Poštno tekočJ račun štev. 24. St. 18." V Gorlei, rntno dobimo na Ooriškem ravno pr- v°tne oblike imen, ki dokazujejo davno sta *?^t teh imen, ker so se tekom ča.sa fone- tl(-rti pojavi izobrazili in spremenili. Spo- niinjaino n. pr. na vprav staroslovenske oblike imen »Dombrava« pri Prvačini in );Damber« pri Kronbergu, pa »Daber« pri St. Viškigori, ki se pojavijaja vsi v staro- slovenski obliki. Druga imena po Oori- škein so zopet ohranila označevanja, ki niso več dandanes v rabi živega jezika. Tudi ta dokazujejo starost obstanka kra- jcvnih imen, obcncni pa tudi starost na- selitve Slovencev po (ioriskem. Ves trud naših protivnikov je bil ve- dno najierjcn v to,, da kolikor mogoče iz- kvarijo in sprenienijo naša krajevna ime- na, s tcn^pri ustvarijo |)odlago za trditev, da niso ti kraji slovenski in da so se Slo- venci tu nasclili še le v najza^luejsi dobi pc prizadevanju bivše vlade. 2e nad 70 let so sistematičiio kvarili naša lRiede Primorske, skrajno ne- ziinesljivi in netočni. Na vsakeni iia.šem griču je videl rimske utrdbe in pestojan- ke, kjcr so kasneje resni zgodovinarji do- gnati bivališča iz predzgodovinske dobe, t. zv. »gradišča«, k-f so glede zgodovine Primorske velike yaznesti. Kandier je mrzil slovenska imena do skrajnosti. Vso svojo surcvost in sovraštvo do sloven- skih irnen je pokazal v svojem Discorso sul Tjniavo, 1864 1. Zato je vsako sloven- sko ime prekrščeval po svoje »nella lin- gua nobile«, pri tern pa pokazal, da nima najmanjšega pojma o slovenskem jeziku. Dovclj kaže to ime Völnika, hriba na Kra- su, katerega je prekrstil v Monte Luna.ro ~ volneni hrib; da se imenujejo Völnik vsi oni hribovi šircrn Primorske, Slov. Benečije in drugod, koder se voli pasejo, tega seveda v svoji »skrcunnosti« ni ve- del. Njegovemu zgledu so sledili v teh 70 letih vsi različni zgodovinarji in lažizgo- devinarji, kartografi in drugi, zlasti tudi avstrijske oblasti, ki so vsi pačili naša pristna krajevna imena, kdor je pač več mogel. Še bolj nego kdaj prej, se vrši to paččnje v zadnjem času. Med vojnc jc iz- Slo polno laških brošur in knjižic, čigar glavni namen je izkvarjenje hi dokazova- nje »pristnega Ia5kega značaja naših kra- jev«. Pečali se bomo c priliki ž njirni, ker zasl'uzijo pisatelji,, da se razkrinka pred svetom njih popolnoma negativno najpri- rnitivnejše znanje jczikoslcvja. Ustanovili so celo pri laški vladi poseben oddelek, ki se je na debelo pečal z izkvaritvijo to- pografičnih imen iiaših krajev. Plod takega delovanja je tudi zemlje- vid o »Carsia Oiulia«, ki ga je sestavil pros. dr. Maria Baratta. Izkvarjenja imen dosegajo tu že svoj višek. Živ krst se ne more spoznati v tern gozdu pristno abruš- kih in sicilianskih imen. Mi se s:uija mo- goče F3ricem, kje jc Visnovigo, Senesa- lina, Colrric, Verccglia? Pač pa pozna vsak briski otrok kraje Višnjevik, Sne- žetce, Hum, Vrhovlje! M\ vedo Kanalci, kje so kraji Scbriaccc, Marchi, Luvisca, Pederiva, LJschieri, StreRna, Gesscgnacco, Monte Acuto? Vsak pa prav dobro vct kje je Seberljak, Markiči. Lovešče, Po, Campolongo, Aj Lar- ffhi, Cuschieri, Ferriere? Niti na urn jim jim ne pride, da so to: Mešnjak, Široka njiva, Širokarji, Kuščerji, Bate! Trnovčan te pogleda debelo, če ga prašaš, kje so kraji, gore in dolinc: Carbonari, Costa Pietrosa, Aj Tedeschi, Pcncallo, Frigido, Gran CiRÜone, M. Cervegnacco, M. Bas- so, Valfredda, Grotta fredda, M. Calvo, Belvedere di Tribussa, dasi ti ve takoj povedati, kje so Voglarji, Kamnibreg. Nemci, Poncala, Mrzovec. Veliki Rob. Cr- menja'kl Malagora, Mrzla draga, Mrzla rupa, Ooljaki, Zelerii Rob! Prašaj Cepo- vanca, če vc kje je M. Cavallina^ dasi prav dobro ve, kje je slavnoznana »Ko- bilca«. Ali v^c pošten Cerkijan, kje jc »Cir- conico«, Grahovec, kje je »Favale«? Tre- bušar bo iskal tam dol kje v Kalabriji Rio Catene in M. Carpino, niti na um bl mu ne prišlo, da teče potočič »Hotenje« mirno njega, in da se nad njiin dvlguje po- nižni »Gabrov hrib«. Poštcni »PSenkar« v svoji samoti tam pri Jagrščah niti ne sanja, da so mu nadeli tako pesniško ime »Frurnentara«, takisto se ne zavedajo »La- zarji« na Bukovem, da se odslej zovejo "Ronchicc. Podmelčani, ki so prisiljeni itl na vhik, so se pač sprijaznili s spako »Pie- dimelze«, da ima pa Podmelec v laščinl se drugo ime, se lahko prepričajo, če grc- jo v svojo prijazno frakcijo »Colmo dl ¦I'odmenza«, pardon», če grejo na bližnji »Hum«. »Kozarsko« pri Volčah je sicer vo1- ska uničila, da ga ni več nikjer, zato pa obstoja »Caprile«. Stari »Hoteškarji« se bodo v grobu obrnili, ko bodo izvedeli, da so kdaj bivali v »Ottesca«. In kako so srečni prebivalci v Volčjl- dragi pri St. Petru! Če gredo na'posto, pridejo v »Vcciadraga«, če gredo na po- stajo, pridejo v »Valvolciana«, če pa išče- io svoj kraj na zemljevidu, dobe ga tam iaznamovanega »Auzza draga«. In Dorn- beržani? Če imajo cpraviti z vojastvom, so dorna iz »Dorinbcrga«, če gredo na vlak, prihajajo na postajo »Montespino«! Pa kaj bi naštevali toliko teh izkvar- Jenk! Burka je to,, nevredna kulturnih Iju- di. Ako je naloga dvatiscčietne kulture, dci nam vzamcjo to, kar so nam naši pra- dedi pustili skozi tisočletja, piskamo na tako kulturo. Ako je to atribut tiste a>l- tonomije in zlate svobode, ki jo nam obe> tajo, vemo da bo pač vse skupaj odgol varjalo postopanju, ki se ga sme upcra-l biti napram kakim Abesincem in Tripoli-} tancem, pa ne napram zrelenui naroduj Naša krajna imena so slovenska in taka moraio ostati. Podkrepila jih je zgodovinji poidrugega tiscčletja, ista zgodovina, ki zabelezuje natančno vse krivice in nikdar ne pozabi maščcvati se nad nedolžnimi storjenih krivic. Nemčija in Aystrija nam služita za zgled. Mi smo tu dema m tu ostanemo.. Go- rica se imenuje prvič v zgodovini kot slo- venska vas. Versa v Furlaniji, danes si- >tr. pomrlanjena, se imenuje \r zgedovin! »Versia sclavica« — slovenska Versa. V Stcverjanu so v dvanajstem stoletju -bill nekateri posestniki, ki so prodali samo- stanu sv. Marije pri Ogleju svoje vino- grade, njivc in travnike. Njih imena so sc glasila: Bislav, Biidin, Dobniška, Kova, Stojan, Zdebor itd. Pri prodaii so med drugimi pi ičali Volkcnja, Tihonja, Budinja in Gostinja. Isti samostan je imcl na. svi>- jih posestvih slovenske kolone. Tako n. pr. v Pcrtevlah kmcta po imenu Dobro- čajen, v Alturi Ivana in Mistibona, v Mor- tesinu Radula, v '^crcu Janeza, itd. (Za- pisnik Hermclindc, opatice samostana sv. Marije pri Ogleju, zapisan okrog 1. 1181.). Nadaljevali bi lahko z zgcidovinski- mi dokazi, pa zato je še čas. • Za danes samo ugotovimo, da hočem živcti po sve- jih kulturnih potrebah, kot kulturen na- rod in ne kot kakšno manje vreuno afri- ško pleme. Zato pa zahtevamo tudi spci- štovanjc naših krajevnih imen.. ki se niso spremcnila skozi poldrugo tisočletje, pa se tudi zdaj ne bodo, navzlic vsakemu prizadevanju. »Narod bo vedno stal«, pravi neka slovenska pesem v proroškcm .duhu. Važno za bounce. Uradni »Osservatore Trie.(tiMo« je 1". t. m., št. 87., objavil naslednjo naredbo generalnega civilnega kanisarja: A. Svobodna vrnitcv je dovoijena bc- gunccm v naslcdnje kraje: V goriškem političnem okraju občine: Avče, Ajba, Banjsice, Bate, Anhovo. F^4- skle, Ozeljan, Kojsko, Renče Šempas Vo- grsko, Trnovo, Lokovec pri Kanalu, V gradiškem pel. okraju občinc: Št. 1-ovrenc v Moši. V tržiškem pol. okraju občine: St. Peter ob Soči, San Canciano, (brez vasi S. Canziano.) V sežanskem pol. okraju občine: Ko- inen, Gorjansko, Kobilja glava, Mavhinje, Nabrežina, Pliskovica, Zgonik in Gabro- vica. V toiminskem pol. okraju občinc: Trenta in Srpenica in va.si Spodnji, Srcd- nji in Gornji Log, občini Log in 2aga Spod:., Soča Gor. in oddelki imcnovanih občin; vasi Podmelec. Hum. Zadlaz-Žab- če, Cadra-Zabče, Zadlaz-Čadra, Ravne- /tabče in Ravne pri Ljubinu v tolminski občini, vasi Bača, Idrija ob Bači, Slap, Roč in Slop-er v občini Sv. Lucija. ^bcini Drežnica in Trnovo. B. V naslednjih krajih ni n^o¦« tev beguncev, temveč jo dovoljujeu^ ' ¦ • posebnih primerih prizadeti civilni komi- sarijati, za Trst pa s strani urada za voj- ne begunce: V goriškem pol. okraju: goriška obči- na, Kanal, Kai, Steverjan, Renče, St. Pe- ter, Ločnik, Opatjeselo, St. Andrež, Pod- gora, Solkan, Grgar, Bilje, Miren, Sovod- nje in Vrtojba. V tržiškem pol. ckraju občina S. Can- ciano (vas S. Canciano), Staranzan, Do- berdob, Devin, Fogliano, Renke in Tržič. V sežanskem pol. okraju občine: Bre- stovica, Selo, Vojščica in Tcmnica. V toiminskem pol. okraju občini Bovec in Čezsoča, vasi Lepcnje in Soča Zg. v občini Soča, Predil in Moženca v loški cbčini iz Zg. Žaga v istoimenski občini, vasi občine Tolmin, Zatolmin, Poljubin, Lnbin, Prapetno. Dolje, r'abrije, Volarji in Selce v tclminski občini vas Sv. Lucija, (jrudnica, Drobočnik, Lorn pri Tolminu, Modrcja in Modrejce v občini Sv. Lucija, cbčini Voice in Libušnje. Begunci, ki prejemajo državno pod- poro in ki so iineli pred vojno svoje stalno bivališče v pod črko A omciijeiiih cbčinah, bodo morali iti na pristojni begunski urad v onem kraju, kjer stanujejo sedaj (na cl- vilne komisarijate, a za Trst na urad za vojne begunce), dai jim izdajo potrdilo a prejemani podpori. Takšnim beguncem je doloceu za povrnitev rok M) dni računa- joč od dneva tega cdloka. 'isti, ki se vra- čajo, si bodo morali preskrbeti potrebne listine, ki jih izdajajo na zahtevo pristojni begunski uradi za prosto vožnjo i^o žele- znici in za prost prevoz njihovili stvari. Ko pridejo begnnci v svoj domač kraj. bo- do morali predložiti v dveh dneh po pri- hQdu neposredno ali potom županstva okrajni politični oblasti svoje potrdilo o prejemanju begunske podpore. Begunska podpora se bo izplačevala še za 60 dni, iucui;äjOio oU-duCva povrnitvc v ^voj kiaj. Kdor nc izpolni tega predpisa, izgubi pravi co do podpore. V vsakeni slučaju j)a bo- do begunske eblasti trideseti dan po sc- danjem odloku ustaviie podporo vsem ti- stim beguncem, ki so> imeli svoje stalno bivališče v krajih, kamor je povračanje prosto, bc priliko in odgnala iz hleva kravo. Kc> pri- de domača hčerka molzti, vidi, da jc od- gnana — vkradena — krava. 'J'o jc revi- eo tako pretreslo, da mrtva pade na tla. — Mrtvoud na sree je končal nilado živ- ijenje. Misliti morarno nesrcčno niater pri- šedši od sinovega pogreba. Tri nesrcče, trije strašni udarci. — Po raznih poizved- bah je doznala nesrečna mati, da so od- gnali tatjc kravo proti občini Dol-Otlica. Oiia in nek sorodnik sta sledila govoricam in prišla na Otlico, kjer je bila krava pro- dana nekcmn krcijaču. Ta jc knpil kravo pod ceno in ker je imel vsled tega raznc pomisleke, je dal prodajalccina — tato- vonia — le 800 L, ter izjavil, da dobe 5e cstali skupičck po enem tednn. V tem ča- su je pa krojač prodal kravo I. Č. na Dol in ko je zvedela uboga kmetiea. kje sc naliaja sedaj njena krava, pohitela je v »Kavarno« Ivana Černigoj, kjer ie v res- nici počivalo njeno živinče. Mogočno je sedcl na stofici naš ka- vaniar Jancz Černigoj in ugibal koliko bo skupička in koliko dobička, ko pride že- nica in vpraša po kravi. — Naš Janez, ki je — mimogrcde poveilano — poln innli h\ dovtipov — se zdrsne, pomcžika svoji boljši polovici in pravi: »Ej, ženka moja, pri tej knpčiji bo inenda nekaj smradu!« Stopivši v lilev zakliče Zadlogariea: Li- ska, liska! —- in kravica prav vesclo za- muka, ko zagleda svojo gospodinjo. — Ta prizor je našega kavarnarja Janeza tako iznenadil, da je ženico prav »salainenski« vprašal: »I, odkdaj Vain pa ta kravica ta- ko lci)O odgovarja?!« To vprašaiije je na- praviJo bučen smeh! — Dogovorjeno ]e bilo, da se pcčaka na tatove. Tj so res prišli doloeencga dne po ostanek skupička, ¦ali, oj, groza! — Vse je bilo pripravljena na sprejem. Eden tatov jc bil takoj prijct, a drugi je zbežal. Za tem je bila pravcata dirka. Vse je vpilo: primite! primitc! — Ljudje, ki so bili raivno na polju pri delu, pustili so živino, ter liiteli za tatom. KoII, vile, sekire so bili bojno orožje.»— Ogor- čenje je bilo strašno. Pepe z Njive jo je pihal bos s steklenico v roki, a teta Frka je skakala s pplentarjem in na vse grlo kričala: »Le daj jo, le daj jo!« —mislila je namree, da love lisico, ki je ukradla njeno putko »eufko«. Slučaj je hotel, da tat prisopiha ravno pred teto Frko tarn za Obrekovco in ko ga ta zagleda liitro vpraša: »Ali ste jo?« — Tat je pa misül, da govori teta o ukradeni kravici, zato hitro odgovori: »Ne jaz, -cni, oni jo je!« — Ali teta, ki je bila uverjena, da se govori o lisici, liitro pravi: »Prav je, da ste jo, prav je tako!« — Proklcto, ta je res lepa, misli si tat. Ta ženica pravi, da smo prav storili, če smo vkradli kravico; drugi nas hočejo pojesti — pobiti, to je res naroibe svet in kdo more vstrcei vsem Ijudein! Bilo jc mnogo veselih in lepih prizo- rov, ko so koncčno vlovili tatova in ju iz- roeili pravici. Iz zapadnih Brd. Dne 23. t. m. smo spremili k večnemu počitku pokojiiega g. Martina Kabaj, vclcposcstnika iz Bok oroja- kov, katere jim pa pripoznava nota za- veznikcv z due 2(). jan. tckočega leta.« Tako jc jadransko vprasanje zopet odrinjeno, kdo ve kam hi kdo ve za koli- ko časa. Mir&vna konferenca v San Reinu se je razšla, ministerski predsedniki so 27. t. ni. odpotovali vsak na svoj dom. Dcma se pa italijanski listi pričkajo med seboj, ali je Nitti prav ravnal ali ne, da se jc udal Triunbiču. Pcčakajmo, kakor smo vajeni čakati. KoHiunistični izgredi v Ljubljana 24. t. in. je izbrnlmila v Ljubljani od see. del. organizacijc napovedana generaina delav- ska stavka. Okdi 8 so se zaccle valiti mo- ene skupine štrajkajočih proti Novemu Udtnatu, kakor zbiraiišeu za namcravani pohod prcti središču rnesta. Kakor cenijo ocividci, je bila zbrana velika miiožica stavkujočih, približno du 4000. — Načrt stavkuiočili je bil prirediti demonstrati- ven obhod po mestu tcr se zbratt na pro- storu pred »Sionom« in vlado. Od zboro- vanja vračajoči se dclavci so našli Zalc- ško ceto pri koncu Leonišča blizu gcstil- ne pri »Alajarončku« zastražcno od poli- cije in orožništva. Množica jc zahtevaia prost dcliod v mesto tcr začela vpili in žvižgati, ko je orožništvo to liotelo za- braniti. Orožništvci je napravilo s puška- mi za-porc in je liotelo potisniti navaljujočo množico nazaj. Iz množice jc letelo gosto kamenje na kordon ter je bilo že takrat nekaj ljudi laliko ranjenih, ker jc padalo kamenje med mnclžico. Položaj je postal čim dajjc kritičnejSi. Najprcj jc hotelo orožništvo z nasajeniini bajoneti navaliti na množico. Ta pa sc je zagnala proti kordonu in začelo se je pravo liitro stre- Ijanje iz revolverjev. Orcžništvo jc na to utrelilo v zrak, ker se pa lrmožica ni timc- knila, je bilo prisiljeno nameriti orcžje na ljudi. Kakili 10 korakov od vheda v Leo- nišče so oblcžali prvi nirtvi. Padla je pri tej priliki tudi ])etlctna punčka Josipina Hüeevarjeva, ki so jo princsli v nirtvasni- co deželne bolnišniee, a jo jc oce dal ta- koj odnesti na svoj dom. Ob pole 11 je vo- jastvo zasedlo Zaloško cesto in za.stra.zilo oni del ceste, kjer so ležali mrtvi in ranje- ni. Strogo je bilo prepovedano vsakemu razven uslužbencem Lconišča in deželne bolnišnice približanjc na mesto, kjer so padle žrtve. Konsistorijalni svetnik Kaian je stopil iz Lconišča na Zaloško cesto, da previdi umirajoče. Neka ženska pa ga je pobila na tla in neki moški ga je ležcčega začel pretepati s palico po glavi. Lotii so sc ga se drugi in le s tcžavO' se je pbsreei- lo konsistorijalnega svetnika spraviti vse- ga krvavega v Leonišče. Tudi zdravnika dr. Krajca je množica napadla, a on je vc- dcl ljudstvo prepričati, kako vazno je dc- lo zdravnikov ravno v tern tcžkcm času. lstotako sta dr. Šlajmcr in dr. Defrance- sciii stopila med ljudstvoi ter nevstrašeno vršila svojo zdravniško dolžnost, obeiieni pa pcmirjevalno vplivala na razburjenc mase. — Pri tell ncmirili je ostalo 13 lnrt- vih, 21 oscb je bilo ranjenih. Med mrtvi- mi je 12 moSkili in 1 citrok. Turško vprasanje sc jc te dni rese- valo na mirovni koniercnci. Prodrl je Lloyd George s svojo trduo voljo, da se Turčija raztrga na kose. Silno skreeni Turčiji ostane Carigrad, kjer ostane lahko tudi sultan, medtem ko je Wilscin odločno za to, da se Turka izžene iz Evrope. Od Turčije so se odtrgali Arabci, Anneni Kurdi, Sirijci. Arabci bodo ped proteklo- ratom in pod gospedarskim izkoriščanjcm Anglije, Armenija se csvobodi, Smirna sc izroči (Jrčiji, Turčija se mora razorožiti, z ciidno besedo — Turčija, nckdanja velika TurČija, strah Evrope, je sköro da izginila. Pa kar tako mirno noee tudi Tuixija izginiti s političnega pozorisča. Mladc- turški general Tajat Djazet sc ie postavil na čelo vojaškega gibanja v evropskl Turčiji. Poklical je pod orožje vsc od 1H. do 35. leta in izdal razglas, s katcrim po- ziva vse ^ urke, naj sc zberejo okoli polu- rncseca, da rešijo demovino. To so sicer zadnji klici in gibljaji umirajočega,; a ven- dar bodo Turki pred koneem napravili šc marsikakšno prcglavicc zavezniškirn če- tam. Za obnovitev gospodarskih odnoša- jev z Rusijo jc sklenil vrhovni svet zavez- nikov, da začne oficijelna pogajanja s ko- misijo, katcri predscduje Krasin in katera sc danes nahaja v Kopenliagnu. Iz tc ko- misije je izključena oseba Litvinov-a, t. ]. zavezniška delegacija ne razpravlja z Ru- sijo, če je on v komisiji. Amerika zastcpana na inirovni konfe- rentl v San Reinu. — Poslanik Zedinjenili držav je dobil iz Washingtona navodila, ki ga pcoblaščajo, da se udeleži niirovnc knference v San Remu. Kje in kdaj se bodo nadaljevali raz- govori med Itaüjo in Jugoslavijo? Trum- bic in Scialoja, kakor poročaj listi, se čim prej snideta v Stresa(?)» da doženeta po- gajanja gledc jadranskega vprašanja. — Scialoia je mnenja, da je mogoč direkten sporazum za rešitev jadranskega proble- ma. Spcrazum naj bi se dosegel že do 5. maja, ko se zopet otvori italijanski parla- ment. Domače vesli. Jožei Komjanc jc bil žrtev avtomo- bilskc nesrece, ki se je pripetila med Ble- dom in Lescami. Pokojnika. za kterim žalujejo vsi, ki so ga poznali in Ijubili kot nčitelja in zvestega Sokola, so pokopali v Ljubjani, kamcr ga je šla sprcmljat k vecnemu počitku tudi deputacija goriške slov. mladine. Mir praliu Tvojcmu,. dragi in nepozabni Jože! Preostalim pa naše najiskrcnejšc sožaljc! Matura za it eitel jske kandidate in kandidatinje je prieela v ponedeljek. Za gimnazijee pricne pismena matura pri- hodnji pondeijek. Oimnazijci nizjili razre- dov naj se takoj osebno prijavijo v >^Malcm Doniu«, ker se izpraševahia ko- misija raziue že S. maja. Jugoslovensko odpcsianstvo. iz za- sedenega ozcmlja je odpotovalo v San Remo, in sicer Dr. Wilfan, Dr. Podgornik, g. Spanger. Tarn so v pcnedeljek pred- ^edniku konference izročili kratko spo- menico, v kateri so razložili rcsnične, de- jariskc razmcre v zasedencm ozemlju ter želje in zaliteve jugoslovanskega prebi- valstva, ki je resnična ogromna večina prebivalstva tega ozemlja. Vsem onlni, ki še hranijo žigosan ju- goslcv. denar. Vse one naše ljudi, ki so se že priglasili v nasein urednistvu s po- trdilom od zupanstva, da hranijo dcana — v Jugoslaviji žigosan denar. obveseamo- tern polom, naj se zglasijo do 15. maja od 9 ure dopoklne v našein urednistvu (Gosp. lilica« Korcnova hiša). S seboj naj prine- scjo zopet potrdilo od dotičnega zupan- stva, da so prinesli ta denar kot begunci domov in da jim ni bilo mogoče predlo- žiti ga pravočasno v kolckovanje. S se- boj naj prinesejo tudi vse žigosane ban- kovce. Ker jc v naši dežcli se par sto tisoč kron tcga denar ja in ker je naš namen da oniogocimo izmenjavo tch kron y dinarje, naj se zglasijo naši ljudje pravočasno. in najkasnejc do vštevši 15. maja. Nazaj, beguiici, nazaj! — Pod tem na- slovom jc )>Edinost« te dni priobčila kra- scn članek, v katerem obsoja grdo- in ne- narodno ubcžanje ninogih goriškili gospo- dov, ki so jo po okupaciji Italije naših de- žel popihali v Jugoslavijo. Ves članek je popolncima na mestu, ker vse naše goriško sloycnsko prebivalstvo z zalostjo in sr- dom obsoja ta pobeg slovenske inteligen- ce, ki je, skrbcc za Iastnc koristi. prcpu- stila gqrisko ljudstvo samo njegovi usodi. Naj tuk'aj navedemo iz »Edinos'i< le inal odlomck iz tega znamenitega članka »Ed.« pise: »Ne, posebnega junaštva p:ii niso pokazali vsi tisti, ki so brez sile in pjrre- be pustili na ccdilu nag narcd v zasede- nem ozemlju, in ravno tako ne posebnega rodoljubja. In vendar marsikdo med njimi, ki je tu nosil neprenehoma narod na jezi- ku in ga je prav tedaj, ko bi bilo najnuj- ncje trcba njegovega dela tu pri nas, vzela noč, se je tarn zunaj z najvecim ponosom trkal na svoje junaške prsi in, v imenu svojega »mučeništva«, ne prosil temveč zalitcval najgloblje in seveda zvrhano — korito! Tako je prislc potem, da tu pri nas ni čuti drugegai o njih, kot najostrejše ob- sodbe, lam z-üiaj pa jih gle ¦ - Irani m riirze nj'lu vi tamesnj; tnvanši in vist- niki, češ, prišli ste nam odjedat težko pri- čakovani košček boljšega kniha. Odtod potcm ono nezadovoljstvo na obch straneh ono zavidaiijc in zabavljanje, ki zavzema že tak obscg. da sc mora cloveku, ki pri- iiaja preko premirnc črte, z onim idealnim rodoljubjcm, ki smo si ga znali in si ga ho- ccmo ohraniti tu na naših vročih bojnih tlcli, naravnost gabiti, ga kcimaj čaka tre- nidka, da se vnm iz one zabavljaškc So- domc in Gomore zopet na čista domača tla.« To so pae bridkc in trpke besede, a pcpolnorna zaslužcne. A vendar sc »Edi- nost« obraea do teh narodnih zbcgličev. in jim kliče: »Nazaj begunci, nazaj vsi, samo ne vi koristoJovci, kajti naš narod v! zascdenem ozemlju potrebuje samega se- bc, ljudi z jasnim čelom, čistimi rokami, cutceim sreem in neupogljivo voljo. Vrni- tc sc taki; narod vas nujno potrebuje!« Res je to, in mi vsi to žclimo. A mar- sikdo si ne bo upal in marsikoga bo srain sc povrniti, ker Ijudska sodba je težka. Vendar, kdor pride skesan in z" dobrim namenorn — dobrcidošcl! Nesreča z granato. — V n edel jo je ponesrccil v Loeniku z granato neki Va- lenj Brajdot, 211eten mladenič iz Moše. (lranata ga je raztrgala na kose tako, da niso mogli najti vsch delov njegovega trupla. Ostanke so prcnesli v rakvi nL ločniSko pokopališče. kjer je bil pokopas- Cebelarski poučni tfcjčai. — Čcbelarji, ^ne 2. niaja t. 1. ob 91i predpoldnc se l-o ^ršil čebclarski tečaj pri čebelnjakn l)r. -tos. Ličana v Ocrici Via Orzoni št. 31 z "aslcclnjjtn dnevnim redoni: I. Društvcna °iganizacija. 2. () rojenju čcbel. 3. 0 pretf- llosti Žnideršič-^lbcrtijcvcKii panja Ce- belarjj, ndeležite sc zborovanja v veliknn stevilu! Predsednik. Zavarovaiice prcti škodcm uo požarju °l^zarjamo, da naj radi negotovili raz- n!ci\ v katerili scdaj živimo, nc prciiašajo Zavarovanj od slovanskili zavarovalnili družeb na tuje zavule, nasprotno pripo- r°camo posestnikom, da naj sklepajc1 110- }'a zavarovanja lc pri slovanskih zavodih m sicer »Croatia« ali »Slavija«, ki imata sv°ia zastopstva v Trstu. To je v našo ^spodarsko in narodno korist! v Izginil. Zadnjič smo poročali, da k J°žet Bandelj iz Pod^ore odšel predprc- teMo nedcljo z doma in sc do danes še ni D°vrnil. Vse iskanjc ic ostalo breziuspeš- 1!?: Orcžniki in doinači in gru^i so prelio- % prciskali in preklicali celo Loro Kal- v'lnjo in okolico, a njega ni; takes čndno, lakn skrivnostno je izginil. Ce bi kdo Vendar dcbil za njim kako slod. naj to sPoroči njegovcmu bratu, Blažu Bandelj-u v Podgori. Izobraževalno društvo »Soča« pri Sv. ^iji priredi v nedeljc -. maja ob 3Va uri ?°p. v gostilni pri V u g u prcdavanjc o *rsčanskein socializmu. Učiteljsko društvo za goriški okraj "°de zborovalo v čctrtck dne 6. maja 1.1. ;)!}J0 uri predpoldne v (jorici Corso Ver- ^1 št. 32 (Hiša Ccntralnc posojilnice). Dva spomenika. v podobi cbeliska, jc Jjda. italijanska vlada postaviti v goriski {1^Jlici, in sicer v Oslavjn in na gori Kal- ^/iji nad Pčilgoro. Kakor vedo poročatl J^ki listi, bo odkritje spomcnika v Osla- Vjl) letos 4. maja, cnega na Kalvariji pa n^ibrž ne pred 9. avgustom. Za zasedeno ozemlje. -- Italijanski fi- n**nčni minister jc za zasedeno ozemlje ^nct odkazal 110 milijcnov lir. • Opozarjamo na novo slovensko stav- !!eno pcdjetje MaksiinÜijanai Poberaj v J°nci na Kornn 1. (Glej oglas). Zgubila se je zlata zapcstnica (bra- tet). Pošten najditclj naj jo prinese v "Niffitrno KatcJiškega tiskovne^a društva v (iorici. Darcvi: P. n. tf. Antcm Zucchiati, zn- ]y*n v Medani je izročil za Solski Dom ?iesck 60 L kot volilo pok. g. Franca ^Uechiati z Medanc. Bcg obilo poplačaj! ,.,. ^. n. g. Teodcr Hribar je odstopil ve- ^°dušno vse sejnine pri Centraini poso- :lll1^i in sicer 130 L za Solski Dom in 100 * ?'ä Slov. sirotiščc. Dar. S\ratje g. Antona Uršič in g, OI- ^.e "oj. Hrast v Stanoviščih, darovali za %hi »Üoriske St raze« L. 24.—. Razno. , Kako bo 1. niaja? — Kakor druga 'et*> bo delavstvo tudi letos obliajalo l. ^yH maia s tein, da opusti vsako delo in ^ Prirede njih voditclji sliode. Cesar ni }"Q f.; ruga leta, se govori, da bedo letos ^••tiü svojo slui^bo tudi železničarji in 1)Qštnj in brzojavni uradniki(?). Železntčarska stavka in splošna stavka ). Jugosiaviji. — Promet na vseh progah ^'žavnc želcznice v Sloveniji je bil te dni /'^raj popolnoma vstavljen, delci je sko- .^i povsod počivalo. Minister za promet e Pczval vse žclezničarje in nslužbence, I ^j se takoj vrnejo na delo, in kakor hitro )(5(Jo to storili, hcčc tudi on pričeti poga- l^l'd z delegati železničarjev z oziro.111 na ^iliove inatcrijalne zahteve. — Od nede- 'Je vlada v Ljubljani in po vsej Sloveniji ! &Dolen mir. Staka se je zelo ublažila in :y najkrajšeni času je pričakovati popolne- ^ rednega obrata v vseh železniških in '^%\h obratih. , Stavka v Benetkah. V soboto je v .^netkah vladala popolna stavka. Prisel j; v bencške zaporc mlad italijanski oiicir ^ot presiednik ter si dal odpreti celico, v ^teri je sedcl zvezan jetnik. üficir ga jjpzove, naj vstane pred njim. Ta obsecll. j;.Qi bi zvezan člcvek še vstajal pred ka- l.ni castnikom! A poslednji ni bil takih mi- *l Ker jetnik ni pred njim vstal, je častnik ctcsfiiii revolver in ustrelil jetnika v gla- s0' tako da je kmalu na to umii. Divja be- ^n°st se je polastila vsega prebivalstva 0 ie zvedelo za ta nečloveški čin in v 'lanicnje protesta je celo mesto popoT- L°nia ustavilo vse delc>. Zdaj pa ofidreek ^^uiira v celici. kam privede človeka z ai)u!ioin združcno zverinstvo. . Stavka trgovskih potnočnikov. — V ^nedeljek so začeli stavkati v Trstu tr- dav.^ pomočniki, ker niso njihovi gospo- vani ustregli njih zahtevam. Kaj pa zalite- ^K)? Pomočniki zahtcvajo osem tednov jjr J)Usta na leto, gospodarji naj polozijo' v ^l>rej na kaki banki kapital za desetme- • '^no njihovo plačo za slučaj, da propa- i)!a?' "] I)oIe^ *QK'd zahtevajo še povišanje a^e. Ker gospodarji nisoi ugodili tem njl- hovim zahtevam, so vsi trgovski pomoč- niki v Trstu v pcnedeljek začeli štrajkati. Štraik natakarjev in točajev. — S 1. majem so napovedali štrajk vsi natakarji, točaji in sploh uslužbenci restavracij, gc- stilen, buffetov itd., ako se jim ne dovoli pet lir place na dan in 25 aJstotkov od vsakega dnevnega skupička. Napitninenaj sc pri tem odpravijo in cventuelno tndl viiinje slnžbene obleke. Kaj pa na Ruskem? Med tem, ko zdaj tu zdaj tarn skcro eel svet štrajka, se tarn v Rusiji pridno dcla. Tarn nc poznajo osem urnega delavnika, ampak v sovjer- ski Rusiji se dela po 12 ur na dan, in vse tekmuje med sab& v delu za gospodarsko obnovo in povzdigo dežele. Pretekli teden so imeli v petrograjski guberniji »polje- delski teden«. to se pravi, vse delo celega tcdna je bilo posveceno samo popravi In prircditvi poljedelskega orodja za pcmla- danska dela na polju. Cela provincija je razdeljena v innogC' oddelkov in v vsakcm oddelku so v teku tovarne s potrebnim c;sobjeni za popravljanje in prireja'nje pol- jedelskega orodja. Vsa dela vodi posebna telinična komisiia. Tako nine Rusija resnost časa in po- lozaja, v katcrem se nahaja. V delu išče svojc resitve, med tem, ko drugod IjudjO mrzijo delo, bi radi delali vedno nianj ali pa celo nič. A to je pogibelj dežele. Delo jc podlaga ljudskega blagastanja, delo jc kapital, delo pomenja boljšo prihodnjest naroda. Kdaj bo pač konec draginje? Zaradi draginje začncjo delavci, drugi uslužben- ci in splch razni stanovi stavkati. üospo- darji jim morajo zvišati place, a pri tem sami zvišajo ccne blagu in pridelkom. — '''ako so delavci zopet tain, kjer so bili prej. Torej začnejo zopet stavkati, kličejo po zvišanju plač in ne nehajo, dokler se jim ne ugodi. To ima za poslcdico zopet zvišanje cen blagu in pridelkcm in tako se ta stvar bori naprej. Draginja izziva štrajk,, štrajk povzroči zvišaujc ccn, to kliče zopet štrajk in tako dalle. Ker se med štrajkom. ne dela, je torej manj prl- delka, zato je vse dražje itd. Kdaj in kje bo neki končalo to loveuje med draginjo in štrajkom? V neskončnost vendar nc more iti, kajti še to, kar čutimo danes na sebi, je ncznosno! Zadušena na ženitvaiijskein pctova- nju. — Neki Natal Caratelli je v nekem liotclu v Rimu v napadu blaznosti zadušil svojo nilado ženo, s katero; se je ravno naliajal na ženitovanjskem potovanju. Ne- srečneža so prijeli, ko je mirno kadil ob inrtvcni truplu sveje žene. Vprašardia in odgouort. J. B. Legatee. Dekret z dne 27. 11. 1919, pravomcčan z dnein 30. 11. 1919, ki določa izmenjavo kron po 60%, ni kra- jevno cinejen, in vclja za vso zasedeno ozemlje. Ako uradi, ki so svojeas menjali krone, ne doplačujejo 20%, nima to po- stopanje nobenega upliva na^veljavnost gorioincnjcncga dekreta. Lahko toraj tir- jate bQ'/o dolžnih svot ne glede na to* ali se je pri Vas že doplačalo 20% k' izme- njavi ali ne. Kojsko. Dolgove, t. j. enkratne obvez- nosti, ki so nastalc prcd vojno, tcrjate la- hko po ključu 60%. Alia pari se plačujcjo samo trajajoče in trajne obveznosti, n. pr. najemnine, rente itd. Smisel zakona je: razmerje n. pr. med najemnino in do- brotami, ki jih uziva najemnik, naj ostanc neizprcmenjeno. Res plačuje najemnik z ozirom na 60% izmenjavo na ta način več, toda tudi prejema več za sadove, kl jih prodaja najmanj alia pari. Enkratne obveznosti pa tirjatc sicer samo po klju- ]>._> 60%, od svojo stfani oa tuai placi'iek' enake obveznesti po ključu 60%. Jl Č. Vrtovin. Se ne izplača. Opozar- jamo zopet, naj se naročnikl obračajo na nas samo v važnih vprašanjih. J. 1. Vrtovin. Ako je bila pogodba zai lev sklenjena 1. 1913 za dobo do vštevši I. 19^1 za letn.0 ceno 500.— K, je to traja- jajoča obveznost, ki se jc pričela pred 1. II. 1919., in ki se ima toraj glasorn dekre- ta z dne 27. 11. 1919. člen VII. plačevati alia pari od dneva, s katerim je bila od- pravljena kronska valuta, dalie. Do tcga dneva pa v kronah. Zaastali obroki sc imajo tudi plačati. L. S. Livek. Ako Vam je dotičnik pla- čal kronski do4,g po izmenjavi valute v lirah po ljuču 40%, lahkoi zahtevate do- plačilo 20% poviška. a. č. a. Kot vdovi po padlem vojaku Vam pristoja invalidna penzija. Pcleg te- ga kot begunki begunska pod'pora, ako se niste v Vašcm sedanjem bivališču stalrio naselili. Obrnite se s prosnio na okr. civ. kom., da se Vam zopet nakaže begunska podpora. ' Vasenni bratu gre kot 60% invalidu vsekakor več penzije negio 25% invali- dom. Ne razumemo, zakaj se je Vasemu bratu izplačala invalidna penzija samo za marc in april t. 1. in ne tudi za čas po- prej. Naj napravi prošnjo na okr. civ. kom., da se mu naknadnadno izplača vse, kar mu pritiče. A. R. Sv. Mihael. Prošnje za vojno odškodnino lahko delate še 1 leto po^ skle- pu mini. Kolikc odškodnine dobite, je v zakomi določeno in v Straži neštetokrat povedano. J. K. Trst. Ako je bil dolg plačan v kronah pred izmenjavo kronske valute v lire, je smatrati kot poravnan in ne more- te ničesar več dctcrjati. Za kralek čas. Ženske ne vprašaj po njenih letih. — Gospod: »Koliko let iinate, milostiva?« Gospa: »Nobenega. Tistih let katere sčm imela, nimam več^ prihodnjih let pa ni- mam še.« Šaljivec. Da vsaj v starih časih niso prišlc zenske nekaj časa v nebesa, je raz- vidno iz skrivnega razodenja sv. Janeza, kjer stcii: »In kake pol ure je v nebesili vladala tihota.« V bolnisnici. Zdravnik: »Kako je z bolniki v dvorani St. l2^ katerim sem vče- raj predpisal zdravilo?« Pcstreznik: »Šest jih je umrlo to 110c.« ~ Zdravnik: »Za bo- žjo voljo, jaz sem sedmim predpisal zdra- vilo! - Postrcznik: »Da, gospod doktor, pa sedtni ni zavžil zdravila^ ta živi.« Posrečena zvijača. Dva mizarskai va- jenca sta ncsla omaro k nckemu zdrav- niku in sta iipala, da dobita. kakor nava- dno, od njcga lepo napitnino. Pa gospod jobil tokrat na to pozabil. 'I'cdaj pa se za- čneta cbai vajenca strahovito suvati,: pre- metavati in pretepati med scboj, tako, da zdravnik hitro priskoči in vpraša po vzro- kii tcga pretepa. )>Tone je vso napitnino sam zase vtaknil v žep!« - vpije Franc. »Ne, ni res,; Franc jo jc vtaknil!a kriči To- ne. - »Vidva si oba delata krivico,« pravi nato doktor in da vsakemu nekaj napit- nine. TEPENSKl K0LEPÄR. MAJ. 2. Nedelja, 4. povelik. Atanazii; ' 3. Ponedeljek, Najdba sv. Križa; Aleksij; 4. Torek, Florijan, Monika; 5. Sreda, Ootard, Pij, pap.; 6. Čctrtck, Janez Ev. pred' lat. vrati; 7. Petek, Stanislav, Gizela; S. Sobota, Prikazcn Mih. nadangela. Pri g. Jos. Kamenščeku, gostilničarju v Gorici na Kornu St. 7-8, je pustil nekdo pred dvema mesecema in pol osla. Ako dotični mož (gospodar) se v teku 14 dni ne oglasi, smatra se osla kot Iastnina pod- pisanega gospodarja Josip Kamenšček, gostilničar v Gorici 26. aprila 1920. Kavnokar došla! Velika množina šivalnih strojev iz najboljših nemških tovarn za krojače, čevljarje in šivilje in vsi v to stroko spa- dajoči predmeti. — Lastna mehanična delavnica. — Priporoča se Tvrdka Franc Saunig, 6orica Gosposka ulica :: :: sedaj Via Carducci St. 25. 1: ;: Novo slovensko podjefje. S Prvim majem otvorim pisarno avtor. stavb. podjetja za izvrševanje cenilnih operafcov, prošenj za vojno odškod- nino I. t. d. MaksimiJjan Poberaj «rhitekt, avtor. ntavbeuik iu xaprisezeu ce- nilni i/Acdenec. Piazza Edmondo de Amicis St. 1. (na Kornu). Na novü odprta ITlizarska Obrt TOPLlHilH 8 RSBEH, ? Č All izdeluje spalnice, pohistvo in stavbena dela. Cena po dogovoru. • TßhniPEii iii^iilipni urail * . lm\\\mil9 Jllllliliilll HI si . za vojne škode izdeluje prošnje za odškod- r^ino in predujme — Izvršuje cenitve škode I. t. d. Inženir FRANC PARASCANDOLO stavb. račnnovodja ANTON CANDIAGO in ALEKSIJ PLINIO. Provizorični urad „BflNCA DEL FRIULI" eORICft - Corso Verdi 34 — GORICd. KnJigQpna Kaf. Tisii. drustua GORICA Montova hiša. Zaloga na drobno in na debelo pisarniških in šolskih potrebščin. slovenske leposlovne knjige, slovnice, Slovarji i. t. d. :-: :-: :-: :-: :-: Cigaretui papir „Abadie", "Excelsior*, Union" i. t. d. :-: :-! :-: :-: :-: Svalčice za cigarete. :-: :-: :-: :-: Slike z okvirji in brez okvirjev. Rožni venci, svetinje. i. t. d. :-: :-: :-: BEDNARIK linjigoyeznico Via Croce 6 (nasproti „Solskega Doma*1). IVAN KACIN, (^ORKA VIA S. ÄNT0MI0 ST. 24. Izdeluje vsakovrstne harniomje za pevska društva, za cerkve, za sole; uglašuje, popravlja in prenavlja cerkvene orglje, kla- virje, vijoline itd. Izdelani har- moniji vedno v zalogi. :: :: :: NAZNANILO! V nedeljo dne 9. maja t. I. se vrši ob A', uri popoiudne redni občni zbor Ljudske hranilniije in posojiliiiee V Idriji z olnčajnim dnevnirn redom v uradnih prostorih. Načelstvo 11. dRuuGNALLEB9 NunsHs ulica st. 3-5. Prodajalna mrtvaških predmetoT. VELIKA ZALOGA Kinča za rakve vsake vrtte, Lasfna dehivnica zu nikve in f vence iz suhih cvetlic, obleke f in Črevlje za rnrtve vsakovrstni , žalni predmeti, sveče iz pra- vega voslca ;'pajcolani, vend ia. šopki za nevesle. birmane in za prvo sv. obhajilo. VSAKOVRSTNE SUIIE CVJiTLlCE. t'eua izveu vsake konkureuce. — Sprejemajoae tudi p<)8ebjia naroSila. Živec Vinko, Črniče Trgovlv^a 2; meš&nJm blagom. Toči se najboljša črna, bela vina ia vsakovrstne likerje. = POSTREŽBA DOBRA. = cene zmerne. Spretna šivilja izurjena v najnovejših krojih se priporoča cenjenim damam v mestu in na deželi, RPPY9II p9IIV :~: GORICA» :"-j ElB wÖBtSl I Ulljj Corso Verdi St. 37» URAR M. ŠULIGOJ, priporoča sL ob^instvu svojo dobroznano urarsko obft. Obeneni naznanja, dn se je preselil v svojo tiSo pri državnem kolodvoru. GöPisla zuezo gospodarshih zadpiig in dpušfen v 6apicl registrovana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, Corso Verdi 32t I. nadstr., uraduje vsak delavnik od 8. do 12* in od 3. do 5. popoiudne. Ob sobotah in pred prazniki pop. ter ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Zahvala. Vsem mnogobrojnim znancem in prijateljem, ki so s sočutjem tešili naše težke dneve, in počaslili z venci našega nepozabnega, tako nepričakovano nam ugrabljenega Jožeta Komjanc izrokamo lem potom najiskrenejšo zahvalo. V Gorki, 23. marča 1920. Žolujoča moti in brata. Avtorizovani tehnični zobozdravnik hdoLp mn Buries, Korso V. E. lil. l\. 11. I. nadstropje. uaznanja svojim cenj. klijenlom, da od današnjega dne dalje je njegov zoboz- dravniški atelje ob nedeljah zaprt. Generalna agentura „Katoiiške zavarovalne clružbe" v Gorici, išče krajevne zastopnike pod najboljšimi pogoji. Oglasiti se: Via Luiga 26, ali pa v Gospodski ulici 3, I. Naileoše birmansko darilo se kupi pri tvrdki J. ŠULIGOJ urarju in zlatarju v Gorici, Gosposka ulica št. 19. ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE Dr. J. Bačar in V. C. Hansen zobotehnik ullca 24 MaLglo (prej ullca Tre t{&) štev. 9 (v bližini kapucinske cerkve) ordinirata od 81/,, do 6 uire -:- ob nedeljah od 9 do 1 ure. Brezbolestno izdiranje in plombiranje zobov. ===== Umetni zobje po najnovejši teliniki. ^= _------------©©©------------- I Dr. Bačar Izvršuje ravnotam svojo splosno zdravniško prakso. M.BREZIGARinSIN B0K1C9, Dl. Carducci (neM. Gujoilrta nl.) št 19 (v torra). Ed In a založnika kmetijsk?h strojev In piugov, znamenitih 6eških tovarn, se priporočata Slav, ohčinštvu. Podražnica Ljublj. Kred. Banke .md Corso Verdi „Trgovski Dom." Obrestuje loie na knjtžlce po 3l2 o0, na daljšo odpoved vezar\e vloge pa doj&ov$ru. Nakup In prod^ja vs^ko^rntiiega tujega deoarja. Kakazila v Jugoslav!jo in inoziunstvo po daevnem kurzu. E. KIESSNER Pi>Tlin E- Nunska ulica 10 — GOEICA — Nunska ulsca 10 nasproti „BELEMU ZAJCU". VEÜKA ZALOGA mrtvaških rakev, nagrobnih vencev, Irakov. umetn:h cvetlic; posebnih vencev za nevesle, cvetlic za cerkve, palm, vencev za novomašnike in poroke, mrtvaških oblek itd.; papirja in drugih potrebščin za okrašenje rakev, zlalih črk voščenih sveč itd. CENE BREZ KONKURENCE. Mladi prešički od 6 do 10 tednov, kranjske in domače pasme so na prodaj pri: oskrbništvu grajščine R. Bar. Teuffenbach. VIPOLŽE pri Gorici. - Žel. poslaja: MOSS A. —— -——-----------,--------- Nazmtnjam, da sem preiožil svoj urad zopet na Glavn» Trg (Travnik) hšt. 17. KAROL CIBEJ, iiotar T Goriei. i Peter' Gruden: Gorica - Piazza Grande 6 - Goric* Priporoča svojo zalogo najboljših vin in inf šanega blaga. Postrežba točna in solids Po okolici tudi na dom. ZOBOZDRAVNIŠKI ÄTEUE - PAVEL NETZBANP1 SPREJEMA OP 9—12 IN OP 2-! V siORICI, VIA PÄNTE ST. R Veletržca z vinom BRflTsi ßBUJH Homca Via S. Antonio 4 in na Kornu št. 8 (prej Kaučič) prodajata mi debelo riavctdna : vipavska, istrska, briska, dalmaUnska, furlanska in italijanska vina ; ffna vina in šampanjce v butiljkah, marša.l© ; razri©vrstsj(> lik^rj^, kakor : Fernet Branca, Cognac ;. razrta žganja (tudi r|a drobno) Vermouth in spirit. Ravnokar je došlo vsakovrstno spomladansko blago črno in plavo, primerno za birmance, po zmernih in stalnih cenah. 2a obilen obisk se toplo priporoča :: :: :: :: :: flndrej Mavrič, kroj. mojster v Gorici, Travnik 22, Andrej Golja Gorica TRAVNIK 21 Gorica Zaloga vsakovrstnih lesenih izdelkov, ka- kor: škafov, orn, stolic, sit, reset in druge suhe robe. — Velika izbera koSev in kuhinjskjh potreb^čin. :: Trgovina s čevlji :: Josipa Cociancig ustanovljena leta 1873. Corso Verdi 25 (t lastni hiši) naznanja slav. občinstvp da se je založila s cevlji'z? :f«?n- ske in otroke z? j Evgen Reja, vinotri^ :: V VIPOLŽAH PRI KOZÄNS:: priporoča slav. občinstvu svojo ** novo otvorjeno bogato zalogo ht'**' :-: :-: z-: kega vina. :-: s-: {" ______________________,________' =i Pernat Alojzij ^ naznanja cenjenenmu občinstvu, da if otvoril v RoČlnJU Št. 2 veletrgovino f.1 pis«*.11'* J z'ulogi ima pristri» vipayska, istrska, briska, «lat** tuiska in druga yiaa, kakor tudi rermut \i\ isnft*' P»ßtre2b* toCna iu solidna. ____;________________________ __s Drašček Fanny, Gorici Via Rastello St. 1 trpoviiRa s kolonijainim in meäaiiim blazon» n Jrohno in na drbi'lo. Dobra nioka bcla in koruz'1^ fižol. jeOnten ilcJ. Ulajro svcže. Priporoda se za obi!" obitk. — Postrežba dobra. — Gene zmerne. «se Rndolf SeculiD kanalskega sodnega okraja naznanja, da imä svoj urad « V GORICI * Csrso Verdi list. 39, II. nadstr. Stavbeno podjetje I --------------------------------: : ' | BRÄTÄ TERČELJ, Štnrje-Ajdovščina. I Izvršllje ys* ˇ stavbeno - khniško ükoko spadÄJoca dela. I Sodno znprisežena «eniley po yojni poškodovanih starb. \ IzvrŠUJe projekte in proračune. \ Daje strokovna mnenja v vscb vprašanjih jradbeno-tehni§ke smeri.