48 
Notulae ad floram Sloveniae 
dar pa MARCHESETTI (1896-1897: 161) nahajališča iz okolice Trsta, izvzemši tisto pri Grljanu, 
ki je bilo uničeno z gradnjo gradu Miramar še v 2. polovici 19. stoletja, in nahajališče pri 
Valdoltri v Slovenski Istri, smatra za »dovršeno podivjana«. POLDINI (1991:259 in 807) pripi-
suje pojavljanje judeževca v Furlaniji-Julijski Benečiji gojitvi in podivjanju, kar ilustrirata 
npr. Zirnichovi nahajališči (MEZZENA 1986: 294-295) iz Furlanije in Solkana. 
Nahajališče pri Sočergi bolj podrobno opisuje T. WRABER (1990:178). Meni, da se samo-
niklost judeževca na njem ne da niti dokazati niti zanikati. Isto velja za nahajališče v dolini 
Dragonje, kjer raste približno deset (3)5 do 10 m visokih primerkov. Večinoma se vključujejo 
v zunanji rob obrečne vegetacije logov s črnim topolom, deloma pa rastejo tudi v živi meji ob 
njivah ali kar ob poti. Drevesno-grmovne vrste, ki jih najdemo skupaj z judeževcem v obrežnem 
gozdu in grmovju, so ekološko izredno raznovrstne: Acer campestre, Carpinus orientalis, 
Cornus sanguinea, Coronilla emerus subsp. emeroides, Corylus avellana, Cotinus coggygria, 
Crataegus monogyna, Frangula alnus, Fraxinus ornus, Juniperus communis, Ligustrum vul-
gare, Ostrya carpinifolia, Pinus sylvestris, Pyrus spec., Quercuspubescens, Salix eleagnos, S. 
purpurea in Spartium junceum. Takšna floristična sestava pomeni prehod med rastlinstvom, ki 
v dolini Dragonje uspeva v njenem spodnjem, ilovnatem delu, in tistim, ki se uveljavlja na 
višjem, bolj prodnatem delu (T. WRABER 1997: 54-55). 
Dragonjsko nahajališče je navedeno kot v Sloveniji drugo (verjetno) samoniklo, ker o 
nahajališču iz Valdoltre nimamo nobenih podatkov oz. ga že njegov avtor ima za »dovršeno 
podivjano« (MARCHESETTI 1896-1897: 161). 
Literatura: 
MARCHESETTI, C., 1896-1897: La flora di Trieste e de'suoi dintorni. Trieste. 
MEZZENA, R., 1986: L'erbario di Carlo Zirnich (Ziri). Att. Mus. Civ. Stor. nat., Trieste 38 (1): 1-529. 
POLDINI, L., 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. 
POSPICHAL, E., 1898: Flora des Oesterreichischen Küstenlandes 2 (1). 
WRABER, T., 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Ljubljana. 
WRABER! T., 1997: Rastlinski svet Dragonje v naravovarstvenem pogledu. Varstvo narave 19: 49-58. 
Pina PIŠTAN in Tone WRABER 
37. Cirsium x muellneri G. Beck (C. pannonicum /L. fil./ 
Link x C. oleraceum /L./ Scop.) 
Prva najdba v Sloveniji; seznam križancev rodu Cirsium v Sloveniji. 
First record in Slovenia; list of Cirsium-hybrids in Slovenia. 
0051/3 Slovenija: Zaplana, Jezerce, in pratis fruticosis, in vicinitate parentium (C. pannonicum 
frequens, C. oleraceum rarum). Solo siliceo. 500 m s. m. 24. 7.1996. Leg. T. Wraber & B. 
Rozman, det. T. Wraber, LJU 127609. (corolla alba vel pallide rubella) 
Križanci med vrstami osatov so dokaj pogostni, tako daje bilo doslej opisanih že rano-
kombinacij, kljub temu pa v naravi nanje ne naletimo prav mnogokrat. V flori Slovenije sta 

Hladnikia 10: 41-43 (1998) 
49 
bila na več nahajališčih opažena predvsem križanca Cirsium x linkianum Lohr (C. erisithales 
x C pannonicum) in C. xfreyerianum Koch (C. acaule x C. pannonicum); tega je A. Paulm 
leta 1904 izdal v herbarijski zbirki Flora exsiccata Carniolica (štev. 559), kratek sestavek pa 
mu je namenil T. WRABER (1966: 262-263). Oba - in le ta dva - križanca posebej omenjata tudi 
POSPICHAL (1899: 907, 909) in ZIRNICH ap. MEZZENA (1986: 79-80). Klasično nahajališče v 
Sloveniji (Vodnikova koča pod Triglavom) ima križanec C. x nevoleanum (=C. carniolicum x 
C. spinosissimum) (HAYEK 1913 a: (72)), najbolj verjetno pa tudi C. x scopolii Khek (-C. 
waldsteinii x C. erisithales) (Snežniška planota, KHEK 1908: 34). Križance osatov v Sloveniji 
omenjajo še FLEISCHMANN (1844: 156-157), (REICHARDT 1860: 734), MURR (1892: 133), 
HAYEK (1913: 596-631), FRITSCH (1906: 404-410), FRITSCH (1930: 81), MAYER (1952: 73), 
PREKORŠEK (1964: 8, 1965: 145) in PREKORŠEK ap. T. WRABER (1969: 115). 
Križanci osatov, doslej ugotovljeni na ozemlju Slovenije: 
? Cirsium x a/fine Tausch (C. heterophyllum x C. oleraceum): HAYEK 1913: 619-620. 
Ustrezno domnevi (HAYEK 1913: 608), da gre pri navedbi vrste C. canum na Pohorju m 
njenega križanca z vrsto C. oleraceum (MURMANN 1876: 106-107) v resnici za C. hete-
rophyllum. 
C. x benacense Treuinfels (C. carniolicum x C. erisithales): MARTINČIČ, LJU. 
C. x bipontinum Schultz Bip. (C. lanceolatum x C. oleraceum): FRITSCH 1906: 407, HAYEK 
1913: 600-601. 
C. x candolleanum Naegeli (C. erisithales x C. oleraceum): HAYEK 1913: 622-623, DOLSAK. 
LJU. 
C. x erucagineum DC. (C. oleraceum x C. rivulare): MURR 1892: 133, HAYEK 1913: 
623-624, DOLŠAK, LJU. 
C. xflavescensKoch (C. erisithales x C. spinosissimum): HAYEK 1913: 627-628, T. WRABER, 
LJU. 
C. xfreyerianum Koch (C. acaule x C. pannonicum): FLEISCHMANN 1844:156, POSPICHAL 
1899: 909, PAULIN 1904: 282, T. WRABER 1966: 262-263, ZIRNICH ap. MEZZENA 
1986: 79), JUSTIN, LJU, MARTINČIČ, LJU, MULLEY, Fl. exs. Cam. 559, LJU. 
C. x hybridum Koch (C. oleraceum x C. palustre): HAYEK 1913: 618-619. 
C. x linkianum Lohr (C. erisithales x C. pannonicum): POSPICHAL 1899: 907-908, FRITSCH 
1906- 405 HAYEK 1913: 607, ZIRNICH ap. MEZZENA 1986: 80, DOLŠAK, LJU, 
FILIPIČ, LJU, JUSTIN, LJU, JUVAN, LJU, MARTINČIČ, LJU, M. WRABER, LJU, 
T. WRABER, LJU. 
C. x muellneri G. Beck (C. oleraceum x C. pannonicum): T. WRABER, hoc loco. 
C. x nevoleanum Hayek (C. carniolicum x C. spinosissimum): HAYEK 1913 a: (72), DOLSAK, 
LJU, JUSTIN, LJU. 
C. x ochroleucum AH. (C. erisithales x C. palustre): FLEISCHMANN 1844: 157 (recte?), 
REICHARDT 1860: 734, HAYEK 1913: 603-604, FRITSCH 1930: 81,MARTINČIČ, LJU. 
C. xpraealpinum G. Beck (C. erisithales x C. rivulare): ZALOKAR, LJU. 
C. x reichenbachianum Lohr (C. arvense x C. oleraceum): HAYEK 1913: 624-625, JUSTIN, 
LJU. 
C. x scopolii Khek (C. erisithales x C. waldsteinii): KHEK 1908: 34, MAYER 1952: 73, 
PREKORŠEK 1964: 8, 1965: 145, PREKORŠEK ap. T. WRABER 1967: 115, JUSTIN, 
LJU, PREKORŠEK, LJU, TOMAŽIČ, LJU, T. WRABER, LJU. 

50 
Notulae ad floram Sloveniae 
Ta križanec je na Notranjskem Snežniku 13. 7. 1845 prvi nabral Tommasini (bolj verjetno 
pa eden njegovih zbiralcev, primerjaj A. QINZBERGER 1909, Österr. bot. Zeitschr. 59: 475), 
prvo pisno poročilo o njem pa je iz leta 1856 (oboje citirano po KHEKU 1908: 34-35). Prvo 
binarno poimenovanje C. xscopolii Schultz Bip. ex Nyman (1876) je nomen nudum, kar velja 
tudi za ime C. x scopolianum Schultz Bip. ex Focke (1881), tako daje prvo ime, kije v skladu 
z nomenklaturnimi pravili, šele Khekovo iz leta 1908. Kolikor vemo, križanec doslej še ni bil 
tipificiran (KHEK1. c. ob opisu navaja tako primerke iz avstrijske Štajerske kot tudi s Snežnika!), 
bilo pa bi prav, če bi se to zgodilo na podlagi primerkov s Snežniške planote. Da se križanec 
imenuje po Scopoliju, ima svoj vzrok najbrž v dejstvu, daje prav Scopoli prvi določil še danes 
veljavni taksonomski položaj za precej vrst osatov. 
V Sloveniji sicer navedeni križanec, a je podatek napačen: 
C. x stiriacum Fritsch (C. rivulare x C. waldsteinii): FRITSCH 1906: 409, HAYEK 1929: 913. 
FRITSCH (1. c.) je križanec opisal iz doline reke Lassnitz pri Deutsch-Landsbergu (Štajer-
ska), kjer gaje našel leta 1903, in obenem omenil, da gaje pred njim našel Tommasini leta 
1841 (vendar primerjaj s povedanim pri C. x scopolii) na "gori Terstenik blizu Kranjskega 
Snežnika", kar je očitno prebral v citiranem delu Reichenb. fil., Icon. fl. Germ. XV, p. 78, tab. 
131 et 158 (1853). Prav ta citat pa je gotovo vzrok, da ga HEGI (1928: 913) navaja tudi za 
Kranjsko. Ker pa je Trstenik - travnik (960 m) oz. nad njim dvigujoča se vzpetina (1240 m) 
jugovzhodno od Gomanc, kjer so nekoč mnogo hodili na "Kranjski" Snežnik - na ozemlju 
Hrvaške (Gorski Kotar), je treba ugotoviti, da C. x stiriacum v Sloveniji doslej še ni bil najden. 
Literatura: 
FLEISCHMANN, A., 1844: Uebersicht der Flora Krain's. Ann. Landwirtschaft-Ges. Krain 6 (1843): 
105-246. 
FRITSCH, K., 1906: Über die in Steiermark vorkommenden Arten und Hybriden der Gattung Cirsium.Mitt. 
Naturwiss. Ver. f. Steiermark 43: 404-410. 
FRITSCH, K., 1930: Neunter Beitrag zur Flora von Steiermark. Mitt. Naturwiss. Ver. Steierm. 67: 53-89. 
HAYEK, A„ 1913: Flora von Steiermark 2(1): 596-631. 
HAYEK, A., 1913 a: Zwei interessante Cirsien-Bastarde. Verh. Zool.-bot. Ges. Wien 63: (72)-(74). 
KHEK, E., 1908: Seltene Cirsienbastarde aus Steiermark. Allg. Bot. Zeitschr. 14: 33-36. 
HEGI, G., 1928: Illustr. Fl. Mittel-Europa 6(2): 913. 
MAYER, E., 1952: Prispevki k flori slovenskega ozemlja III. Biol. vestn. 1: 66-79. 
MEZZENA, R., 1986: L'erbario di Carlo Zirnich (Ziri). Atti Mus. civ. Stor. nat., Trieste 38: 1-519, 
MURMANN, O. A., 1876: Beiträge zur Pflanzengeographie der Steiermark mit besonderer Berücksichtigung 
der Glumaceen. Wilhelm Braumüller, Wien, [I]-IV + 1-224. 
POSPICHAL, E., 1899: Flora des Oesterreichischen Küstenlandes 2: 903-913. 
PREKORŠEK, B., 1964: Botanične in druge zanimivosti iz doline Reke pod Storžičem. Proteus 27: 7-9. 
PREKORŠEK, B., 1965: Kriška gora odkriva svoje zanimivosti. Proteus 27: 143-147. 
REICHARDT, W., 1860: Die Flora des Bades Neuhaus nächst Cilli, eine pflanzengeographische Skizze. 
Verh. zool.-bot. Ges. Wien 10: 713-742. 
WRABER, T., 1966: Freyerjev osat. Proteus 28: 262-263. 
WRABER, T., 1967: Floristika v Sloveniji. Biol. vestn. 15: 111-126. 
Tone WRABER