Leto S/št.121 Sydney 10.5.1998 http://www.glasslovemje. com, au Pet let se ne zdi dolga doba! Vendar, pet let stalne finančne podpore sponzorjev niso male vsote: Alfred Brežnik. Dušan Lajovic, Viktor Baraga. Eno leto, Štefan Merzel in Niko Kraje. Zadnji dve leti finančna vlaganja Florjana Auserja. Hvala vsem! Niso male vsote oglaševalcev in darovalccv v tiskovni sklad. Tuje podpora pri naših akcijah (koale, Srebotnik, turneja), ki smo jih izpeljali v sodelovanju z VTV Velenjem oziroma njegovim direktorjem in istočasno predsednikom uprave Gospodarskega interesnega združenja lokalnih televizij Slovenije Rajkom Djordjevičem. Sočasno je tu sodelovanje s slovenskimi mediji v Avstraliji. Hvala vsem! Hvala uredništvom slovenskih časopisov in revij iz Slovenije, ki nam jih dobrodušno pošiljajo, pa RTV Sloveniji in STA za dovoljeno povzemanje njihovih informacij, predvsem slovenskemu "časopisnemu mercedesu" Delu. Hvala Veleposlaništvu RS iz Canberre za obveščanje! Hvala naročnikom! Brez vseh vas 5 let Glasa Slovenije ne bi bilo. THE VOICE OF SLOVENIA /It■ Coming together is a beginning. Keeeping together is progress. Working together is success. Pamela Rowe SLOVENIJE Priti skupaj je začetek. Ostati skupaj je napredek. Delati skupaj je uspeh! se ne zdi dolga doba! Za poklicnega novinarja ne. Pet let je zan j pet let zaslužka. Pet let delovne dobe. Za novinarja amaterja - urednika je pet let pet let ŽIVLJENJA! Preživetega sicer ob ustvarjalnem zadovoljstvu, a vendar in predvsem ob trdem delu. Pet let se ne zdi dolga doba! Če bi bili mesečnik, bi slavili 10-letnico. Če bi bili trimesečnik, bi slavili 30-letnico! Se nam zdaj zdi pet let več? Pet let se ne zdi dolga doba! Jezik nas je združeval in ohranjal kot Slovence. Izgubijo se dejavnosti društev, organizacij in posameznikov, če te niso zapisane - strnjene v kroniko.Tisto kar izgovorimo, organiziramo, izvedemo, se izgubi in pozabi. Kar zapišemo ostane za vedno. Zato je pet let neskončnost! Pet let se ne zdi dolga doba! Pet naših let je pet let slovenstva in pet let države Slovenije: politike, gospodarstva, kulture, novih knjig, športa, turizma, znanosti, inovacij, uspešnih Slovencev... Pet naših let pa je tudi pet let slovenskega življenja med nami -"down under". Pet let se ne zdi dolga doba! Vendar, pet let smo sanjali o računalnikih, internetu, domači strani... Peto leto je naša prekretnica - je uresničitev petletnih sanj: vstop v elektronsko vesolje. Pet let se ne zdi dolga doba! Pet let je tudi pet let jeze in razočaranj. Pet let raznih spodrsljajev. Pet let se ne zdi dolga doba! Vendar, je petkrat 360 dni in noči. Nepreštetih delovnih vikendov, ničkoliko trenutkov slabega počutja in željenih dopustov. Pet let je iskanje - hlastanje po idejah, razdajanja. trdne volje, življenskega smisla in končnega cilja. Pet let se ne zdi dolga doba! Pet let je preteklost vseh nas! Je tudi vaše razumevanje in vaša pomoč, saj se ni moglo živeti samo od simpatij in od všečnosti. Živelo seje od dela in ponujene roke, kije omogočala delo. Hvala vsem za vse! Pet let se ne zdi dolga doba! Pa je vendar čas. ko ste nam na široko odprli vrata v svoje domove in se nam včasih tudi s kakšno pisano besedico zaupali in potožili, nas tudi pokritizirali ali nas pohvalili. Dve leti se ne zdi dolga doba! Tako dolgo je uredništvo Glasa Slovenije v Sydneyu. Prav ti dve leti sta dve leti najbolj drastičnih sprememb in izboljšanja Glasa Slovenije: prevzem založništva/lastništva (Florjan Auser), večja vlaganja v sodobno računalniško opremo in s tem velik napredek pri informiranju (z interneta), skrb za oglaševalce in organizacija raznih akcij in še veliko, veliko drugih izboljšav. Dve leti se ne zdi dolga doba! Pa vendar hvala Florjanu - zakon njegovega značaja je neustavljivost! Zato bo Glas Sloveniie živel! Vaša Stanka 1< '«_ " — Romuna Favier Zrzut - impresionizem - Bralci Glasa Slovenije,!998 ZAČETEK Kako majhna je naša slovenščina v avstralskem vrvišču, pa vendar JE! Je na Macquarie univerzi, je na srednjih državnih šolah in v dopolnilnih šolah po društvih in verskih središčih, v medijih in še kje... Je tedaj umljivo zakaj je skupina slovenskih rojakov začutila potrebo po rednem vseav-stralsko slovenskem, neodvisnem informativnem časopisu? Začutila je potrebo po še enem "medijskem toku" v slovenščini, ki je tudi na tem delu sveta nosilec in ohranjevalec slovenske identitete. Zakaj ravno Stanka Gregorič, Alfred Brežnik, Dušan Lajovic in Štefan Merzel? Naj povedo sami... USTANOVITELJI! ALFRED BREZNIK Na vprašanje zakaj sem čutil potrebo po slovenskem časopisu in zakaj sem ga podprl, bi odgovoril takole: Kot vsak trgovec dobro ve, daje za uspešno prodajo, pa tudi najboljšega proizvoda, najprej potreben trg (potreba po proizvodu oz. artiklu), velja to prav tako tudi za časnikarstvo. Nekaj malih izkušenje na tem področju sem si nabral, ko sem dve leti upravljal in urejal Društvene Novice, glasilo SDS in kasneje kot upravnik Slovenskega Pisma, glasila ASK (pripravljala in urejevala gaje Stanka Gregrič) in to predvsem na področju pridobivanja naročnikov in seveda financiranja. Zato si pri ustanavljanju novega glasila - Glas Slovenije, nisem delal nobenih iluzij. Vedel sem, da težave bodo in to predvsem finančne. Z ukinitvijo Slovenskega Pisma, občasnega glasila ASK, ki je ob času slovenske osamosvojitve opravil zgodovinsko vlogo, je v naši skupnosti nastala praznina na področju obveščanja in informiranja rojakov o dogodkih v naši domovini, novo nastali slovenski državi, kakor tudi in prav zaradi novega statusa Slovenije v naši skupnosti. Torej, nastala je potreba po glasilu/časniku, ki naj bi bil v glavnem informativen, strankarsko-politično neodvisen, namenjen vsem Slovencem in seveda kvaliteten. Za kvaliteto se ni bilo bati, saj bi ga naj urejala Stanka Gregorič. Zato sem ga podprl, postal eden od ustanoviteljev in sprejel mesto v upravnem odboru, v katerem sem bil tri leta in pol, vseh pet let pa sem ga tudi sponzoriral. Minilo je prvih pet let rednega izhajanja Glasa Slovenije. Glasilo ni uspelo in doseglo samo v začetku načrtovanih smernic, preseglo je namreč vsa pričakovanja in postalo eno najboljših, če ne najboljše glasilo v slovenski diaspori. Pohvale in komentarji bralcev in naročnikov iz skoraj vseh kontinentov do dokaz temu. Statika Gregorič Alfred Breznik STANKA GREGORIČ Nekoč, pred petimi leti, sem iskala možnosti kako pregnati sivino vsakdanjika in kako biti koristna. Iskala sem mostove do domovine Slovenije in do svojih rojakov v Avstraliji. Osebno stisko sem spremenila v delo za slovenstvo. Pa to prav gotovo ni edini razlog zakaj sem vedno pisala in želela imeti časopis... naj se ozrem nazaj v svoja otroška leta: izrezovala sem in lepila, lepila in izrezovala... iz revij in časopisov, vedno so bili okoli mene - v knjižnici so me klicali "knjižni fižolček" ali "časopisni molj". Škoda, da me ni nihče usmeril v novinarski poklic. V devetdesetih letih se mi je ponudila priložnost... časopisu sem dala idejno zasnovo in ime: GLAS SLOVENIJE. Hvala Alfredu Brežniku, Dušanu Lajovicu in Štefanu Merzelu, ki so sodelovali pri rojevanju ideje in jo uresničili s finančno podporo. Brez njih Glasa Slovenije prav gotovo ne bi bilo. DUŠAN LAJOVIC Razlog zakaj sem podprl ustanovitev slovenskega časopisa v Avstraliji je zelo preprost: da nas združuje in obvešča o dogodkih v Avstraliji in Sloveniji. V petih letih je Glas Slovenije postal dragocen in spoštljiv del slovenstva - ne samo v Avstraliji, temveč povsod kjer živijo Slovenci - doma in po svetu. Tudi v bodoče bo Glas Slovenije prav gotovo pomagal pri širjenju slovenskega duha, sodelovanja in dobrih odnosov med Slovenci, da o ohranjanju in širjenju slovenskega jezika in kulture niti ne govorimo. Osnova vsake demokracije je nepristranski - svobodni tisk! ŠTEFAN MERZEL Peta obletnica? Kako hitro je minilo... Spominjam se telefonskega pogovora s Stanko, ko meje vprašala, če želim postati eden od ustanoviteljev neodvisnega slovenskega časopisa. Imenovali bi ga Glas Slovenije. Brez velikega premišljevanja sem idejo podprl moralno in finančno. Čutil sem potrebo po takem časopisu, posebej zaradi boljšega povezovanja Slovencev v Avstraliji . Pet let je minilo... uredništvo in uprava sta vztrajala in premagala neštete kritike in težave, posebno finančne. Lahko trdim, daje Glasu Slovenije do neke mere uspelo povezati Slovence v Avstraliji, po svetu inv matični domovini. To glasilo je anmenjeno nam vsem in nas vzpodbuja, da ohranjamo slovensko besedo in kulturo, seznanja pa nas tudi s slovensko preteklostjo in današnjo politično situacijo v Sloveniji. Dušan Lajovic Merzel lo.i.im Florjan Auser Beseda založnika Usedi se pred računalnik in napiši - besedo založnika! Sem pred praznim računalniškim zaslonom in moram storiti prve korake. Le kako je bilo nekomu takole sesti pred računalnik 121 krat in to število pomnožiti z dokončanimi stranmi ter ustvariti informacije, ki naj bi potem odtavale ne le po Avstraliji, ampak naj bi zaplavale tudi čez vse vzporednike in poldnevnike na vse celine. Preden sem prevzel Glas Slovenije, so bili zanj postavljeni dobri temelji. Ustanoviteljem hvala za dano zaupanje. Sponzorjem, oglaševalcem, darovalcem v tiskovni sklad in predvsem naročnikom še enkrat hvala za pomoč pri obstoju in nadaljnjem izhajanju časopisa. Skozi naše delo se je pokazala potreba, da zaradi neurejenosti informacij, ki se pretakajo po Avstraliji, ustanovimo Informacijski center - nastal je decembra lani. Toda, kako postati VIDNEJŠI? Kako zbrati na enem mestu slovenske organizacije in društva, medije, verska središča, podjetnike in posameznike? Kako nuditi hiter pretok informacij v svet? Odogvor na ta vprašanja v času računalniškega "čitalništva" ni bilo težko najti. INTERNET! Internet strani, ki smo jih poimenovali SPLETNO STIČIŠČE SLOVENSKE AVSTRALIJE. Na internetu naj bi bile vstopne točke našega povezovanja in predstavitve svetu. Zato naša domača stran GLAS SLOVENIJE http//\vww/glasslovenije.com.au. Florjan Auser Znani in neznani obrazi Stanka Gregorič urednica - osebna izkaznica Pet let z vami a še vedno tujka. Kdo sem? Kaj sem? Kaj mislim? Rada imam odprte knjige. Zato se vam odpiram: Črno na belem piše, da sem se kot edinka rodila po osmih letih zakona v Mariboru 22. avgusta 1938. Očetu Žerovcu, po rodu z Mlina na Bledu in materi iz družine Vodnikovih iz Šiške v Ljubljani. Bila sem uslišana prošnja osmih let molitev in maš po željenem otroku. Moji stari mami, Johani Vodnik, je bil prvi slovenski novinar in duhovnik Valentin Vodnik star stric in v Šiški sem po drugi svetovni vojni pri teti preživljala marsikatero lepo urico. Moje odraščanje je bilo brez otroških iger in igračk, saj sem bila zaznamovana s štirimi leti vojne nevroze: vsakdanjost Maribora so bili letalski napadi, bombe, bežanja v zaklonišča... Za sabo imam strogo krščansko vzgojo, v kateri sem se morala držati določenih pravil, v šoli in povsod pa biti naj, naj! Od svojega dvanajstega leta, ko mi je umrla mama, so mi bile usojene čudne življenske poti... Svoja prva mladostna leta sem se posvečala predvsem športu. Ukvarjala sem se s telovadbo in igrala odbojko v prvi jugoslovanski ligi, kar mi je omogočilo šolanje na Vzgojiteljski šoli v Ljubljani. Leta 1958 sem postala vzgojiteljica v Razlagovi in Tomšičevem drevoredu v Mariboru. Leta 1961 pa m? je pot zanesla v Sarajevo, kjer sem 1963 odprla prvo predšolsko ustanovo na Ilidži in delala kot njena upravnica. Po odredbi uradnega lista SFRJ je moral biti vodja take ustanove "društvenopolitični delavec", zato so "pome prišli" komitejevci in me vključili v partijo. Kot blagajničarka te organizacije sem po treh letih okusila pravi okus "partijskega kruha" in leta 1967 vrnila partijsko knjižico, dejanje, za katero sem kot razlog navedla: "razočarana v moralni lik komunistov v svoji celici!" To sem si upala storiti tiste čase in v zameno ostajati večni podnajemnik s skromno vzgojiteljsko plačo. V Avstralijo sem se preselila leta 1974 v upanju na boljše življenje s sigurno streho nad glavo, brez kreditov in drugih pritiskov.... predvsem pa s kančkom avanturizma. S seboj pa sem prinesla, nič hudega sluteč, idejo jugoslovanstva. Pa ne za dolgo! S takšno Filozofijo se v Avstraliji ni prišlo daleč in tudi svojo iskrenost sem drago plačala. Službovala sem v Telecomu in kot "rezerva" tri leta pripravljala slovenske oddaje na Radiu 3 EA - danes SBS. S čim se še vse nisem ukvarjala: prevajala sem pamfiete za poklicne bolezni v srbohrvaščino, pisala članke za tedanji tednik Novo doba in občasno za literarno revijo Svobodni razgovori, eno številko sem tudi uredila. Leto 1988 je je bilo v mojem življenju leto miselnih premikov. Naključje je hotelo, da sem bila nekaj mesecev v Sloveniji v času procesa "četverice" - spremljala in doživljala usodo Janeza Janše, sledila televizijskim prenosom sestankov CK Jugoslavije. Takrat sem spregledala prozorne namene srboslavske politike in njenega "ideološkega puča" jugoslovanstva. Začutila sem usodno nevarnost človeka, ki je kasneje res povzročil največje prelitje krvi v Evropi po 2.sv. vojni - Slobodana Miloševiča. To sem si takrat, leta 1988, celo upala zapisati v Novo doba. Opozarjala sem na nevarnosti, ki so izhajale iz zaneslj ivih in razvidnih dejstev. V prvi številki Demokracije leta 1989 je bil objavljen tudi moj članek z naslovom "Biti ali ne biti (Jugoslovan) to je zdaj vprašanje". V meni seje dogajala in zgodila revolucija - premik! V času pred dokončnim razsulom Jugoslavije so me v Melbournu izvolili za predsednico Društva za podporo demokracije v Sloveniji, ki je podprl Demos, za tem pa sem po Avstraliji pričela razširjati idejo Svetovnega slovenskega kongresa, bila skupaj z Alfredom Brežnikom idejna ustanoviteljica Avstralske slovenske konference (Svetovnega slovenskega kongresa) in Narodnih svetov, nekaj let sem bila organizacijska tajnica Konference in Narodnega sveta Viktorije. Tudi trimesečno glasilo ASK Slovensko Pismo je bilo plod mojega takratnega delovanja. Ko so se člani ASK udeležili ustanovitvenega Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani (junija 1991) sem za njihovo predstavitev na kongresu pripravila Zbornik. Prišla je desetdnevna vojna za Slovenijo in razpad Jugoslavije, s tem pa veliko dela za nas, takratne slovenske aktiviste v Avstraliji. To obdobje sem opisala v publikaciji "Naša BITKA ZA SLOVENIJO", ki sem jo uredila in pripravila za Slovenski narodni svet Viktorije. Doživljala sem obiske Jožeta Pučnika, prvega ministra za Slovence po svetu dr. Janeza Dularja, Janeza Janše v vlogi obrambnega ministra, Lojzeta Peterleta kot predsednika SKD, Dimitrija Rupla v vlogi zunanjega ministra, Petra Venclja kot državnega sekretarja za Slovence po svetu, srečevala pa sem se tudi z avstralskimi politiki. Od osvežujoče osamosvojitve naprej so moja hotenja in delo usmerjeni k višjim ciljem: za slovenstvo in slovensko državo.Ne potegujem se za nobeno od političnih strank , čeprav imam tudi jaz svoj ideal. Sprejemam in dobro "prebavljam" rojake različnih miselnosti in preteklosti in v Glasu Slovenije, ki ga pripravljam pet let. je prostor za vsakogar izmed njih - tuje za vsakega nekaj. V meni ni ne sovraštva ne bojkotov. Verjetno prav zaradi tega tudi urejujem neodvisni časopis (seveda ne brez spodrsljajev). V svojih pisanjih se izražam direktno, "brez dlake na jeziku" - bobu rečem bob, vendar kritično in ne sovražno. Po domače bi temu rekli: razjezim se in povem! Morda imam prirojen smisel za kritiko. Večkrat imam prav, včasih pa tudi ne! Sem hvala Bogu samokritična in če je potrebno, priznam tudi svoje napake. Sem takšna in še drugačna - to je moja resnica! Popolnoma drugačna od političnih ugibanj svojih avstralskih rojakov: za ene sem "janševka", za druge "ta rdeča", za tretje "je škoda za mene, ker sem šla k ta belim", in prav gotovo s temi "psevdonimi" ugibanjem ni konec... za tiste, ki so se odločili verjeti svojim nepreverjenim predpostavkam. Kakorkoli, dragi rojaki, dragocen, jesenski čas mojega življenja vam je na voljo... Stanka Gregorič REPUBLIKA SLOVENIJA MILAN KUČAN PREDSEDNIK Uredništvu Glasa Slovenije Pet let Občasni dopisovalci: Lojze Košorok Martha Magajna Ivanka Bulovec Vinko Rizmal Jožica Gerden Marjan Peršič Ljenko Urbančič Nataša Drummond Cvetko Falež Danica Petrič Sasha Ceferin Meta Lenarčič Jože Žohar Spoštovani! Z veseljem sem sprejel povabilo uredništva časopisa Glas Slovenije, da za slavnostno številko ob petletnici izdajanja časopisa pozdravim njegove bralce in vse Slovence v Avstraliji. Nedvomno je pet let ze obdobje, ki govori o uspehu projekta, o volji in odločenosti uredništva, da povezuje slovenske rojake v Avstraliji, da jih seznanja z dogodki v novi in stari domovini, jim prinaša slovensko besedo, pesem, misel. Vse čestitke torej uredništvu in najboljše zelje bralcem. V času, ko človeštvo vstopa v obdobje globalnih komunikacij, Avstralija ni vec tako daleč od Slovenije, kot se je to zdelo se pred kakšnim desetletjem. Informacije, celo dnevna poročila iz domovine, so prek interneta dostopne tako vam, kot nam tu v Sloveniji. Zato verjamem, daste dobro seznanjeni z razmerami v Sloveniji in s prizadevanji, da bi se Slovenija cim bolj enakopravno vključila v ustvarjalni evropski dialog o odprtih vprašanjih človeštva na prestopu v tretje tisočletje. Vključevanje Slovenije v Evropsko zvezo je za nas nedvomno zgodovinski projekt, ki bo terjal veliko skupne ustvarjalne energije, znanja, sodelovanja, samozavesti in samozaupanja. Prepričan sem, da je pri tem odprtost duha temelj nase narodne trdozivosti in verjamem, da mi v tem lahko pritrdite prav vi, ki izpostavljeni prepletanju kultur, vztrajno iscete oporo v lastnih duhovnih koreninah, iz katerih rasteta duhovna svoboda in samozavest. Ob vsej obilici informacij, paradoksalno, problem informacij in njihovega izbora ostaja. Se vedno iscemo informacije. Tiste, ki ustvarjajo vezi medsebojne pripadnosti in povezanosti. Tiste, ki vam jih nudi tudi Glas Slovenije. Visoko cenim to skrbno in vztrajno negovanje človeških vezi. Prav zato želim, da bi bil vas časopis enako uspesen tudi v prihodnje. Milan Kučan ^ \CXxx. ilut Ljubljana, 17. April 1998 VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE CANBERRA Uredništvu Glasa Slovenije Ob peti obletnici izhajanja slovenskega časopisa Glas Slovenije v Avstraliji veleposlaništvo čestita Stanki Gregorič in Florjanu Auserju ter vsem, ki so s svojimi prispevki obogatili časopis in mu omogočili izhajanje. Zavedamo se, da pet let nepretrganega izhajnja slovenskega časopisa v tujini zahteva mnogo truda in osebnih odrekanj. Želimo vam še mnogo obletnic in nadaljnjih uspehov pri vašem delu. Veleposlaništvo RS Canberra S KONZULAT REPUBLIKESLOVENIJE - SYDNEY Iskrene čestitke ob peti obletnici in pohvala uredništvu za izjemen trud in kvaliteten Glas Slovenije. Želim vam še veliko uspeha -tudi finančnega. Alfred Breznik častni konzul RS Sydney S KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE NOVA ZELANDIJA Stanki in Florjanu Za vajino delo, ki ga s takšnim navdušenjem in profesionalnostjo opravljata za Glas Slovenije, prej mita moje čestitke in vio podporo. Dušan Lajovic častni konzul RS za Novo Zelandijo KONZULAT AVSTRALIJE - SLOVENIJA Moje čestitke vam, draga urednica Glasa Slovenije za pet let truda. Želim vam mnogo uspeha in zadovoljstva pri urejanju, bralcem pa zadovoljstva pri branju še naprej. Z lepimi pozdravi Viktor Braga Častni konzul Glas Slovenije Sponzorji: 1 Impact International Pty. Limited Za barvo: dr. Stanislav Frank Janez Zagorc JN| REPUBLIKA SLOVENIJA n-i" MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN POSVETU Sponzorji za pripravo in izvedbo pete obletnice Dušan Lajovic, Alfred Brežnik, Klub Triglav Sydney, Slovensko društvo Planica Wollongong, Marija in Franc Vodušek, Marija Grosman, Niko Kraje, Potovalna agencija Sky Air Services Adelaide, Ivan Smole, Tomaž Možina, Marija in Ludvik Martin, Ivan Rudolf, dr. S. Frank, Zvone Hribar, Štefka Fretze, Mara Mericka, Ivo Leber, Ivo Klopčič. Adolf Kolednik, M.V.-Ropret, neimenovana iz Sydneya, Ivan Legiša, Lojze Kosi, Vasja Koman, Mariza in Milan Ličan, Roman Gol, Marcela Bole, Angela Medjites, Davorina Gustinčič, Marija in Lojze Košorok, Paula Zemljak Spoštovani bralci in sodelavci Glas Slovenije, dragi rojaki v Avstraliji! Naj vas najprej lepo pozdravim v imenu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in tudi v osebnem imenu. Ob vaši 5. obletnici vam izrekam naše prisrčne čestitke in se vam iskreno zahvaljujem za vaš prispevek k povezovanju in ohranjanju slovenske skupnosti v Avstraliji. Zavedam se, da je vsak začetek težak. Redno izhajanje bralcu zanimivega časopisa ni enostavna zadeva in tudi pri Glasu Slovenije ste se sprva spopadali s takšnimi in drugačnimi težavami. S časom vam je uspelo ustvariti kvaliteto, moderno in aktualno glasilo, ki ga poleg Slovencev v Avstraliji z veseljem prebirajo tako ostali naši rojaki po svetu kot tudi mi, ki živimo v Sloveniji. S ponosom in zadovoljstvom se lahko ozrete na prehojeno pot ter dosedanje izkušnje uporabite za še boljše delo ter premagovanje ovir v prihodnosti. Pomembno obliko medsebojnega povezovanja Slovencev zunaj domovine in istočasno vez z matično deželo predstavljajo tudi slovenska glasila, ki izhajajo domala v vsaki slovenski skupnosti na tujem. Nadvse uspešno skrbijo za pretakanje tekočih informacij o dogodkih iz Slovenije, o družabnem življenju, o kulturnih ter športnih prireditvah, negujejo slovenski jezik in kulturno dediščino; skratka povezujejo slovenske rojake. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu se zaveda, da Slovenci, ki živite izven meja naše dežele, potrebujete pomoč različnih institucij tako v domovini kot v tujini. Zato si v okviru svojih možnosti prizadevamo spodbujati in krepiti vezi z matično domovino ter vam stati ob strani pri uresničevanju tako vaših kot naših želja. S tem namenom tudi prihajam na obisk v vašo sredino. Ob tej priložnosti bi vam želela tudi sporočiti, kako hvaležni in ponosni smo v Sloveniji, da v akcijah-kot je zbiranje sredstev za-novo Pediatrično kliniko v Ljubljani sodelujete tudi vi, dragi rojaki v Avstraliji. Veseli me, da boste peto obletnico slovesno proslavili in počastili š priznanimi gosti iz Slovenije in Amerike. V čast bi mi bilo udeležiti se osrednje prireditve, kar pa žal ne bo mogoče, saj se moj obisk v Avstraliji konča že nekaj dni pred glavno svečanostjo. Torej, naj ob koncu Glasu Slovenije še enkrat iskreno čestitam ter mu zaželim tudi v prihodnje redno izhajanje, še večjo branost ter uspešno povezovanje slovenskih rojakov. Z lepimi pozdravi Državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Republika Slovenija MINISTRSTVO ZA KULTURO Spoštovani! V prijetno zadovoljstvo mi je bilo, ko sem v eni od zadnjih številk Glasa Slovenije v uvodniku prebral, da se uredništvo časopisa ubada s problemom prevelikega števila prispevkov, ker vseh enostavno ne morete objaviti. Jožef Školč Ta uredniški problem je namreč za nas razveseljiv podatek o zivosti in živahnosti slovenske besede v Avstraliji, ki se ohranja tudi po zaslugi ašega časopisa. Slovensko ministrstvo za kulturo s svojim programom podpira kulturno dejavnost Slovencev izven meja matične domovine, saj menimo, da je ta sestavni del skupnega slovenskega kulturnega prostora. Peta obletnica izhajanja Glasa Slovenije je pomemben jubilej ne le za avstralske Slovence, ampak tudi za vse nas, ki živimo v domovini, saj je to nov dokaz o trdnosti in vztrajnosti Slovencev po svetu. Dovolite mi, da Vam ob njemu iskreno čestitam in želim še vejikonispehov na področju širjenja slovenske besede in naše kulture. Prejmite lepe pozdrave! Glas Slovenije Gospa Stanka Gregorič - urednica Gospod Florjan Auser - založnik SDS Spoštovana gospa Gregorič, spoštovani gospod Auser, cenjene bralke in bralci! Ljubljana, 2!. april 1998 Verjamem, da je Glas Slovenije v petih letih poslal nepogrešljiv za mnoge Slovenke in Slovence, ki živite v Avstraliji. Beremo ga tudi v Sloveniji in vesel sem, ko v njem vedno znova odkrivam neizmerno voljo, ki ohranja slovensko identiteto živo tisoče kilometrov od domovine. Ov 5. rojstnem dnevu štirinjastdnevnika Glas Slovenije v imenu slovenskih socialdemokratov iskreno čestitam vsem. ki so zaslužni za njegovo izhajanje. Čestitiki prilagam tudi željo, da štirinajstdnevnik čimprej postane tednik. Lepe pozdrave iz Slovenije. JjnetJinSa / ; ■ A \ predsednik • ~ f StKiMeniokratíxc iuvikc Slnvcnijc S«CK> SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI Dragi snovalci Glasu Slovenije! Iskreno Va. čestitam k peti obletnici izhajanja Glasu Slovenije, ki po zaslugi Vašega neutrudnega dela informira in povezuje Slovenke in Slovence v Avstraliji. Želim Vam, da bi uspešno nadaljevali neprecenljivo časopisno poslanstvo v blagor vseh, ki želijo v slovenskem duhu ohranjati vezi z domovino Slovenijo in med seboj. S hvaležnostjo in najboljšimi pozdravi Lojze Peterle Izmenjava Glas Slovenije z: Australian Slovenian Review Demokracija - Slovenija Jana - Slovenija Misli - Avstralija Naša Slovenija - Slovenija Naš tednik - Avstrija Nedelja - Avstrija Novi glas - Italija Primorske novice - Slovenija Rodna gruda - Slovenija Svobodna Slovenija - Argentina Večer - Slovenija Ženevske novice Revija Slovenija - Slovenija Svobodni razgovori - Avstralija Slovenske brazde - Slovenija Vir - Slovenija Glasilo kanadskih Slovencev Ostali viri informacij: STA More! Delo RTV Slovenija VTV Velenje GLASU SLOVENIJE Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani (NUK) kot slovenska nacionalna knjižnica zbira in hrani vse gradivo, kije Pater Valerijan izšlo v slovenščini, ima slovenskega avtorja ali govori o Sloveniji in Slovencih, ne glede na to, kje je to gradivo izšlo. Gradivo, ki ga prejmemo, občasno tudi razstavimo in podatke o njem objavimo v Slovenski bibliografiji. Na drugi strani skrbimo tudi za prisotnost slovenske pisane besede po vsem svetu, še posebej pa tam, kjer živijo Slovenci, ali kjer so na voljo tečaji za učenje slovenskega jezika. Tako smo leta 1990 s knjižnim darom pomagali katedri za slovenski jezik na Macquarie University School of Modern Languages v Sydneyu in od takrat vsako leto tja redno pošiljamo Slovensko bibliografijo (tudi na CD-ROM), revijo Litterae Slovenicae in Zbornik NUK. Tudi v Avstraliji imamo veliko stikov s slovenskimi društvi in posamezniki in do lanskega leta tudi z avstralsko nacionalno knjižnico (lani so zaradi spremenjenega izbora področij, kijih bo knjižnica v bodoče pokrivala, žal prekinili sodelovanje). Slovenske publikacije, ki so tiskane v Sloveniji, prejme NUK kot obvezni izvod. Vse ostalo gradivo pa moramo najti sami. Pri tem smo včasih bolj včasih manj uspešni. Predvsem zelo težko dobimo informacije o gradivu. Redno pregledujemo vse periodične publikacije, ki izhajajo v tujini in ki jih že prejememo, drug vir informacij pa so ljudje, ki nas obveščajo o slovenskih publikacijah, ki jih NUK še nima v svojem fondu. Zelo smo veseli, če Slovenci, ki živijo po svetu, sami poskrbijo, da vse njihove publikacije (tudi prospekte, programe idr.) prejme NUK v dveh izvodih. GLAS SLOVENIJE redno prejemamo od leta 1993. Ob 5. obletnici čestitamo uredništvu in vsem sodelavcem Glasa Slovenije. Irena Sesek Glasu Slovenije ob peti obletnici Glas Slovenije ima za seboj svojih prvih pet let. To sicer samo po sebi ni velika doba, vendar pomeni dober začetek. List je prestal začetne težave in preizkušnje, katere so znane samo urednikom in vsem, ki imajo kaj opraviti pri izdajanju lista. Saj so ravno prva leta izhajanja najbolj kritična in marsikateri list ali publikacija podleže začetnim težavam. Glas Slovenije pa prihaja v naše domove vedno lepši in bogatejši. Uredništvo zasluži čestitko z željo za nadaljnje uspehe in pa obilo novih naročnikov, da bo list še bolj soliden finančno in strokovno. Glas Slovenije je demokratičen časopis, ki upošteva in objavlja tudi različna in nasprotujoča si mnenja. Zaradi tega mora urednica slišati marsikatero trpko. Verjetno se kar redno oglasi vsaj po telefonu nekdo, ki mu ni všeč ta ali oni članek. Pa nič zato. Mislim namreč, da je za list pozitivno tudi to, da se od časa do časa nekdo "obregne" ob urednico in založnika, kar pomeni, da časopis prebirajo in se zanj zanimajo ter se tako mnenja krešejo. Pater Valerijan Jenko. Merrvlands-Svdnev dr. Edi Gobec --k.--J-i ¿.eu.— - r v /«V"'- Slovenski čebelici v Avstraliji, urednici gospe Stanki Gregorič s čestitakmi, zahvalo in najboljšimi željami. SLOVENIAN RESEARCH CENTER, INC. 29227 EDDY ROAD WILLOUGHBY HILLS OHIO 44092 Spoštovana ga. Stanka! Sprejet sem Vase vabilo, naj tudi jaz napišem nekaj besed za Vašo jubilejno številko. Seveda to z veseljem storim. Zavedam se namreč, koliko dela, žrtev in iznajdljivosti je potrebno za vsak izvod. Vem tudi, da marsikdaj ni lahko vztrajati pri Vašem neodložljivem in včasih nehvaležnem garanju, zlasti še, ker ga je treba opravljati brez plačanega uradništva. Zato marljivi urednici gospe Stanki in gospodu Florjanu, velikodušnim sponzorjem gospodu Lajovicu, Brezniku, Krajcu in dr. Franku, pa tudi vsem zvestim naročnikom, iz srca čestitam k petletnici Vašega, vsebinsko pestrega in bogatega informativnega štirinajstdnevnika. Upam, da bo Glas Slovenije po vzgledu trdoživega in že kar častitljivega verskega in kulturnega mesečnika Misli doživel še mnogo razveseljivih jubilejev in še dolgo doprinašal svoj častni delež k ohranjevanju, poživljanju in dviganju slovenske narodne zavesti in kulture v Avstraliji in delno tudi drugod po svetu, istočasno pa prispeval tudi k napredku in še vedno potrebnim izboljšanjem tudi v naši nepozabni domovini, prelepi Sloveniji. Saj ne boste zamerili, če Vam, dragi rojaki, posredujem nekoliko prilagojeno misel enega velikih slovenskih ameriških škofov: "Ljubite vedno Avstralijo kot svojo nevesto in Slovenijo kot svojo mater" - in storite vse, kar Vam je mogoče, da bosta lahko vedno obe res ponosni na Vas! Vso srečo Vam želim in Vam kličem: Bog Vas živi! Vaš slovenski rojak iz Amerike dr.Edi Gobec _11 ms. im Uredništvu Narod brez hvaležnega zavedanja svojih korenin nima bodočnosti. Želim, da bi se jih zavedali "down under", tudi ob Glasu Slovenije in njegovi 5. obletnici in na rojstni dan evropske kulture v maju 1998. Če boste avstralski rojaki prišli v švicarsko glavno mesto Bern, pa stopite v švicarsko vzhodnoevropkso knjižnico na Hallerstrasse 6 (prav blizi železniške postaje), kjer boste lahko našli vaše zanimivo in pestro glasilo med številnimi časopisi drugih vzhodnoevropskih držav. Menda imamo samo Slovenci tako bogato izbiro periodike na knjižni polici te knjižnice: ne samo slovenski dnevni časnik, tudi trije glasovi iz zamejstva in vaš Glas iz oddaljenega zdomstva so zraven. Mag. Ljudmila Schmid-Semerlova Institut fur Slavische und Baltische Sprachen und Literaturen Unitobler - Universitast Bern našem uredništvu s c......... vrečami koal Čestitka za uspešno prvo petletko! Iskreno čestitam urendici Stanki Gregorič in založniku ter tehničnemu uredniku Florjanu Auserju, prav tako pa tudi ustanoviteljem časopisa Glas Slovenije! S poštenim, vztrajnim delom in s široko odprtimi srci, polnimi ljubezni, ustvarjate naš, vedno bolj priljubljen in razširjen Glas. Oblikujete mu dušo in govorico, se trudite za resnico in premagujete težave, da izhaja in prihaja do nas vedno bolj pester in bogat. Zato verjamem, da boste pogumno vztrajali na poti-vseavstralskega slovenskega informatorja. In da boste tudi v prihodnje center - srce, kjer dobijo krila dobrote najbolj človekoljubne akcije, kakor je bila in je še vedno živa akcija s koalami. Na mnoga srečna in uspešna leta, Glas Slovenije! Vaša hvaležna bralka iz Ljubljane. Milica Štivan Milica Štivan med koalami v Cankarjevem domu Stanka, Florjan, z vašim časopisom sem se prvič srečal lani, ko sem prišel v Sydney. Zlasti sem bil vesel novic iz Slovenije, saj sem tu na kratko lahko izvedel celo več kot včasih doma, ko sem prelistaval obsežne časopise. Moje zanimanje za vaše delo se je močno povečalo, ko so me sile razmer pri Mislih "porinile v vodo". Takrat ste mi takoj prijazno ponudili roko v pomoč, tako, da sem bil še zadnji večer pred odhodom v Melbourne pri vas za učenje nekaj osnovnih računalniških spretnosti. V naslednjih nekaj tednih sem bil neprestano na zvezi s Florjanom, ki mi je pomagal nabaviti novi računalnik za urejanje Misli. Ta pomoč je bila zelo dragocena, ker je izhajala iz znanja in izkušenj pri delu s časopisom in z računalnikom. Moji dobavitelji računalnika so se čudili nivoju kakovosti, ki jo hočem, sam pa sem se zanesel na izkušnje pri Glasu in vztrajal. Danes lahko rečem samo: hvala! Zelo sem zadovoljen, da Glas Slovenije izhaja in želim vam, da bi si nabral še mnogo let! Z Glasom imajo Slovenci v Avstraliji splošno informativni časopis. Z Mislimi, ki so bolj religiozno kulturna revija, se Glas Slovenije lepo dopolnjuje, ker ima drugačno zasnovo in ker je štirinajstdnevnik. Dosedanje in prihodnje sodelovanje obeh uredništev pa naj širi duha povezanosti in prijateljska med naročniki obeh glasil. Moje iskrene čestitke za peto obletnico. Pater Metod Ogorevc. Kew-Melbourne Pater Metod Ob peti obletnici Vama, draga Stanka in Florjan, iskreno čestitam in Vama želim tudi v bodoče obilo uspehov. Zelo sem vesela, da sta za peto obletnico organizirala razstavo Gasparijevih razglednic in povabila častne goste v našo sredino. Res odlično! Z vse večjo povezavo in pripravljenostjo z našo rodno domovino Slovenijo, bo morda prišel čas, ko bomo lahko podprli tudi kakšno našo slovensko avstralsko kulturno skupino. Na misel mi pride Igralska družina iz Merrylandsa, Prvi rej iz Canberre in še veliko drugih. Prisrčen pozdrav M ari a Grosman. Newcastle m < i ono SLOVENSKI NARODNI SVET - VIKTORIJE Glasu Slovenije ob obletnici aktivnega dela Slovenski narodni svet Viktorije čestita uredništvu Glasa Slovenije za neutrudno in vztrajno delo. Imeti štirinajstdnevnik je za slovensko skupnost v Avstraliji izrednega pomena. Obveščati slovensko skupnost o našem delu v Avstraliji, o pomembnih dogajanjih v Sloveniji, seznanjati Slovence šriom po svetu a aktivnih Slovencih v Avstraliji, vse to so pomembni členi v vsem nam skupnem cilju povezovanja slovenskega naroda. Ob jubileju vam želimo uspešnega delovanja v bodoče, polnega izvirnih idej za popestritev Glasa Slovenije, predvsem pa zdravja in vztrajnosti pri tem zahtevnem in nikoli končanem delu. Za SNS Štefan Menel - predsednik Vinko Rizmal - tajnik Ob velikih stroških in delu, da se pripravi gradivo za posamezne številke, je poudariti še izredne napore in prizadevanje, ki v urejevanje Glasa prinaša urednica Stanka, ob neutrudnem vodenju časopisa Florjana Auserja. Vsaka številka prinaša izboljšanje in nas prijetno preseneča. Tu je stalen viden napredek od številke do številke. Ob petletnem jubileju lista čestitam urednici Stanki in njeni zavzetosti in strokovnem urejevanju z željo, da bi ji Bog pomagal, da bi še naprej zmogla delo, ki ga opravlja za slovensko skupnost. Upam, da bomo vsi ostali zvesti Glasu Slovenije in ga podpirali moralno in tudi denarno - vsak po svojih močeh dr. S. Frank. Adelaide 90-letnica dr. S. Franka v Adelaidi Spoštovana gospa urednica in gospod upravnik! Pol desetletja, kup papirja, grmada podatkov, nešteto ur tipkanja, iskanja novic, fotografij, pogovorov, finančnih in drugih sredstev, koliko neprespanih noči, skrbi, razočaranj in presenečenj, koliko nehvaležnega in neplačanega dela je bilo vloženega v urejanje in izdajanje časopisa Glas Slovenije, kije za nas informativni časopis, za prihodnost - pisana zgodovina avstralske Slovenije, povezane z matično domovino in drugimi rojaki po svetu. Draga Stanka in Florjan, vztrajajta naprej pri vzornem informativnem delu, čeprav ni vedno lahko. Mi. bralci pa smo največkrat nerodni in ne znamo pokazati hvaležnosti ali izkazati priznanja za trud. Želim vama, da bi z Mariza Ličan v pogovoru s ljubeznijo do sorojakov, z dobro voljo, s pozitivnim gledanjem na našo slovenskim pevcem za radio SBS slovensko skupnost in z željo po sožitju med nami vsemi tu in onstran luže nadaljevala vajino delo še dolgo, vsaj do srebrne obletnice Glasa Slovenije. Iskrene čestitke in še na mnoga leta Stanka, Florjan in Glas Slovenije! Mariza Ličan urednica slovenskih oddaj na državni radijski postaji SBS v Svdnevu Petletnica izhajanja Glasa Slovenije je prav gotovo zelo pomemben dogodek za slovensko skupnost v Avstraliji. Zato se spodobi, da se ta jubilej tudi slovesno proslavi. Moč našega naroda je vedno bila v jeziku in kulturi. Edino tako smo ob drugih velikih narodih ohranili svojo samobitnost in kulturno svobodo. Glas Slovenije nas seznanja o najnovejših političnih, kulturnih in gospodarskih dogodkih po svetu, še prav posebno pa v Sloveniji in med našo skupnostjo tukaj. To je plemenito kulturno poslanstvo, ki ga publikacija uspešno opravlja. Jožica Titan Bačnik Glasu Slovenije Ob jubilejni 5. obletnici izhajanja izreka Klub Triglav v imenu svojih članov iskrene čestitke urednici Stanki Gregorič in založniku ter tehničnemu uredniku Florjanu Auserju za uspešno in požrtvovalno delo z veliko željo, da bi časopis še nadalje obveščal, zbliževal, ohranjal slovenski jezik v tujini in povezoval avstralske Slovence z matično domovino ter ostalimi Slovenci po svetu. Prav tako naj bi tudi blagodejno vplival na svoje bralce. Za odbor Kluba Triglav Jože Pahor predsednik Draga ga. Stanka, hvala za redno pošiljanje lista. Vse dobro in mnogo uspeha! Tomaž Možina, Sydney Spoštovana ga Gregorič, oglašam se z iskreno željo, da bi praznovanje pete obletnice osvežilo slovensko zavesi med avstralskimi Slovenci. Iskrene pozdrave Zvone Hribar, Waga- Waif a Uredništvu Glasa Slovenije Sprejmite prav lepe pozdrave in čestitke ob peti obletnici. Prav tako želim vso srečo v nadaljnjem tiskanju vašega lista, ker je zelo zanimiv in tudi poučen za vse Slovence po svetu. S spoštovanjem Vaš zvesti bralec Adolf Ko lednik, QUI. Spoštovana in draga Stanka in Florjan! Za peto obletnico že vnaprej čestitava in želiva še mnogo izdaj zanimivega Glasa Slovenije. Marjanka Drolc in Jožica Titan-Bačnik, Ljubljana Spoštovana Stanka, urednica Glasa Slovenije, čestitam ti pri tvojem vztrajanju in pogumnem delu pri urejanju časopisa. Glasu želim veliko sreče in dolgo življenje. Stefan Merzel. Melbourne Kakor vidim izhaja Glas Slovenije že pet let. Prejemam ga z veseljem, še posebej novice iz Slovenije. Tukaj prispevam za Vašo proslavitev. Lepo Vas pozdravljam Ivan Smole, Griffith, NSW Zvone Hribar, univerzitetni profesor iz Wage Wage (desno) na konzularnem srečanju ob dnevu slovenske državnosti v Sydneyu; v sredini Alfred Breznik, častni konzul RS Glas Slovenije Its hard to believe that the newspaper Glas Slovenije has already been in existence for 5 years. It is a very high quality publication which has kept it's readers informed on important events and issues that concern Slovenija and Slovenian Communities around Australia and the world. All of you should be congratulated at Glas Slovenije! I as a proud Australian Slovenian wish Glas Slovenije a happy 5th Birthday and many more years of success! Lenti Lenko, Melbourne Draga Stanka in Florjan! Čestitam Vama k petletnici obstoja, ter k vajinem trajnem in tako uspešnem delu za povezavo slovenske skupnosti. Glas Slovenije je bil časopis ob pravem času. Za nas, ki se trudimo za ohranjevanje slovenščine v šolskem sistemu je bilo to glasilo od prvih začetkov silno važno, saj je odgovarjalo potrebi po bolj pogostem poročanju o dogajanjih tukaj med nami in v Sloveniji. Glas Slovenije je bil in ostal informativen časnik, katerega urednica se ni ustrašila kontroverzije, kritike in ugovarjanja, ter vedno povedala svoje, in ki postaja z leti vedno bolj profesionalen. Z veseljem smo ga predstavili posebno odraslim študentom slovenščine, kot dvotednik, ki jih bo informiral o dogajanjih v slovenskem svetu ter jim ohranja! žive vezi z materinskim jezikom. S čestitkami in željami za nadaljnje uspehe Saša Ceferin Združenje slovenskih učiteljev Viktorije Spoštovana Stanka in Florjan Z Vama se veselim Vajinega uspeha in Vama prisrčno čestitam ob 5. obletnici rojstva Glasa Slovenije. Ali je res že minilo pet let? Spominjam se, kot bi bilo včeraj, kako si mi strogo zaupala, da bo izšel novi časnik. Bala si se, kaj bo rekel na to novico pokojni pater Bazilij, urednik mesečnika "Misli".... ali se ne bo počutil ugroženega? Ali ne bo videl v novem časniku konkurenco in se bal nasprotovanja? Ali bo odobraval, ali bo zaupal...? Prevzela sem vlogo posredovalke in prepričala pokojnega patra, da so samo dve možnosti: nasprotovanje ali sodelovanje. Po kratkem razburjenju Te je poklical, Ti ponudil sodelovanje in Ti podaril Božji blagoslov. Tako si lahko štejem v čast, da sem duhovno botrovala pri rojstvu Glasa Slovenije. Spominjam se celo, kako sva kar preko telefona sklanjali: Glas, Glasa ali Glasu (???), Glasu, Glas, pri Glasu, z Glasom... Novorojenega iz tiskarne, ga je bilo treba spraviti na noge - odp ostati. Ponudila sem pomoč pri tem "vanem " delu. Ze pri prvi številki sem upognila okuvertila, naslovila in odposlala 250 komadov..., kakšna muka, da sem kar belo videla nekaj časa. Toda, delo iz ljubezni je veselje. Zavedam pa se, da je Vajino del o odgovor no, požrtvovalno, naporno, mnogokrat nehvaležno in ne dovolj spoštovano. Delo iz ljubezni pa za Vaju ni preveč naporno. Cenim in spoštujem Vajino delo in želim, da Vaji prviBcCjLbJagosbv ^pien lja in ušesno vodiše naprej Jožica Gerden, Mildura tajnica Avstralske slovenske konference Čestitamo k peti obletnici. Ob proslavitiv se imejte veselo in zadovoljno. Ivanka Žabkar, \Volloni>oni> S as h a Ceferin Jožica Gerden Draga Stanka, moj mali, upokojenski dar je za velike potrebe Glasa Slovenije z željo naj še živi! Marcela Bole. Melbourne ssa*"8®^- - iL» Glasu Slovenije Čestitke za obletnico! Želim zdravja in vsega lepega. Dalečje Avstralija, pa spet ne tako zelo... L 1 _ .vLada Zei. urednica Delofax w Spoštovano uredništvo! Iskrene čestitke ob peti obletnici. Hvala za ves trud in požrtvovalnost, za profesionalno delo in ohranitev slovenskega jezika ter povezavo med Slovenci v Avstraliji, po svetu in domovini. Veliko sreče in še na mnoga leta - s korajžo naprej! S slovenskimi pozdravi Ivo Klopčič Družina Vodušek iz Yarra\vonge se pridružuje čestitkam za obletnico G /asa Slovenije in želi denarno pomagati pri sponzorstvu za peto obletnico Voduškovi - i Pet let Glasa Slovenije K peti obletnici izhajanja Glasa Slovenije tukaj v Avstraliji moje p. Janez iskrene čestitke njegovi urednici Stanki Gre gor ič. Njena neverjetna energija in požrtvovalnost, predvsem pa njena predanost predstaviti to naše avstralsko slovensko glasilo tukajšnjim rojakom v kar najbolj kakovostni obliki, je vsekakor doseglo svoj namen. Danes je ta naš slovenski štirinajstdnevnik prav gotovo najbolj informativni časopis slovenskih bralcev v Avstraliji. Prav tako pa tudi po obliki računalniško odlično obdelan, kar zahteva nemalo truda, znanja in prakse. Z vsakim novim izvodom je opaziti kakšno novo in še bolj domiselno predstavljeno obliko publikacije, ki sedaj že na 16 straneh prinaša neverjetno število zgoščenih, vendar kakovostno podanih zanimivosti iz domovine, Avstralije ter ostalih delov sveta. Ne bi bilo prav, če ne bi pri tem uspešnem delu omenili tehničnega oblikovalca, sicer publisherj a/založnika Glasa Slovenije Florjana Auserja. Obema veliko uspeha tudi v prihodnje. Mara Meric k a, Danvin Draga Stanka in Florjan! Naročnina za G. S. mi izteka in moram se pohiteti, da Vam pošljem petdeset penzionerskih dolarjev (ti so boljši, ker so dobro pretehtani) in deset dolarjev za "mašenje razpoki in", ki nastajajo od ogromnega, za to pa neplačanega dela. Spoznam se na to, nekoč sem bil urednik tudi sam. Vas pozdravlja in še veliko uspeha Lojze Kosi. Perth Pet let niso mačje solze Dvignimo klobuk - uspelo vam je! Kar so mnogi prerokovali, se jim ni uresničilo. Pet let nesebičnega in požrtvovalnega dela za slovensko skupnost v tujini je vredno več kot samo pohvale. Marsikdo bi si upal napisati nekaj listov v takem časopisu, ne upam pa si niti pomisliti, da bi kdo bil tako korajžen, sposoben in vzdržljiv, da bi mu to uspelo pet let. Koliko časa in neprespanih noči je vloženih v to delo, da o stroških niti ne govorimo. Vem, da za to ne iščeta plačila in laskavih pohval. Vem tudi, da bi bilo največje plačilo za vajin trud in delo, če bi se vsaj vsak peti Slovenec v Avstraliji naročil na Glas. To pomeni odšteti samo 99 centov na teden in s tem dokazati, da še vedno teče po naših žilah slovenska kri. Osebno se želim zahavliti in Vama čestitati ob tem jubileju, še posebej za vse kar sta doprinesla za slovensko skupnost v IVollongongu. Spomniti se je prihoda okteta Lesne, slovenjgraškega župana in sprejema pri našem županu. Prepričan sem, da bo vajino delo plodno še naprej in Vama želim še veliko uspehov pri nadaljnjem izdajanju in urejanju našega edinega štirinajstdnevnika v Avstraliji. Hvala za vse, korajža velja - kdo jo ima! Ivan Rudolf\ Slovensko društvo Planica, VVollonsons si®*-"C* Pet let je dolga doba. Za tiste, ki ne vedo koliko je dela s časopisom to ne pomeni dosti, toda vsi smo lahko ponosni in hvaležni za pisano slovensko besedo. Dokler jo bomo pisali in brali v tujini, se ni treba bati, da bi utonili v tujem svetu. Zato hvala naši urednici Stanki Gregorič in Florjanu Auserju. Globoko sem prepričan, da je mnogim našim rojakom v Avstraliji edini slovenski časopis, ki prinaša novice iz političnega, gospodarskega, kulturnega in športnega sveta in nas obvešča, kaj se dogaja v domovini in v širnem svetu. Prve številke so nas vse neizmerno osrečevale, željni smo bili novic, ki jih je prinašal Glas Slovenije. Koliko truda je bilo vloženega in še vedno je, to ve samo uredništvo - in Bog. Iskrene čestitke ob peti obletnici z želj o in prošnjo Vsemogočnemu Bogu, da bi še naprej vodil Stanko in Florjana pri tem delu. Ce vama bo kdaj težko, se spomnita, da nas je veliko, ki vama stojimo ob strani in če ne drugače, vaju podpiramo z molitvijo. Se na mnoga leta Glas Slovenije in uredništvo! Pater Janez Tretjak, Adelaide Glasu Slovenije za uspešno pot na internet Glas Slovenije, časnik ustanovljen v Avstraliji, ki ga že od vsega začetka, navzlic vsem težavam in pritiskom izseljenskih razmer, neutrudno s strastjo in slastjo, pa tudi z jezo in bolečino ureja dinamična Stanka Gregorič, stopa v drugo fazo svojega obstoja. Ob peti obletnici svojega izhajanja, bo Glas Slovenije na Internetu zadobil elektronsko obliko. Iskreno povedano, ta novica ne preseneča, kajti času primerno je bilo to pričakovati. Treba pa je, da vsaj slovenska skupnost v Avstraliji s hvaležnostjo sprejme na znanje dosego tega cilja, ki ni bila lahka. Kdo in kaj me je pritegnilo k temu zapisu? Florjan Auser, založnik in tehnični urednik Glasa Slovenije. Za elektronsko izhajanje je Florjan, naš rojak, zavzel sledečo programsko zamisel: V korak s časom -mislimo na prihodnost! V moji zaskrbljenosti za človeštvo, ki ga prehiteva čas, predvsem pa v skrbi za Slovence, je elektronska komunikacija edino sredstvo, ki čas (še) dohiteva. Bodimo iskreni -gre se nam za prihodnost slovenskega naroda. Gre nam za nohte. Slovenci rapidno postajamo psihotičen narod, kar potrjujejo številni smaomori v vrstah naše mladine. Izgovor, da se to dogaja tudi drugim narodom Je čisto navadna puhloglavost. Gre se nam pa tudi za širjenje imena naše rojstne dežele in države: Slovenija. In tudi za njen ugled. Ne bom se spuščala v pranje našega narodnega umazanega perila, ki je tako in tako zaprano po krivdi tako in tako opranih možganov. Zato nam je potrebna vsaka bodrilna slovenska beseda na internetu. Program, s katerim nas Florjan Auser spoznava v Glasu Slovenije (vidi št. 119, str. 2), ima vse možnosti, da naše ime ponese sirom sveta, da ga spozna z geografsko lego Slovenije, z našo kulturo, z našimi dosežki v znanosti in umetnosti in športu, z našimi tradicijami in šegami, z naravno lepoto naše dežele, z državno politiko Slovenije in z našo zgodovino, od katere se nismo ničesar naučili. Čeprav ne dvomim v njuno zagnanost, sposobnost in delavnost, se zavedam, da bo izvedba celotnega programa Glasa Slovenije na internetu predvsem odvisna od sponzorjev. Želeti jima je proste roke pri izbiri snovi in sodelavcev ter obilo uspeha. Tu odpade vsaka zavist - grda slovenska lastnost. Pavla Gruden Svobodni razgovori Svdnev Pavla Gruden Uredništvu! Peta obletnica slovenskega 14-dnevnika v Avstraliji je pomemben dogodek za nas vse. Za tiste, ki ga pripravljajo in za liste, ki ga radi prebiramo. Je vez med Slovenci, ki mnogokrat ne najdemo skupne besede Je vir zanimivosti iz Slovenije in dogodkov v slovenski skupnosti sirom po Avstraliji. Je tudi "prezračevalec" različnih mnenj. Res je peta obletnica velik dogodek, ki zasluži spoštovanje, še posebej zato, ker le redki ljudje vedo, koliko dela je vloženega vanj. Koliko ur prebiranja časopisov, revij, ure iskanja informacij na internetu - takrat, ko so oči že tako utrujene od branja, da že težko sledijo besedam na zaslonu računalnika. Koliko časa in denarja je potrebno za telefonske poklice, koliko živcev za ljudi, ki so pozabili, da živimo v demokratični državi, kjer lahko ima vsak svoje mišljenje in svoje prepričanje. Zato, najlepša hvala uredništvu za skrb, čas in delo, ki ga vložijo v ta štirinajstdnevnik da je zanimiv in pester, tako, da lahko v njem vsak najde nekaj kar ga zanima. Hvala Florjanu za profesionalno tehnično oblikovan glasnik. Obema, Stanki in Florjanu pa za organizacijo dobrodelne akcije "Koale za novo Pediatrično kliniko" v Ljubljani. Hvala, Stanka, tudi za sodelovanje z uredništvom SBS Radia Melbourne. Elica Rizmal urednica slovenske oddaje Radia SBS Melbourne Z leve. Lojze Košorok, Stanka Gregorič (sedi),Elica Rizmal Slovenski narodni svet QLD Uredništvu Glasa Slovenije V imenu SNS QLD bi Vam rad čestital ob peti obletnici izhajanja Glasa Slovenije. Vsakokrat, ko ga dobim, Vam v mislih čestitam za uspešno in naporno delo pri urejanju. Glas Slovenije me, spoštovana Stanka, spominja tudi na Vaše požrtvovalno delo pri osamosvajanju Slovenije in v prejšnjem glasilu Slovensko Pismo, v okviru ASK. Vaše delo urednice izraža tudi močno in iskreno ljubezen do naše stare domovine, kljub tolikim razočaranjem, kijih marsikdo pogosto doživi. Pohvale vreden je bil tudi Vaš nastop glede zadeve "Lucu-pater Bazilij", zato Vas bralci še posebje spoštujejo. Urednikovo delo ni lahko in vsakomur vedno ustreči ni mogoče. Vsak pa lahko vidi, da ste iskrena v svojem poročanju, tam kjer sta poštenje in resnica edino merilo! Hvala tudi Florjanu Auserju, založniku in tehničnemu uredniku časopisa. Prav je, da se ob tej obletnici spomnimo tudi ostalih soustanoviteljev Glasa Slovenije: Alfreda Brežnika, Dušana Lajovica in Štefana Merzela, saj verjetno brez njih danes tudi ne bi bilo Glasa Slovenije. Če bo Glas Slovenije ohranil prednosti, ki so bile značilne tudi za pokojnega patra Bazilija, potem je upati, da bo praznoval še več visokih jubilejev. Še enkrat mnogo uspehov, z iskrenimi željami Mirko Cuderman. tajnik SNS QLD Dragi Stanka in Florjan, odkar izhaja Glas Slovenije, ga z Ljubo dobivava in ga prebereva od začetka do konca. Ene stvari nas razveselijo, druge ujezijo ali motijo, vendar vedno najdeva kaj zanimivega o življenju naše skupnosti v Avstraliji ali pa o rojstni domovini. V zadnji številki ste na primer objavili čudovit članek izpod peresa Marthe Magajne. To je čisto vino. Da je imela cela Slovenija tako pametne duhovnike kot je bil njihov župnik in tako dobre vaščane, ki niso dovolili, da bi šli njih domobranski fantje v kočevske jame, potem bi bila Slovenija danes dosti bolj prijetna in prijazna dežela. Kar hočem reči draga Stanka je to: piši in objavljaj, kakor ti vest veleva. Meni včasih tudi marsikaj ni všeč pa ne rohnim čez tebe a/i Florjana. Zrcalo tvojega časopisa naj bo življenje slovenstva v vsej njegovi raznolikosti in nasprotjih. To je pošteno novinarstvo. Tisti, ki ne prenesejo različnosti naj pač trpijo: od jeze! Tudi sam sem se svoje čase ukvarjal z novinarstvom in vem koliko je dela, tudi požrtvovanja in stroškov. Ti si sama začela kot junak, zdaj imaš še dobrega delovnega partnerja. Kar tako naprej Stanka in Florjan, še vsaj pet let! Bert Pribac, Canberra Krščanska kulturna zveza Celovec - Avstrija Glasu Slovenije, čestitka ob petem rojstnem dnevu Spoštovana gospa Gregorič. cenjeno uredništvo! Od leta 1994, ko smo koroški Slovenci bili z Mešanim pevskim zborom Gallus pri vas na pevski turneji, z velikim zanimanjem prebiramo in sledimo dogodkom slovenskih rojakov v Avstraliji. Časopis je dobro urejen in izredno informativen. Občudujem vas, kako z velikim zagonom urejate ta časopis. Posebej veseli smo, da boste odlsej naprej širili naše novice tudi po internetu. To je vsekakor pametna odločitev, saj boste s tem dosegli še več bralcev. Vaš internet naslov bomo razširili tudi med koroškimi Slovenci in pripravili tudi kakšen link na vašo domačo stran. V imenu Krščanske kulturne zveze vam izrekamo iskrene čestitke ob petletnici časopisa in vam želimo veliko dobrih novic in vztrajnosti pri tako odgovornem delu. Lep pozdrav iz Celovca! Za Krščansko kulturno zvezo: Nuž.ej Tolmajer, tajnik »n^zr—-^ .... ■ ll_«busb. 10.5.1998 ^.'^L, Spoštovana ga. Stanka! Najprej čestitke ob 5. obletnici Glasu Slovenije, Vam in vsem, ki delate pri časopisu. Rada ga preberem, še naprej želim lepega uspeha. Pošiljam Vam prispevek za obletnico praznovanja - sem zavedna Slovenka, mati petih otrok, imam trinajst vnukov - velika družina a hvala Bogu so zaenkrat vsi zdravi in dobro. Z iskrenimi pozdravi vsem Paula Zemljak. Svdnev Spoštovana urednica! Ob tej priliki Vam čestitam za delo in skrb ob peti obletnici urejanja Glasa Slovenije. Začetek ni bil lahek, lahko ni niti sedaj, za bodočnost pa Vam želim lepše in boljše čase za pripravljanje tega N-dnevnika, časopisa, ki nam prinaša duševno hrano za slovensko skupnost tukaj v Avstraliji. Čestitamo! Radijski delavci slovenske ure 3 ZZZ 92.3 FM, Melboume Meta Lenarčič Spoštovano uredništvo! Bodite lepo pozdravljeni. Glas Slovenije se mi dopade in kar naprej tako, še naprej ostajam vaš naročnik Ignac Gjura, Svdnev Mera Lenarčič Dragi Glas Slovenije in njegova spoštovana urednica! Pet let življenja ni veliko, 120 številk in nad 1500 strani člankov, novic iz avstralskega slovenskega življenja in iz domovine pa pomeni ogromno dela. Klobuk dol! Naše Ženevske novice so se rodile malce popreje, a v tako skromni obliki, da to ni omembe vredno. Zdaj so sicer obsežnejše in se lahko pohvalijo s 24-timi številkami, ker pa izhajajo le vsake tri mesece, so njihove novice vselej že postane, mali format pa tudi ne dopušča bogatejše vsebine. V rokah urednika-amaterja se skušajo zgledovati po drugih, podobnih glasilih, pri tem pa jim je profesionalnost Glasa Slovenije na prvem mestu. Čeprav ste tako daleč od domovine, na nasprotni strani zemeljske oble, imate vi, avstralski Slovenci, srečo: preko svojega tiska ste dobro povezani z dogajanjem v domovini. Glasu Slovenije gre v veliki meri zasluga, da slovenski jezik, slovenski običaji in slovenska misel še živijo tudi v drugi, tretji generaciji in da bodo živeli še naprej. Zato še enkrat: čestitke k jubileju in priznanje vsem, ki so to vzorno glasilo ustanovili in ki ga še naprej držijo pri življenju s svojim delom, prispevki in finančno podporo. Vaš skromni urednik Ženevskih novic dr. Bogdan Žega. Ženeva To the Editorial of GI as Slovenije CONGRATULATIONS! After working on the ASR for almost as long as you have on Glas Slovenije, I have much admiration for your continued energy and resourcefulness in finding relevant and interesting news articles. Not only do I believe that you are vital to out community keeping in touch with what is happening in Slovenia and here in Australia, I also must thankyou from the bottom of my heart for your willingness to share your knowledge with me and my generation. / hope you have a great party to celbrate your success and then a well deserved holiday! Dear Stanka and Florjan, remember that you are rare individuals in our community - you not only talk about what should be done, you do it! Regards Irena Stariha on behalf of the Ekipa Australian Slovenian Review Team Australian Slovenian Review Glas Slovenije Ob vaši obletnici Ko sem se pred dobrim letom priselila v Sydney z možem Avstralcem, me je tolažila misel, da je v Avstraliji velika slovenska skupnost in ne bom sama. Čeprav daleč od domovine, se slovenska beseda sliši in bere, pa tudi tisti avstralski Slovenci, ki ne znajo slovenskega jezika, se družijo in se zanimajo za slovensko kulturo in vse kar je slovenskega. Z navdušenjem sem iskala Slovence po Sydneyu in se zanimala za njihove aktivnosti.' Seveda pa ima vsak svoje življenje s službo, družino in obveznostmi, in tako za družabnosti velikokrat zmanjka časa. Privatni stiki so zato največkrat omejeni na telefonske pogovore in e-maile. Obisk slovenskega društva/kluba ali cerkve je za naju z možem skoraj celodnevni izlet, saj živiva na nasprotni strani mesta, zato se tja odpraviva le ob večjih prireditvah. Se najlaže je brati slovenske časopise in poslušati slovenske radijske oddaje. Najprej sem spoznala Glas Slovenije, in ker se je nanj mogoče naročiti, sem brez skrbi, da bi zamudila kakšno številko. Preko prijateljev sem izvedela tudi za drug slovenski tisk v Avstraliji, kot na primer Misli, Slovenia - South Australia Newsletter, in The Australian Slovenian Review (ASR). Tudi slednjega sedaj dobivam redno po pošli in včasih napišem kak prispevek. Vsak izmed časopisov ima značilno izbiro tekstov in kakor da bi se uredniki medsebojno dogovorili, se napisani članki le redkokdaj prekrivajo, tematika je pri vsakem drugačna in branje vedno prinese kaj novega. Glas Slovenije po navadi preberem od prve do zadnje strani takoj prvi dan, ko ga dobim. Izhaja vsakih štirinajst dni, zato mu noben dogodek ne uide, naj bo iz Slovenije ali izmed Slovencev v Avstraliji in po svetu. Ker se z urednikoma dobro poznam, vem, da uporabljata vire iz interne ta, i mas ta dogovorjeno izmenjavo z večino časopisov v Sloveniji in neštete osebne stike s Slovenci po vsem svetu. Ker živita v Sydneyu, se ne zgodi da bi kak dogodek v slovenski skupnosti minil brez njune prisotnosti in poročanja. Čeprav je Glas Slovenije šele pred kartkim uradno postal tudi informativni center, je že dolgo časa služil temu namenu. Velikokrat sem poklicala Stanko le da bi mi posredovala kak naslov ali telefonsko številko, obiskovalci iz Slovenije pa od urednikov izvedo izvedo domala vse o tukajšnjih Slovencih v Avstraliji. Dejstvo, da Glas Slovenije letos praznuje peto obletnico izhajanja, pojasnjuje kvaliteto časopisa, ki izvira iz dolgoletnih izkušenj urednikov, hkrati pa kaže na vztrajnost in predanost avstralskih Slovencev svoji kulturi in slovenstvu. Vsi, ki delujejo javno za slovensko skupnost v Avstraliji, naj bo to v obliki tiska, oddaj ali prireditev, zaslužijo priznanje in podporor, saj nam pomagajo, da tudi na tem koncu sveta ohranjamo svojo narodnostno identiteto in stik z domovino. Nataša Drummond, Sydney Avstralska slovenska konferenca Glasu Slovenije Cenjeno uredništvo! Z velikim veseljem se v imenu Avstralske slovenske konference, pa tudi v svojem imenu, pridružujem številnim čestitkam Glasu Slovenije ob njegovi petletnici. Kdor je z dušo povezan s slovenskim živ/jem in s slovensko vsakdanjostjo, se mora zavedali velikega pomena Glasa Slovenije, ki ga zapolnjuje v dalj nji Avstraliji. Časopis, ki poroča le pristransko, kot to delajo mnogi, ni vreden imena. Glas Slovenije pa zna tudi vzpodbujati, karati in učiti, zato ima za nas neprecenljivo večji pomen kot časopisi, ki "mlatijo prazno slamo". Uredništvu želim še mnogo let uspešnega in vztrajnega dela in vam v imenu vseh čestitam k tako pomembnem jubileju. Z najlepšimi željami Cvetko Falež, predsednik Canberra AVSTRALSKA SLOVENSKA KONFERENCA Glas Slovenije Spoštovani! Pridružujemo se čestitkam ob vaši 5. obletnici in vas lepo pozdravljamo. Namestnik direktorice Vjetko Skrt GLAS SLOVENIJE Čestitka ob 5. obletnici Naše sodelovanje seje začelo pred tremi leti, ko smo bili z ansamblom Štajerskih 7 na turneji po Avstraliji. Reportažo o turneji smo objavili v programih številnih televizij Združenja lokalnih TV Slovenije. V oddajah Slovenci v Avstraliji smo pripravili tudi pogovor s Stanko Gregorič o urejanju Glasa Slovenije. Arhivsko gradivo hranimo in bo imelo nekoč veliko zgodovinsko vrednost. Spletli smo prijateljstvo in sodelovanje, ki je potekalo vseskozi v obliki številnih skupnih projektov. Andrej Šifrer v Sydneyu, koale za novo Pediatrično kliniko v ljubljani.teniška igralka Katarina Srebolnik na Australian Open, Marjan Marinšek s pevkama in z razstavo Gasparijevih razglednic so pravi pokazatelji medsebojnega zaupanja in uspešnega sodelovanja. Glas Slovenije je pomembna vez med Slovenci v Avstraliji tako na področju informiranja, kakor tudi na področju ohranjanja tepe slovenske besede. Ob vašem jubileju Vam želim vse najboljše, da bi še v bodoče lepo sodelovali. Rajko Djordjevič direktor in odgovorni urednik VTV Velenje (Rajko Djordjevič je tudi predsednik uprave Gospodarskega interesnega združenja lokalnih televizij Slovenije) Nataša Drummond Cvetko Falež Po obisku Avstralije, čustva, spomini, nostalgija.. GLASU SLOVENIJE OB PETI OBLETNICI Težko bi bilo brez vidne zadrege in nelagodja našteti vse tiste ljudi, dogodke, stvari, ki so mi ob neposrednem dotiku pustili najglobjo sled. Enako silovito kot tedaj, ko so se dogajali tam daleč pod južno zarjo, se zdaj - nemara ob nekaterih posebnih priložnostih celo močneje - vedno znova pritihotapljajov spomin. In tam ostajajo, odeti v kopreno tasa. Vse bolj kot očarljiva, žlahtna patina... Ampak če bi se torej vendarle morala odločiti in od vsega, kar sem potem kot kakšen dragocen dar pritovorila domov - zlasti tudi spoštljive količine vsakovrstnih publikacij, obsežno gradivo z novinarskih konferenc, medicinskih kongresov, revije, dnevne časopise, filme, fotografijein drugo, kar je ostalo zabeleženo v glavi, (pač poklicna deformacija, tudi v izražanju) - bi rekla, da so mi jemale sapo in vzbujale iskreno občudovanje vse tiste priložnosti, ko sem prihajala v stik s slovensko pisano besedo na južni celini. Seveda tudi govorjeno, prek radijskih valov in v neposrednih, prijazno gostiteljsko dogovorjenih ali mnogih naključnih srečanjih. Toda za to, da bi poskušala vsaj do neke mere spoznati in razumeti dolgotrajno prizadevanje mnogih znanih in neznanih (so)ustvarjalcev, sem se v (vedno prekratkem) času, ki sem ga imela na voljo, nekajkrat zakopala med skladovnice revij, knjig in časopisov. In potem brala in brala, brala... pozno v noč... nekajkrat tako pričakala rojevanje avstralskih juter... In vendar se mi navzlic vsem prizadevanjem ni uspelo povsem prebiti prek velikega dela teh gradiv. Mnogo jih je bilo, gotovo bi katerega spregledala, zato jih ne morem naštevati. Enako se je potem dogajajo skoraj z vsemi, tudi s celo kopico, nekaj letniki prijazno posojenega, prepričana sem, da med Slovenci v Avstraliji že dolgo nepogrešljivega časopisa Glas Slovenije... Nikakor si ne delam utvar, da bi mogla in smela s tako površnim poznavanjem obojega, načina življenja, ljudi, njihovih usod in časopisa, ki poskuša biti zrcalna podoba vsega tega, presojati kaj je dobro, kaj bi lahko bilo drugače. Zagotovo bi tudi oba ustvarjalca in drugi sodelavci soglašali s prepričanjem, da sicer vedno dobro denejo običajne priložnostne pohvale, kakršnih smo vajeni ob jubilejih, trepljanje po ramenih... No, čisto odveč ta reč ni, malo pomaga delovni morali na noge, da vnovičen zagon po izčrpavajočem obdobju, v katerem se včasih spričo vsega, kar se lahko nakopiči v časopisnem uredništvu, skotali kam pod mizo... Prav prevelikega haskapa zgolj od (po)hvale navadno ni. In vse dobro je - v nasprotju od manj prijetnega - navadno hitro pozabljeno. Novinarji, uredniki in vsi drugi vsaj malo (samo)kritični literarni ustvarjalci navadno nekako intuitivno vemo, kdaj so posamezni avtorski prispevki, poročila, komentarji, fotografije, časopisi in revije v celoti uspeli in kdaj bi radi nanje kar najhitreje pozabili... Kot sicer na slabe dni ali obdobja, ki nas vse kdaj pa kdaj doletijo vžzivljenju. Predvsem pa celotna vsebina ni nikoli vsem po meri in okusu, kar je seveda popolnoma normalno. Saj, kaj lahko bolj razveseli uredništvo, kot odmevnost bralstva? V glavnem to pomeni, da časopis skrbno berejo, izrekajo v njem svoja stališta o (ne)pomembnih, stvareh. In ga - kadar nikogar ne žalijo in so kljub različnim stališčem spoštljivi do drugih - tako bogatijo. Pride čas, ko se na orumenelih in scefranih zavitkih povezanih revij in časopisov prične nabirati prah in so komaj še čitljivi, v uredništvih pa so se zamenjale generacije sodelavcev, se ob listanju po očarljivi arhaičnosti navadno ne moremo ubraniti pomenljivemu nasmešku. Skokovit razvoj sodobne računalniške videotelekomunikacijske tehnologije (če bodo ta zapis nekoč brali zanamci, se bodo morda krohotali ob ta čas aktualnih in nepogrešljivih besedah, kijih kratko in malo ne morem prezreti - INTERNET ali slovensko MEDMREŽJE, DELOfax) vzbuja malce strahu za usodo pisane besede... pravijo. In po naravi stvari torej lahko pričakujemo, da bo tudi "fižolček", kot vidva, Stanka in Florjan, menda ljubkovalno imenujeta časopis, ki ga z ljubeznijo, veliko zavzetostjo, znanjem in zato uspešno pripravljata, našeI svoj prostor za predstavitev najpomembnejšega v hitrem, učinkovitem elektronskem spletu. In to seveda ni razlog za strah, pač pa nov izziv, zanimiva priložnost. Privoščim in želim torej še veliko priložnosti za "arhaično spominjanje s pomenljivim nasmeškom"; ob policah, ki se bodo šibile pod skladovnicami letnikov, ustvarjenih na prehodu in stičišču izjemnega časa - novega tisočletja. Dragica Bošnjak /Delo/ Na enem od potepanj po Sydneyu - z leve Stanka Gregorič in Dragica Bošnjak, novinarka Dela - daje Glas zbral s koalami, ki so bile februarja 1996 na razstavi v Cankarjevem domu v Ljubljani za novo Pediatrično kliniko v Ljubljani okoli pol milijona dolarjev - daje, skupaj z VTV Velenjem in sponzorji Glas omogočil teniški svetovni mladinski prvakinji Katarini Srebotnik januarja 1998 sodelovanje na Australian Openu in na Hard Court Junior Championshipu, kjer je bila zmagovalka Morda niste vedeli da - da zdaj z Aleksom in njegovo soprogo skupaj prepogibamo, vlagamo v kuverte, se pravi pakiramo Glas Slovenije - daje izšla prva številka Glasa Slovenije 10. maja 1993 - da je časopisu dala idejno zasnovo in ime Stanka Gregorič - da sta časopis finančno podprla in omogočila prva izhajanja Alfred Brežnik in Dušan La-jovic iz Sydneya - da smo pričeli z rednim povzemanjem informacij z internet strani Mafkurje (virtualni znak Slovenije) četrto leto - da si je dr. Janez Bogataj ob obisku Sydneya na Internetu v uredništvu Glasa Slovenije ogledal dnevnik RTV Slovenije - da je prvi "pot potila " s Stanko ob računalniku Draga Gelt, uvajala jo je v skrivnosti računalniške tehnike; danes je urednica računalniško "shodila" -daje v vsaki številki Glasa okoli 250 različnih informacij, novic in člankov; v petih letih okoli 73.583 - da je v vsaki številki Glasa odtipkanih okoli 73.583 karakterjev (črk, pik, vejic, vprašajev, klicajev intd.); v petih letih okoli 8 milijonov 833.000 - (la je izdelala računalniški logoFrancis Gelt (na sliki s hčerkico) - da je delo uredništva na prostovoljni osnovi, brez plačila - da Glas bere povprečno 3-4 članska družina in da ga nekateri posojujejo drugim, kar še poveča število bralcev; v Sloveniji in po svetu ga berejo v univerzitetnih knjižnicah, na ministrstvih, uradih za Slovence po svetu in posamezniki, v Avstraliji pa je na razpolago pri verskih središčih in pri večini slovenskih društev -število teh bralcev je nemogoče ugotoviti - da smo v petih letih napisali skoraj za eno knjigo - okoli 2000 strani - da je Sydney eno najdražjih mest na svetu, 26. po vrsti in da postaja mesto bogatih; s tem pa so povezani tudi visoki stroški izhajanje Glasa, kar ni bil slučaj z Melbournom, taje po svetovni lestvici na zahodu eno najcenejših mest na svetu (43. po vrsti) - da zmanjka vsako leto poleg denarja od naročnin, prispevkov v tiskovni sklad, sponzorjev in oglasov za najskromnejše stroške izhajanja in pošte še 5-6 tisoč dolarjev in da mora te stroške enostavno nekdo pokriti - zadnji dve leti založnik Florjan Auser - da si tiskanja Glasa Slovenije v Sydneyu ne moremo privoščiti, zato ga kopiramo na Xeroxovih kopirnih mašinah - da smo razposlali v dveh letih več kot 1000 reklamnih številk - da se je število naročnikov v zadnjih dveh letih povečalo na stotine - da je v vsaki številki okoli 13.600 besed; v petih letih okoli 1 milijon 641.970 ... a »o.,«« > ImcatM. «;»< t-.i! Mv-x.-ii^». »": nii^KIm' u v ";."„".':' ■ •;*•!.'v ««u luiiwa rt; T r> «'■•«'-v-i: C •> Sk-Vvliii • J. H» '< -'.(Kii: in |»«>W. a-»»*. '. tk- fitfyii : rit« •"«X*? i »»-»i >i tnli «»..»»»• Nivi«; j» ..... ...... ^•KWii.i ilriA'VI« JCrtijf . I »» r.:y* .umm it*"V.V«?»iX Y V^OvMtt» pajiv's ■■.■•;*:tc.:u um' ».«ilVf>;st,v UJ »v II ii^ SLOVENIA ■ ■ ' " ' "-T-: Ui .11. ». * * *w*p» oi Itv. i mu a tafeSSfstr *». J.VL »- t 7 »i rOl M»..,- ilttfcms ;m>'W|< fa:xi •Ki.frt) OJH SiOicr.o* |i;ii..»>1 M t« , A.-WWI - da je Janez Zagorc v Adelaidi nekaj let skrbel za prodajo Glasa Slovenije Sl" blW/Uf rhf/jA,V f OMJiinaJUMs. liramb*. \jis*mJ»iiu?..v fei&Kat. , . jj \Hianiiil / HTML / l-lww 7 Li _J Î6 îéciirrfî Gfc Slovenije kot "papirni" časopis: - v skoraj vsa avstralska mesta kjer živiji Slovenci - v jVovo Zelandijo - v ZDA - v Kanado - v Argentino - v Veliko Britanijo - v Švico - v Avstrijo - v Italijo -v Slovenijo http://www.glasslovenije.com.au