kg 46—47, jugoslovenska 77/78 kg 41 do 43.50, rž 31.75—33.25, ječmen domači 1. 37—41, slovaški 38 do 42, turščica sušena 27—28, oves domači 26—26.50, moka »0« (v trgovini na debelo) domač« 74—77, madžarska 71—76.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave: Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. novembra t. 1. ponudbe za dobavo čistilnega materija-la; do 9. novembra t. 1. za dobavo 1 straniščne lončene školjke in 3 cevi ter r,a dobavo 10.000 kg livarskega peska. Predmetni pogoji so na vpogled prt ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 12. novembra t. 1. pouudlve za dobavo 86 hrastovih pragov. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 10. novembra t. 1. ponudbe za dobavo 800 kg cilindrovega in 1000 kg strojnega olja. — Vršile se bodo naled-nje ofertalne licitacije: Pri direkciji državnih železnic v Sarajevu dne 20. novembra t. 1. glede dobave tekstilnega materijala (bombaž za čiščenje, za ležišča, krpe za čiščenje in poliranje itd.); dne 27. novembra t. 1. glede dobave 622 kom. električnih žarnic; dne 29. novembra t. 1. glede dobave pil za kurilnico ter glede dobave materijala za razsvetljavo vagonov. — Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani dne 29. novembra t. I. glede dobave okroglih svinčenih zalivk ter glede dobave raznega pohištva. — Dne 30. novembra t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 40.000 kg bencina, 3000 kg raznih olj in 2000 kg konzistentne masti; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave cevi za plinsko razsvetljavo vagonov, pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave tiskovin.
Prodaja. Dne 18. novembra t. 1. »e bo vršila pri šumski direkciji v Bjelovaru ofertalna licitacija glede prodaje hrastovih debel.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. novembra t. I. ponudbe za dobavo 5 železnih sodov i* 1 železnega ročnega vožička; do 5. uo-vembra t. 1. za dobavo 50 kg konzistent. ne masti, za dobavo 32.000 kom. gladil-nega platna ter za dobavo 1000 kg mangan kita. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 8. novembra t. I. ponudbe za dobavo 800 kg kotnega železa valjanega in 1400 kg U-valjanega železa.
PredMutai oglasit z — tuufiuojfiitni podatk. so v p.iear»i Zborni«) za trgovino, obrt in in dustrija v Ljubljeni iuterasentvtn na vpogled.
Največja organizacija železninske stroke = v Jugoslaviji. =
Veletrgovina z železnino
D. Rakusch, Celje
(Obstoj tvrdke 125 let.)
Ima vedno v zalogi vse potrebščine za stavbeno obrt, rokodelstvo, gospodinjstvo, poljedelstvo in industrijo.
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija).
Brzojavke: Zadruga Kropa.
Telefon interurban: Podnart 2.
Žeblji za normalne in 02&otime železnice.
Žeblji za ladje, črni ali pocinkani.
Žeblji za zgradbe, les itd.
Žeblji za čevlje.
Spojke za odre in prage. Spojke za ladje in splave. Železne brane.
Zobje za brane.
Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd.
Vijaki z maticami.
Podložne pločice.
Matice.
Izdeluje lahke transmisije, popravlja strokovnjaško gospodarske stroje in opreme za vodne žage in mline. “TOl Vsi v našo stroho spadajoči železni Izdelfei po vzorcih in risbah najceneje.
Ilustrovani ceniki na razpolago.
Prodaja se samo na debelo trgovcem.
Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd.
Vijačni čepi.
Verige.
OTKErSI
illi-ilAillT d. i o. L, Ljuiljai, Halva cesti 1 [ililtil 0GSf&dBiŠtVO JUSt PilE, Liljana, Miklošičeva cesta 36.
izvriuje vse spedlcijske posle .rcekspedlcije, vsklatHSčenja, prevoze, carinjenje lobe, — Telefon it. 723.
IzvrSuJe ocarinjenja, carinske jeklamad|e, rekurze In vsa v carinsko stroko spadajota dela. — Telefon št. 7*3.
Jr';.-”.'
p S /pil
i'?1;'
Edino šivalni stroji in najboljši kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
I0S. PETELINCA
Najniije Grilaner Tud.
cene I	Adler	na obroke I
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika
Pouk v vezenju brezplačno. — Večletna garancija.
Vse vrste trgovske Knjige kot: amerikan-ski journalf, glavne knjige, blagajniške knjige, vsakovrstne štrace, bloke, mape kakor tudi vse vrste šolske zvezke Vam nudi s svojimi prvovrstnimi Izdelki najugodneje
A. JANEŽIČ, Ljubljana
Florifanska ulica št. 14
knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov irt trgovskih knjig.
Na veliKo I
Na malo !
Veletrgovina ©
kolonijalne in špecerijske robe
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točno in solidna postrežba 1
Zahtevajte ceniki ^
ES
^	tovarna
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
: najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO l
Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
C Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta St la, H. nadstropja, o
Naročajte in razširjajte Trgovski list!
Obrestovanjo vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut_borzna_nn-ročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic t,er nakazila t tu- in inozemstvo, saie-depositi itd, itd.
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavke: Kredit Ljubljana	Teleion	štev.	40,	457,	548,	805,	806
1 Peterson International Banking Code
MOŽEM
Breja dir. IVAN PiLESS. — Za Trffov*ko-indu»trlj«ko d.d. »MERKUR* kot izdajatelja in tiskarja: A.SEVER, Ljubljana.