SLOVEN
GOSPODAR
Izhaja vsako sredo. C e n e i Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — Poštno-čekovni račun 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5
Teleion interurban 113.
Cena inseratomi cel« •tran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500-, »/• strani Din 250-, llu str. Din 125-, Mali ogla« si vsaka beseda Din 1.20.
Šefa naceMva Kmetshe zveze v Mariboru.
Načelstvo Kmetske zveze v Mariboru je imelo dne 11. maja ob priliki vinske razstave svojo sejo, ki je bila pol-jioštevilno obiskana. Seje sta se udeležila tudi dva zastopnika Kmetske zveze v Ljubljani. Na seji se je razpravljalo predvsem o kuluku, lovskem zakonu, kmetijski zbornici, o trošarini na vino in vinarskih zadrugah, o sadjarstvu in sadjarskih zadrugah, o hmeljarstvu, o obrtniškem zakonu, o preureditvi občin, o davku na sečnjo gozdov, o begu delavskih moči iz dežele v mesto, o zavarovanju delavcev pri kmetijskih strojih, o starostnem zavarovanju kmetskega ljudstva, o kmetskem šolstvu in o drugih perečih kmetskih vprašanjih. O vsaki zadevi so se storili primerni sklepi, ki se sporočijo na merodajna mesta.
V	razgovoru so navzoči kmetje pov-darjali nujno potrebo, da se izda nov lovski zakon. Sedanji zakon preveč ščiti zajca in druge škodljivce. Kakšno škodo prizadeva zajec zlasti drevju, pa tudi fižolu, je dokazala letošnja zima, odnosno njej sledeči čas. Če bo zajec tako naprej se množil ter brez ovire uničeval sadno drevje, bo kmet izgubil vse veselje do sadjarstva. Škoda, ki ■jo zajec prizadene kmetu, je obenem škoda narodnega gospodarstva, ki ima od sadjarstva veliko dohodkov. Nujno je torej potrebno, da se lovski zakon preosnuje v tem smislu, da se zajcu ne bo več dajala zaščita. Zaščiten mora biti kmet, ne pa zajec in drugi škodljivci.
Kar se tiče kmetijske zbornice, je potreba časa, da se čim prej oživotvori. Ako imajo vsi stanovi svoja zastopstva, ki branijo interese stanu in njegovih članov, naj bi se takšno zastopstvo tudi dalo tistemu stanu, ki je najštevilnejši in najvažnejši v državi. To ¡je kmetski stan. Pri o život vor j en ju te ideje naj bi se gledalo na to, da bodo kmetijske zbornice tako organizirane, da ne bodo samo na papirju, marveč da ho do v resnici tudi kaj delovale. Organizacija bodi tako izvedena, da ho vsaka banovina imela svojo kmetsko zbornico, vse pa naj bi bile združene v osrednji zbornici. Da bi tudi kmetje Dravske banovine mogli povedati svoje misli o organizaciji zbornice, naj bi se mariborsko in ljubljansko Kmetsko zvezo pritegnilo k posvetovanjem, ki se sedaj vršijo v Beogradu.
V	vprašanju kuluka, ki se ravno v ftem času izvršuje, so kmeiie iz raznih
krajev obširno tolmačili želje, zahteve in mišljenje ljudstva v posameznih krajih. V tej zadevi so z ozirom na gospodarsko krizo storili sklep, ki so ga
poslali na pristojna mesta.
*
Nova razvrstitev obCin.
Vprašanje preg ipacije (nove razvrstitve in združitve) občin je sedaj stopilo v odločilno stanje. Sreska načel-stva so dobila nalogo izdelati načrt za pregrupacijo občin. Mi smo svoje stališče v tem vprašanju že večkrat opredelili. Naše občine so ne samo najnižje celice javne uprave, marveč so tudi samoupravne ljudske organizacije ljudi prebivajočih na določenem ozemlju in v tem oziru zedimba družin, ki stanujejo na tem prostoru. Občine v Sloveniji in zlasti v njenem štajerskem delu so rezultat (posledek) zgodovinskega razvoja, zrastle so z razvojem in napredkom socialnega, političnega in narodnega življenja med ljudstvom. Kar je nastalo med ljudstvom in iz ljudskih potreb, naj bi se ne spremenilo brez stvarnih in nujnih razlogov. Tudi ministrski odlok z dne 11. decembra 1.1930, po katerem naj se iz-
Novi predsednik francoske republike Paul Doumer. Več o njem pod zaglav-jem »Politika«
vrši pregrupacija občin, poudarja, da naj se to zgodi, kjer se pokaže za to potreba ali kjer prebivalstvo izrazi to željo. Ni torej v smislu tega ministrskega odloka, ako bi se hotelo to pregrupacijo, kakor se nam poroča iz nekaterih krajev, izvesti le pod vidikom lažje uprave. Po domače povedano sa to stališče tako glasi: Čim manj občin, tem manj posla bodo imeli z njimi državni upravni uradi. To stališče ni v skladu z navedenim ministrskim odlokom, ki naglaša kot razloge za pregrupacijo potrebo in željo ljudstva.
V tem času, ko gre za usodo naših občin, naj bi tiste občine, ki bi mogle postati predmet pregrupacije, tudi sa« me storile potrebne korake ter se a primernimi vlogami obrnile na sreska načelstva. To je n. pr. storila občina Sv. Primož na Pohorju, ki je v občin-ski seji 12. aprila t. 1. razpravljala o tem predmetu ter svoj sklep predložila sreskemu načelstvu v Preval j ah. V tej dobro utemeljeni vlogi se med drugim pravi: »Ministrski odlok je zelo širokogruden in namenjen gmotni in duševni koristi naroda. Zato naj se pregrupacija občin izvrši zgolj v tem smislu — narodove koristi — in naj se opuste vsi pomisleki, ki izvirajo ia zgolj lokalnega patriotizma ali konservativnosti ali kakih strankarskih ali zasebno-sebičnih namenov. V tem smislu — narodove koristi — naj se zaokrožijo občine, da bodo imeli vsi občani lahek dostop do svojega občinskega urada, ki bodi zato tudi vedno v kulturnem središču dotičnega kraja. Kulturno središče je v splošnem župna cerkev s šolo. Občin z lastnim kulturnim središčem, zlasti planinskih, naj se ne ukinja. Navadno so te občine teritorijalno še precej prostrane. Če bi se ukinjalo take občine in jih pridruževalo drugim, n. pr. planinske občine dolinskim, bi bilo to v očitnem nasprotovanju blagohotni nameri ministrskega odloka. Taka grupacija 'vb-čin bi bila proti notrebi in nasprotna želji prebivalstva, da, bila bi narodu naravnost v gmotno in duševno škodo. 1. Prebivalstvo bi imelo do občinske pisarne dolgo, težavno pot, večkrat 2—3 ure na eno stran, naporno, dostikrat z višine 800—1000, da, celo 1100 m doli v globoko dolino in potem še na-pornejšo pot nazaj. — Za zdelano, od telesnih naporov itak zmučeno, planinsko prebivalstvo, bi bilo to novo telesno trpljenje. 2. S takimi poti je ved-dno združena velika, dostikrat celodnevna zamuda časa in izdatni stroški.
Za ljudstvo, ki se v skrajno neugodnih razmerah bori za svoj obstanek, velika gmotna škoda. 3. Kraji, ležeči daleč proč od občinskega središča, ob periferiji velikih občin, zlasti planinski kraji, bi bili zapuščeni. Ceste, poti, potoki, mostovi bi ostali zanemarjeni. V majhnem, lastnem delokrogu se vsa ta dela gotoveje in hitreje izvrše. 4. Upravni aparat malih — zlasti planinskih občin — kjer se opravljajo županski, odborovi in tajniški pošli od mož, vnetih za javni blagor lastnih občanov za malo nagrado, oziroma tako-rekoč zastonj, je zelo poceni. Znaša v splošnem z vsemi uradnimi potrebščinami vred 8—10% občinskega proračuna. Upravni aiparat velikih občin z nameščenimi strokovnimi močmi bi bil sigurno dražji. 5. Ljudstvo bi izgubilo sigurno stik s svojim lastnim kulturnim središčem (župno cerkvijo i,n dušnim pastirjem, s šolo in učitelji). Da ne zamudi delovnega časa, opravi ljudstvo občinske posle po navadi ob nedeljah in praznikih po božji službi. Če bo hodilo do oddaljene občinske pisarne velike občine, se ne bo moglo sestati ne s svojim duhovnikom, ne vzgojiteljem svoje mladine, z učiteljem. Tako mu bo tudi otežkočena, da, onemogočena udeležba pri prosvetnem delu. 6. V manjših občinah vse prebivalstvo s pozornostjo zasleduje delo za občinski blagor in se ga tudi z vnemo udeležuje. S tem pa se vzgaja tudi za razumevanje velikih javnih vprašanj in občega javnega blagra. V velikih občinah bo ljudstvo, ki bo od občinskega središča oddaljeno, ostalo napram takim vprašanjam več ali manj brez zanimanja. Z ozirom na te vidike naproša podpisani občinski odbor Sv. Primož na Pohorju najodločnejše mero-dajno oblast, da se občina Sv. Primož na Pohorju ne ukine, ampak pregru-pira v smislu ministrskega odloka tako, da bo bolj zaokrožena v smeri proti svojemu kulturnemu središču. V splošnem naj bi se n^je občine krile z mejami župnije in solskega okoliša.«
Objavili smo glavne točke vloge občine Sv. Primož na Pohorju radi tega, ker je dobro utemeljena in ker slične razmere vladajo tudi v drugih, zlasti v gorskih ali hribovitih občinah. Naj bi je tudi druge občine pobrigale za svojo
usodo v bodočnosti!
*
V NAŠI DRŽAVI.
Kmetijske zbornice. Izgotovljen je zakonski načrt o osnovanju kmetijskih zbornic v naši državi. Po tem načrtu so predvideni v vseh občinah kmetijski odbori. Delega.i (odposlanci) teh odborov sestavljajo sreske odbore, odposlanci sreskih odborov pa banovinsko kmetijsko zbornico. V naši državi bo 9 kmetijskih zbornic in glavna kmetijska zbornica v Beogradu. Ustanovitev kmetijskih zbornic ne sme nalagati ljudstvu nikakih novih finančnih obre-
menitev. Kar se tiče kmetijskega poduka, so predvideni razen srednjih in nižjih kmetijskih šol tudi petmesečni zimski tečaji za dobo dveh let. Predvideni so še posebni tečaji za vinogradništvo, mlekarstvo, gospodinjstvo itd., kakor bodo zahtevale krajevne prilike.
Zakon o ustalitvi (stabilizaciji) dinarja je bil objavljen v »Službenih no-vinah« 11. maja in bo stopil v veljavo 28. junija. Vrednost dinarja ostane kakor je bila doslej od leta 1925 in predstavlja 1 dinar v zlatu 26.5 miligramov. Novi zakon ne bo povzročil dviganja cen, ampak je podana z njim le dvakratna garancija za stabilizacijo dinarja.
Naša država bo zastopana na svetovni žitni konferenci. V Londonu se bodo vršila svetovna žitna posvetovanja evropskih in prekomorskih držav, ki pridelujejo žito za izvoz. Konferenco je sklicala vlada v Kanadi in bo šlo predvsem za praktično vršitev svetovne žitne trgovine. Razen Rumunije, Madžarske in Bolgarije bo prisostvovala od vzhodno evropskih držav tudi Poljska, od prekomorskih pa Kanada in Argentina. Visoki komisar za Kanado je povabil tudi našo državo k sodelovanju, ki je že odposlala svoje zastopnike v London^
V DRUGIH DRŽAVAH. '■■■•-;■■■""
Novi predsednik francoske republike.
Celi svet je pričakoval z največjo napetostjo izida volitev novega predsednika francoske republike, ki so se vršile 13. majnika popoldne: Za dobo 7 let volita na Francoskem predsednika senat in parlament. Vse je bilo prepričano, da bo novi predsednik zunanji minister Briand, a je izid volitev presenetil celotno javnost. Pri prvih volitvah je že dobil predsednik francoskega senata Doumer od 11 kandidatov največ glasov, in sicer 442, med tem ko je znašala absolutna večina 449 glasov. Ker nobeden od kandidatov ni dobil zahtevane dvotretjinske večine, je bilo potrebno drugo glasovanje. Očividno je bilo, da Briand ne bo izvoljen in radi tega je tudi umaknil pri drugem glasovanju kandidaturo. Radi umika Bri-anda so Doumer j evi nasprotniki postavili Daumerju protikadidata v osebi bivšega notranjega ministra Marra-uda. Kljub temu koraku je dobil pri drugem glasovanju Doumer 556 glasov, protikandidat senator Marraud pa 340 glasov. Za trinajstega predsednika republike je bil izvoljen senator g. Doumer. — Zunanji minister Briand je prvotno hotel podati ostavko tudii na ministrstvo, a so ga prijatelji le pregovorili, da je ostal še naprej vodja francoske zunanje politike in se je podal v tej vlogi tudi na zasedanje svetov Društva narodov v Ženevo.
Nekaj iz življenja novega francoskega predsednika. Novi predsednik francoske republike Paul Doumer se je rodil dne 22. marca 1857 v Aurillacu. Po poklicu je bil najprej tiskarski vajenec, pozneje profesor in novinar in se je potem posvetil izključno politiki. V letu 1888 je bil prvič izvoljen za poslan-
ca v departementu Aisne, ki ga je zastopal dolgo vrsto let. Cd leta 1912 j a bil sentor za Korziko. Vzletu 1895 je po-stal prvič minister, dalja je bil guverner Indokine. Za mesto predsednika republike je kandidiral že leta 1906, a je ostal v manjšini proti Fallieresu. Med vojno je bil minister brez listnice v Pa-inlevejevem kabinetu v letu 1917, a po vojni je bil zapet finančni minister in sicer v dveh Briandovih vladah (1921— 22 in 1925). Leta 1927 je bil izvoljen za| predsednika senata in je ostal na te>m mestu do svoje sedanje izvolitve za —■ predsednika republike.
Zborovanje Društva narodov v Ženevi je pričelo koncem minulega tedna. Kakor smo že naglasili, je tokratni dnevni red zasedanja velezanimiv in bodo zaključki odločujočega pomena za mir ter gospodarski napredek Evrope.
Gospodarski sporazum z Italijo na čelu. Pogajanja med Avstrijo, Madžarsko in Italijo za sklenitev trojnega sporazuma za oživljenje trgovine potom medsebojnih kreditov so uspela v načelnih vprašanjih. Ta najnovejša gospodarska antanta bi naj uplivala pomirjevalno v borbi, ki je nastala in se še bo razmahnila radi avstrijsko-nemške carinske združitve med Francijo, Poljsko in Malo antanto na eni in Avstrijo ter Nemčijo na drugi strani.
Gospodarska posvetovanja balkanskih držav. Dne 27. maja se bodo vršila v Sofiji gospodarska posvetovanja, na' katerih bodo zastopane te le balkanske države: Jugoslavija, Bolgarija, Albanija in Turčija.
Precsaova bolgarske vlade. Trgovinski minister Mihajlov in minister za kmetijstvo Vasiljev sta odstopila, da omogočita ustvaritev nove vladne koalicije. Njuna naslednika sta postala šefa narodno-liberalne stranke.
Uscdepolni položaj delavstva na Ali« gleškem. Brezposelnost v angleški težki industriji je dosegla tako opasno število, da je več nego polovica delavstva brez dela. Večina delodajalcev izjavlja, da ne more nadaljevati svojih obratov; delavstvo hoče izsiliti od države praktičen načrt za pobijanje brezposelnosti in radi tega stoji Angleška pred splošno stavko, v kateri bo ogroženih več milijonov delavcev.
Vlada Litve je odpoklicala svojega zastopnika pri Vatikanu in bo zdaj gotovo odgovoril tudi Vatikan z odpoklicem svojega apostolskega nuncija na Litvanskem.
V Mehiki so odkrili zopei zaroto, ki je nameravala strmoglaviti vlado. Vodja zarote je bil bivši finančni minister Lo j z Cabera.
*
Socijalna okrožnica Plja XI. Sv. oče
Pij XI. je izdal 17. maja ob 40 letnici v našem listu obširno obravnavane okrožnice papeža Leona XIII. encikliko o delavskem in socijalnem vprašanju*
Samostane požigajo. Razmere v Španiji se razvijajo nepovoljno za notranjo pomiritev države. Na površje se dvigajo elementi, ki so polni sovraštva do Cerkve in duhovništva. Duhovniki in njihovi pristaši se po ulicah napadajo. Množica napada samostane, da bi jih porušila. Zažgala je jezuitski samostan v Gran Via v Madridu. Množica, ki je razgrajajoč hodila po ulicah, je zanetila tudi požar v samostanu karmeličanov. Vlada je proglasila nad Madridom obsedno stanje. Kako potreben je bil ta ukrep vlade, se ividi iz tega, ker je samo v Madridu socialistična in komunistična druhal požgala 10 samostanov. Slična poročila prihajajo tudi iz drugih španskih mest. V Sevili se je izvršil organiziran napad na samostane, kojih so nekateri postali plen plamenov. V sredini mesta !je bila starodavna kapela sv. Jožefa, ki je kot umetniško visok o vredna bila pravcati narodni spomenik, pa jo je druhal tudi sežgala. V mestu Alikante je vsled komunistično-anarhističnega požiga zgorel jezuitski samostan, ko-jemu so sledili drugi samostani in uredniški prostori katoliških listov. V Saragosi je druhal sežgala palačo nadškofa, v Malagi je škofovska palača in več samostanov postalo plen požara. iTudi v drugih mestih so se vršili divjaški izgredi od komunističnih agentov nahujskane množice. Veliko poslopij neprecenljive zgodovinske vrednosti je uničenih. Nad temi mesti je proglašeno obsedno stanje.
Verouk v Španiji odpravljen. Republikanska vlada v Španiji je sklenila, da verouk v šolah ni več obvezen. Otroci se veronauka ne bodo več učili. Le v slučaju, da starši to zahtevajo, se bodo otroci v veronauku poučevali. Veronauk bodo poučevali učitelji. Če pa bi učitelj ne hotel veronauka poučevati, bodo to smeli storiti duhovniki, toda brezplačno. Kakor se vidi, hodi republikanska vlada v Španiji pot proticerkvenega svobodomiselstva. Da bi to republiki moglo biti v prid, ne bo nihče trdil. Iz vladinega sklepa proti veronauku v šolah se vidi, kakšen vpliv imajo nekrščanski socialisti na politiko vlade.
Španijo bi radi boijševizirali. Sovje-itom v Rusiji so ob španskem prevratu živo prišle v spomin besede, ki jih je svoječasno izrekel Lenin, ko je dejal, da je Španija prva dežela za Rusijo, v kateri bodo lahko dobili boljševiki nadoblast. Po teh besedah so sovjeti sedaj z vso vnemo na delu, da porabijo zmede v Španiji in napravijo iz te dežele komunistično republiko. O tej nevarnosti so pričeli poročati pariški časopisi, kakor hitro je bil španski kralj odstavljen. Komunisti imajo svoj glavni stan, ki vodi to zadevo, v Parizu, in med tem glavnina stanom in med Moskvo se neprestano izmenjavajo brzojavke in poročila. Sovjetsko poslaništvo v Parizu je dobilo iz Moskve naročilo, naj pazljivo zasleduje dogodke v Španiji, in dopisovalci moskovskih listov so do najmanjše podrobnosti opisali kralja Alfonsa dohod v Pariš. Kakor je dognano, so se komunisti 7rgli v prvi vrsti na Maroko, špansko ozem-
naj Vam bo pravilna nega prva briga. Ne da se opisati divnega občutka mladostne svežosti. ELIDA FAVORIT MILO ustvarja oni gladki, nežno rožnati
—r -----
teint, ki očaruj?, Umivajte se dnevno z ELIDA FAVORIT MILOM. Blaga in dišeča pena tega mila deluje blagodejno na polt. Ako želite imeti čisto in nežno kožo, ne pozabljajte prve zapovedi lepote:
lje v Afriki, kjer ščuvajo domačine, češ, da jih Španci zatirajo in da naj se vzdignejo proti njim. Moskva pa uradno vse to kajpada odločno zanika.
Napredovanje katoličanov v Zedi-njenih državah. Kakor se povze na iz uradnega poročila katoliške cerkve, je bilo v letu 1930 katoliškega prebivalstva v Zed. državah Sev. Amerike nekaj nad 20 milijonov, okrog 13 tisoč več, kakor leto prej. Spreobrnilo h ka-toličanstvu se je v tem letu 39.528 oseb. Na novo se je ustanovilo 62 župnij in 10 semenišč ter 18 bolnic. — Vsega skupaj je bilo 145 semenišč, v katerih se je pripravljalo 17.616 dijakov za duhovnike.
Romarjem na Brinjevo goro sporočamo, da se vrši prvi veliki shod na bin-koštni pondeljek. Predvečer, v nedeljo, bo ob šestih pridiga, nato pete litanije Matere božje z dvema blagoslovoma. V pondeljek zjutraj prva sv. maša ob petih; pred in po sv. maši in še pozneje po potrebi bo sv. obhajilo. Ob šestih bo pridiga in peta sv. maša. Ob osmih ti-
ha sv. maša in ob desetih zopet pridiga in peta sv. maša. V poletnem času bo vsako drugo soboto v mesecu redna služba božja ob sedmih na Brinjevi gori. Romarji lahko opravijo tam tudi sv« spoved. Gostilno na gori je prevzel letos vrl krščanski mož Matija Vidmar, trgovec in gostilničar, ki jamči, da bo postregel romarjem z izvrstnim vinom in okusnimi toplimi in mrzlimi jedili, in to še po prav zmerni in primerni ceni.
Svetogorski romarji pozorl Letos 24. maja, na god Marije pomočnice, izostane romarski shod na Sv. gorah v župniji Sv. Peter pod Sv. gorami, kei je ta dan visoki binkoštni praznik. Bin-koštni pondeljek pa bo, kakor običajno drugo sv. opravilo ob 10. na Sv. gorah. P. n. g. dušne pastirje onih župnij, odkoder prihajajo romarji na Sv. gore, podpisani prosi, da blagovolijo letošnjo izjemo razglasiti iz pridižnice. — Župnik Lah.
Kako ga je pridobil za spoved. Na Laškem je živel v nekem mestu nek
bogataš. Ko oboli na nevarni bolezni, mu prigovarjajo, naj se da »povedati. Pa ni hotel. Pride sam g. škof ter mu prigovarja, naj vendar pomisli na svojo dušo. Zamanj. Pride domači župnik, za njim kapucinski gvardijan in potem še drugi duhovniki. Pa vsi niso ničesar opravili. Tedaj pa stopi pred gvardi-jana v kapucinskem samostanu mlad pater ter prosi dovoljenja, da sme iti pogledat k umirajočemu bogatašu. »Ne boš ničesar opravil,« mu reče gvardijan, »sam škof je tam bil, domači župnik, drugi duhovniki, med njimi tudi jaz, pa nismo imeli uspeha.« »Pustite me,« prosi mlad kapucin, »da ga ob-iščem, saj je moj znanec iz prejšnjih let in velik moj prijatelj.« »Dobro, pa pojdi,« odvrne gvardijan. Ko pride kapucin do vrat sobe, kjer je ležal bogatin, obstoji na pragu in gleda. Bolnik ga zagleda in vpraša, kdo da je tam. Jaz sem, pravi kapucin. »O,« pravi bolnik, »če si ti, le pridi bližje.« »Ne,« pravi kapucin, »bliže pa ne grem. Večkrat sem že slišal, da pridejo hudiči po dušo grešnika, kadar umrje, in rad bi videl, kako to delo opravijo. Saj bodo vsak čas prišli sem, zato hočem ostati med vrati, da bom bolje videl.« »Kaj, hudiči bodo sem prišli!« zavpije bogatin. »Po tvojo dušo,« mu odgovori kapucin, »rad bi videl, kako jo vzamejo In odnesejo.« — »Za božjo voljo,« pravi bolnik, »pridi sem in varuj me, da me ne vzamejo.« — »Tega ne morem,« pravi kapucin, »dokler se ti ne spoveš in spraviš z Bogom.« — »Stopi sem, stopi jsem hitro, prijatelj moj,« mu reče bogatin, »da se hitro spovem.« — Poln veselja stopi kapucin k bolniku in trdovratni bogatin se ganjenega srca spove in kmalu umre spravljen z Bogom.
*
Ponareievold zlatih polt.
Na svetu niso samo ponarejevalci zlata, ki potvarjajo tolikanj dragoceno kovino, so celo goljufi, ki ponarejajo cela zlata polja. Po pripovedovanju bančnega ravn itelja iz dobro znanega otoka Nova Zelandija, ki je imel mnogo opravka z nakupom zlatih polj, postopajo ti pretkani goljufi po največ takole: Od pravega zlata odpilijo čisto majhne dele, piljenje omešajo s peskom, zmes spravijo v naboj v top in ustrelijo v zemljo bodočega zlatega polja. Lopovi ponudijo tako pripravljeno zemljo banki v nakup kot zlato vsebujoče polje. Zastopniki banke preizkusijo poprej zemljo, zadenejo pri razkopava-nju na z zlatim prahom pomešan pesek in so uverjeni, da je v nakup ponujena zemlja res resnično zlato polje. Kallko takih Goljufivih zlatih polj je bilo že kuni jenih za drag denar in se je zvedelo za prevaro, ko je bil goljuf že davno bogznai kje in potrošenih že več Bitotisočakov za brezplodna razkopa-vanja.
V drugem slučaju so zopet našli zlati prah brez primesi zemeljskega prahu, kar se v naravi ne dogaja. Šlo je za po-tvorbo, a kako je bila izvršena, to je dognala šele dolgotrajna preiskava. Zlati lopov je imel v škornjih pripravo, ki je vsebovala zmes zlatega prahu z
Prva vožnja »Zeppelina« na tračnicah. — Voz na pogon s propelerjem je na tračnicah prestal dne 10. majnika poskušnjo vožnjo in dosegel brzino 205 km
na uro.
zemljo dotične ravnine. Aiko je goljuf stopal trdno, je vedno iztisnil skozi podplate nekaj zlatega prahu. S kupcem zlatih polj se je podal preko ponujenega zemljišča in ga je pozval, naj napravi lastnoročne poskuse, in mu je pokazal na posebno mnogo zlata hraneča mesta s tem, da je na dotični točki krepko stopil z nogo in pustil drobce zlata kar na vrhu zemlje. Na ta način je že bilo prekanjenih za težke vsote bogznaj koliko žlata žejnih trgovcev.
Slovesna blagoslovitev dupleškcga mosta se je vršila ob večtisočglavi navzočnosti naroda zadnjo nedeljo. Na mostu je opravil sv. daritev s pridigo in blagoslovitev ob asistenci mariborski stolni župnik in dekan g. M. Umek. Bana je zastopal inšpektor dr. Schaubach,
udeležila sta se slovesnosti mestna župana: g. dr. Juvan iz Maribora in gospod Miha BrenčiS iz Ptuja. O zgodovini mosta je govoril g. podnačelnijk cestnega odbora Fr. Žebot. Udeleženci slovesnega obeda so poslali Nj. Vel. kralju udanostno brzojavko, pozdravno brzojavko pa predsedniku vlade.
Požar povzročil pol milijona škode. V noči od 11. na 12. majnika je izbruhnil ogenj v drugem nadstropju novega dela mariborske tkalnice Doctor in drug. Gasilci so se trudili od poldruge ure v noči do 9. dopoldne, da so prodrli v gorečo notranjost in se lotili ognjišča požara, ki se ie vedno širil med balami bombaža, papirnih odnadkov in drugega blaga. Komaj in komaj je bil ogenj omejen in tkalnica obvarovana nred uničenjem. Z zavarovalnino krito škodo cenijo na pol milijona Din.
Natakar utonil. Dne 13. maja je utonil pri vožnji v majhnem čolničku po Dravi v Mariboru brezposelni natakar Rudolf Seifried.
Obsodba radi smrtonosnega strela iz zasede. Na ohceti v Lop^rnicah pri Ormožu je pričlo 4. februarja lanskega
Nemiri v Madridu na španskem. — Španska revolucija je rodila vsakdanje krvave nemire ter izgrede. Na sliki vidimo avto urednika monarhističnega lista, katerega so republikanci prevrnili in zažgali, a celo grozodejstvo vojaštvo
na konjih mirno gleda.
leta do hudega prepira med fanti. Najhujše sta se skavsala Franc Jurkovič in Matija Šulak. Ko so se vračali po gostiji pozno v noč domov, je počakal Jurkovič v zasedi Šulaka in ga ustrelil z vojaško puško. Jurkovič je bil 12. majnika od mariborskega senata obsojen radi umora na 12 let robije.
Požar v Rošpohu pri Mariboru. Posestniku Jožefu Germeku je pogorelo dne 15. maja popoldne gospodarsko poslopje. Ker je primanjkovalo vode, je pogorelo vse. Vzrok požara neznan. Po požaru prizadeti posestnik je bil zavarovan.
Samomor. Z broda, ki veže Selnico ter Ruše preko Drave, se je pognal brez poselni poljski delavec Matija Vilt in utonil.
Potresni sunki krog Ljutomera. V
petek 15. maja so čutili v Ljutomeru ter po okolici par potresnih sunkov, ki so povzročili precej strahu, a hvala Bogu nobene škode.
Strašna toča v Prekmurju. Dne 11. majnika je obiskalo neurje z grozno točo obmejne prekmurske kraje: Hodoš, Veliki Dolenci in Kruplivnik. Po omenjenih itak revnih krajih je uničila toča 80% in so polja tako zbita, da jih bo treba preorati. Na avstrijski in madžarski strani pa j pokončala toča vse.
Učinki strele. Iz Murske Sobote srno prejeli dopis, ki nam opisuje izreden učinek strele. Strela je udarila v Prekmurju ob meji v drevo, ga iztrgala iz zemlje in ga vrgla preko meje na madžarsko stran. Od udara strele je bila poškodovana tudi blizu drevesa stoječa hiša. V kuhinji je bila gospodinja z dojenčkom v naročju. Moč strele je iztrgala materi otročička iz naročja, ga pognala na tla, mati je odletela v kot. Iz hiše je švignila strela v hlev, kjer je ubila kravo. Otrok in mati sta ostala pri življenju, a sta bila le omamljena in je dišalo po celi hiši po dimu.
Strela udarila v tran* T—Jiiator. Proti večeru je udarila strela ob priliki nevihte v transformator v Beltincih v Prekmurju. Transformator je uničen in so ga morali zamenjati z drugim.
Požar uničil domačijo. V Čepincih v Prekmurju je uničil požar domačijo neke vdove. Pogorelo je vse do tal in še celo nekaj živine.
Podivjan bik ga je smrtno stisnil. Podivjanega bika je hotel boljše privezati 321etni Janez Herič iz Grlave v Prekmurju. Pri privezovanju je bik pri tisnil Heriča k jaslom in mu stisnil trebuh. Revež je umrl po hudem trpljenju v bolnici v Murski Soboti.
Na motornem kolesu ga je zadela — srčna kap. Dne 15. majnika je zadela med Wildonom in Gradcem na motornem kolesu srčna kap 251etnega zasebnega uradnika Antona Guerro, ki je bil nečak lastnice zdravilišča Slatina Radenci. Truplo so pripeljali v obmejno postajo Radgona in od tamkaj v Ra-dence.
Mestno avtopodjetje v Ptuju otvori S sredo dne 20. t. m. naslednje nove avtobusne proge: Ptuj — Polenšak — Sv. Tomaž = Ljutomer: odhod iz Ptujt ob 5.30, prihod v Ljutomer ob 6.48; odhod iz Ljutomera ob 7.15, prihod v Ptuj ob 8.33; odhod iz Ptuja ob 15, prihod v Ljutomer ob 16.18: odhod iz Ljutomera ob 16.45, pri-
o
1AZELA TERPENTI-NOVO MILO JE ZA VSE, TUDI ZA NAJFINEJŠE
TKANINE. - Zahtevajte ga pri Vašem trgovcu I
738
hod v Ptuj ob 18.03. — Ptuj = Juršinei Grabšinski vrh: odhod iz Ptuja ob 12, prihod na Grabšinski vrh ob 12.42; odhod iz Grahšin-skega vrha ob 12.55, prihod v Ptuj ob 13.37. — Ptuj — Novacerkev — Sv. Vid — Ptuj: odhod iz Ptuja ob 6.45, prihod v Ptuj ob 7.59; odhod iz Ptuja ob 17, prihod v Ptuj ob 18.44.
14 letni napadalec. Na Križevo zvečer je pri majniški pobožnosti pri kapeli na Koračkem vrhu pri Sv. Tomažu nad Ormožem zabodel 14 letni Tomaž Dovečar 20 letnega sedlarskega pomočnika Stankota Krajnc z nožem in mu zadal v levi nadlehti dve 4^ cm globoki rani. Takoj ponoči so ga morali odpeljati v Ormož.
Skrajno surovo maščevanje. Iz maščevanja je odrezal še neodkrit zločinec posestniku Košenini v Grižah pri Celju dvema konjema jezike. Živali so morali oddati konjaču.
Požar v celjski cinkarni. V celjski cinkarni je uničil dne 15. majnika požar poslopje, ki je bilo dograjeno šele v mesecu oktobru 1930 in v polnem obratu. Škoda znaša pol milijona Din.
Udar strele. Strela je vžgala v Zako-tu pri Brežicah gospodarsko poslopje posestnika Pečnika. Zgorela je šupa za krmo in kolarnica, nekaj gospodarskega orodja in precej koruze. Škoda je krita le delno z zavarovalnino.
Prelep in poboj. V Britnih selih pri Grižah pri Celju so popivali dne 10. t. m. fantje v vinotoču posestnika Žgan-ka. Vino je užgalo mlado kri, prišlo je do spora in seve tudi do pretepa, med katerim je igral nož svojo krvavo ulo-go. Mrtev je obležal mladi rudar Lip-nik iz Zabukovce. Pred pretepači se je moral celo skriti gospodar in radi občega pori vanj a ter suvanja bo težko do gnati, kdo je prav za prav smrtno zabodel Lipnika. Temu žalostnemu dogodku bodo sledile aretacije, bogznaj koliko potov na sodnijo in nazadnje — sramotna obsodba radi prelit j a človeške krvi.
Sedem vlomov v eni noči — a le neznaten plen. V noči od 13. na 14. maj-nik je bilo v Rimskih toplicah vlomljeno v sedem poslopij. UzmoviČi so se mo rali zadovoljiti le z malenkostnim plenom.
Uboj. V noči 22. majnika se je vršil v krčmi v Podsusedu pri Zagrebu krvav pretep, katerega smrtna žrtev je postal slovenski delavec, 30 letni Miklavž Juvan iz Ljubnega v Savinjski dolini.
Padel ln se ubil. V noči od 14. na 15.
maja je padel na ka.menite stonnice in
se ubil 711etni Franc Satler iz Trnova pri Ljubljani.
Smrt med dvema vogonoma. Pri premikanju vagonov je 17. maja v Novem Mestu zdrobilo prsni koš 35 letnemu železničarju Ivanu Kirnu.
Oropane cerkvene dragocenosti naji dene. Otroci so našli 17. maja v gozdu pri Novem mestu v zavoju 5 kelihov. 2 ciborija, 1 relikvijar in 5 paten. TI najdeni cerkveni predmeti so last franJ čiškanskega samostana v Novem me« stu, ki ga je oropal v noči od 30. septembra do 1. oktobra lani Gustav Fer-jan iz Mojstrane, ki je bil lani aretiran v Lincu, sedi sedaj v Celovcu in bo šele po prestani kazni predan našim oblastim.
Brzovlak mu je razbil črepinjo. Na Vnebohod je blizu postaje Žabnica na Kranjskem nočni brzovlak razbil črepinjo krovcu Francu Grošlju. Smrtno ponesrečeni se je vračal domov po žel, progi in brzovlaka ni slišal.
Dva požara. V Trsteniku, občina Št, Rupert pri Kostanjevici ob Krki na Do-, lenjskem je udarila strela v skedenj z živinskim hlevom, ki je bil last posest' nika Jožefa Jerovška. Strela je še ubilaj v hlevu vola in skedenj je pogorel z bliskovito naglico. — Posestniku Jož. Hribarju v Jablancah, občina Kostanja vica ob Krki, je pogorela hiša, ker so se vnele na stropu saje.
Avtomobil je povozil 12. majnika y Gaberju pri Celju 32 letno dninarico Terezijo Farčnik. Dobila je vsestranske; poškodbe in so jo prepeljali v celjsko bolnico.
Krvavo dejanje pred oltarjem. V Marijini cerkvi v Rimu se je doigralo med javnim svetim obhajilom strašno krvavo dejanje. 22 letna Assunta Ciacag lioni je pokleknila pred obhajilno mizo, ko se je naenkrat zagnal v njo mlad moški z nožem, s katerim jej je gro-zno razmesaril obraz. Cela cerkev se je silno prestrašila. Zločinec je čakal mirno, dokler ni prišla ponj policija. Težko poškodovana je razodela v bolnici, da je napadalec njen bivši ženin, 31 letni Alfonz Scialanga. Razdrla je z njim zaroko, ker je bil neznosen. Alfonz se je skušal zopet spraviti z bivšo zaročenko in je zagrešil krvavo dejanje v cerkvi iz jeze, ker je dekle zavrnilo vse njegove spravne poskuse.
Jubilej pisemske znamke. Prve pisemske znamke so bile izdane 8. maja 1840 v Londonu s sliko kraljice Viktorije. Znamko je uvedel Rovvland Hill, ki je preosnoval angleško pošto.
Vztrajna štorklja. V poljskem mestecu Rokozyn je gnezdila štorklja že večkrat na dimniku opuščene tvornice. Ko se je ptica letošnjo pomlad zopet vrnila na svoje mesto, je bila tvornica v obratu in delavci so prenesli gnezdo na sosedno lipo. Štorklja pa se je že prvo noč po vrnitvi vrnila zopet na svoja staro mesto. Brezuspešno so presta-vili delavci še dvakrat gnezdo na lipo. Štorklja je vsikdar nesla gnezdo na svoje prvotno vališče. Tamkaj sedaj vali sredi med oblakom dima, je na videz zadovoljna, akoravno so jo ža spremenile saje v čisto črnega — orjaškega krokarja.
SOOletna hruška, ki še vedno rodi. V
Severni Ameriki je hruška, katero je nasadil leta 1632 guverner Janez Endi-cott v Denversu v državi Massachu-setts. Ta hruška še rodi bogato sedaj kljub 3001etni starosti.
Vila iz časniškega papirja. V Združenih državah Severne Amerike in sicer v Massachusetts je vila, ki je bila cgrajena iz časniškega papirja. Za to ggradbo so porabili 65.000 dnevnikov in nekaj tisoč komadov tednikov ter mesečnikov. Zunanje stene so iz 215 plasti papirja, samo zunanja plat je namakana s firnežem. Vilo so gradili 8 let.
Glas iz oblakov. Pred dnevi so doživeli prebivalci New-Yorka redek doživljaj. Novost za razvajene Njujorčane je bil glas iz oblakov. Lepega dne je krožilo nad New-Yorkom v višini nekaj sto metrov prav majhno letalo. Ropot propelerja se je čisto razblinil v pocestnem trušču ter ropotu. Naenkrat se je razlegel iz zraka človeški glas in ljudje na ulicah so postali in poslušali govor iz oblakov, ki je bil slišati dobro in razumljivo. Z majhnega aero-plana je govoril prebivalstvu dober govornik. Najprej je hvalil novo iznajdbo, ki mu omogoča govoriti ljudem iz višine 500 m. Trdil je, da novi aparat ne zamore preglasiti samo pouličnega trušča njujorškega velemesta, ampak ousti tudi iz daljave nekaj kilometrov človeški glas. Skrivnostni govornik je potrdil svojo trditev na ta način, da se je oddaljil v letalu daleč, da je bil viden aeroplan kot majhna pika, medtem ko so vsi razločno slišali iz tolike oddaljenosti izumiteljev glas.
Roparska nadloga v Palestini. Potovanje po sveti deželi je v zadnjem času ogroženo radi nastopov oboroženih tolp. Pred kratkim so se lotile tolovajske bande družbe grških trgovcev, ki BO obiskali iz Aleksandrije Palestino. S puškami in revolverji oboroženi tolovaji so jih napadli, izropali, grozno pretepli in jih prepustili usodi. Banda je odnesla v tem slučaju plen, ki je znašal pol milijona Din. Drugi dan za tem je bila obstreljevana židovska družfca na povratku pri Haifa. Ustreljena sta bila dva mlada moška ter ena deklica, a več oseb je bilo ranjenih. Poročajo tudi o napadu na bogate arabske trgovce pri Beer-Saba. Pri tej priliki je bil ubit arabski vodja karavane in en drug potnik pa težko ranjen. Enaki in podobni napadi so na dnevnem redu. V naštetih roparskih napadih ne gre za versko ali plemensko sovraštvo, ampak za čisto navadna tolovajstva, ker napadajo roparji potnike le * ozirom na njih premoženje.
Znamenita trgovsko pospeševalna ekspedi-¡ija bo v kratkem zapustila Angleško, da napravi potovanje po Evropi, Palestini in Egiptu io Kgpstadta. Ekspedicijo, s katero je poverjen kapi. Geoffrej Malins O. B. E., podpirajo reč znamenitih trgovcev v Londonu in družba ^crd Motor je posodila en voz in ga dala na razpolago.
Himna življenja ne zveni nikdar lepše, ka-
ior v dneh srečne ljubezni I Treba je misliti aa dom, ki se ustvarja za celo življenje! Pe-filo naj bo dobro in trpežno, zato si zapomni Nevesta: »Vedno le Zlatorog milo!«
Zopet novodošlo blsgo kupite po novih zopet znižanih cenah. Prepričajte se, oglejte zalogo v trgovinah F. Šenčur, Mala Nedelja in Ljutomer.	829
Gospa, od Vas zavisi, kako si olajšate utrudljivo pranje. Poslužujte se vedno le pravega terpentinovega mila Gazela, pa boste videli, da smo Vam nasvetovali prav.
Zopei došlo novo blago po nepričakovano nizkih cenah. Oglejte si pred nakupom v Trpinovem Bazarju, Maribor, Vetrinjska 15. 37G *
Nov ©rfiiMi irsteplov.
V nekaj tednih bo dograjen največji zrakoplov, ki je last ameriških Združenih držav. Imenoval se bo zračni velikan »Akron«, in bo nekaka leteča trdnjava. General Viljem Mitchell, poveljnik ameriškega zrakoplovstva, je sedaj zaupal javnosti nekaj znamenitosti o tem najnovejšem vojnem orodju, ki bo ogrožalo človeštvo iz zračnih višin.
Ameriški zrakoplov bo nostopil gotovo še to poletje svojo poskušno vožnjo. »Akron« je dvakrat tako velik kakor nemški »Grof Zeppelin«. Po zatrdilu generala Mitchella, bo zrokoplov lahko pretekel štirikrat Ocean, ne da bi ga bilo treba znova napolniti s plinom. Pri srednji brzini bo lahko obkrožil zrakoplov zemeljsko obljo pri širinski stopinji New York a, ne da bi mu bilo treba pristati. Na hrbtu »Akro-na« je zgrajeno letališče, na katerem bo lahko pristalo in se zopet dvignilo v zrak 7 manjših zrakoplovov.
Zrakoplov je stal do sedaj 8 milijonov dolarjev, a bo lahko v družbi z njemu prideljenimi aeroplani uničil iz zraka celo pomorsko brodovje. »Akron« se bo branil napram napadom z lastnimi topovi in s pomočjo letal.
»Akron« je edini zrakoplov te vrste, a kakor zatrjujejo, je še več zračnih ladij po tem vzorcu v gradnji, ki pa ne bodo služile vojaškim ter vojnim namenom, ampak prometu. Orjaški zrokoplovi se bodo podajali na najdaljša potovanja in bodo sprejemali med vožnjo letala in jih zopet odpošiljali.
Vincg?adno kolje cepano, žagano in okroglo, kakor vsake debelosti rezan les prodaja tvrdka Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica 25. Dobijo se tudi lepi krajniki, borovi in meces-novi štuki.
Kmetijska podružnica Maribor in okoliš ima
v nedeljo, dne 31. maja v vinarski in sadjarski šoli svoj občni zbor, ki se začne ob 9. uri dopoldne. Najprej bo diplomirani agronom gospod Emerik Viflar, govoril o kmetijskem knjigovodstvu, ki je v sedanjem gospodarsko skrajno kritičnem času neobhodno potrebno, nato pa sledi: poročilo o delovanju in stanju podružnice, volitev novega odbora, volitev delegatov za skupščino in predlogi. Opozarjamo, da se naj redni člani, Ito so tisti, ki se de-janjsko bavijo s kmetijstvom in redé naj-uranjeno lastno govedo, kakor tudi tisti, ki so z uspehom dovršili sU'okgviWjkrn^ijsko^j.li
gozdarsko srednjo ali visoko šolo ali živino-zdravsko visoko šoio in izvršujejo izključno svoj strokovni poklic, udeležijo občnega zbora; v polnem številu, ker imajo le oni pravico vo^ liti in biti voljeni. K prvemu delu občnega zbora pa so seveda vabljeni vsi udje.
Enodnevni tečaj za poletna dela v vinogradu in pokorčevanje škodljivcev; in bolezni vinske trte, se vrši v soboto, dne 23. maja t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8.—12. in od 14.—18. ure.
Enodnevni tečaj za zeleno cepljenje in pre< cepljanje šmarnice se bo vršil dne 1. junija
. pri banoviski trsnici in drevesnici v Pe-krah pri Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. da 16. ure. Prijave se sprejemajo do konca meseca maja. Zadostuje dopisnica.
I. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Žalec v Savinjski dolini, dne 10 ma-; ja 1931. Vsled dolgotrajne, četudi ne hude zime so se dela v hmeljskih nasadih zakasnela za 14 dni. Sedaj se hmeljarji pečajo z odkepavanjem grobov, z gnojenjem in prvim obdelovanjem z brano in kultivatorjem, kakor, tudi s privezovanjem trt. V teku minulih let se je s hmeljem zasajena ploskev skrčevala za 45—50*i. Od pridelka minulega leta je še kakih 60—70 stotov po 100 kg v rokah producentov. — Društveni odbor.
Ustanovni občni zbor Gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem. Ustanovni občni zbor Gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem je bil po sklepu seje širšega pripravljalnega odbora z dne 5. t. m. sklican na dne 27. maja t. lJ in je bilo to objavljeno v našem časopisu. Radi od vlade zahtevanih malenkostnih korektur družbenih pravil in radi zelo važnih razgovorov, ki morajo biti dovršeni do ustanovnega občnega zbora, se že objavljeni ustanovili občni zbor prekliče in preloži. Vršil se bo najpozneje do 15. junija t. 1. Priprav-' Ijalni odbor uporabja to priliko, sporočiti svem podpisnikom delnic, da se vplačila pridno in redno vršijo, obenem pa tudi na striktno poročilo zakona, da1 ima glasovalno pravico na ustanovnem občnem zboru samo tisti delničar, ki je vplačal na račun kupnine za vsako' delnico najmanj 40^ ali Din 200.—} Prosimo vse podpisnike, naj se ozirajo na to določilo zakona ter pravočasna vplačajo na račun vsake delnice naj-manj Din 200.—. Zaupamo javnosti le še tolikcf, da je položaj zelo ugoden in da ni nobenega dvoma več, da bo stala v Laškem in obratovala že prihodnjo leto domača slovenska pivovarna v korist gostilničarjem, pa tudi konzumen-c tom. — Odbor.
Licencovanje bikov. V zadnja številki »Slovenskega Gospodarja« smo čitali! notico: »Licencovanje bikov v dravo» grajskem okraju«. Zadnji odstavek so glasi: »Ob priliki licencovanja je biloi opaziti, da ležijo nekaterim rejcem birj kov najbolj pri srcu nagrade, katere' imajo prejeti za licencirane bike. Dokler bo naš bikorejec imel ta cilj, bo na-; ša živinoreja pešala.« — Kdor pa imai skušnje v bikoreji, teh nagrad bikorej| cem nikakor ne bo oporekal, saj so ita-M
tako malenkostne, da se niti stroški za prigon na licencovanje ne krijejo, in še na te morajo čakati eno leto. Umevno •je, da bo vsak raje redil pohlevno kra-Ivico, katera mu daje mleka in s tem ¡kolikor toliko povrne trud in stroške, kakor pa plemenskega bika, ki navadno vsak postane hudoben in včasih še smrtnonevaren in ki ga nazadnje težko proda, ker se ga vsak mesar brani, ali pa ga vzame le po jako nizki ceni. Ker torej reja plemenskih bikov slabo nese, so bili v predvojnem času biko-rejci obdarovani z izdatnejšimi svota-mi in brez oporekanja. Željno pričakujemo časov, v katerih bomo izhajali in napredovali v kmetijstvu tudi brez nagrad in podpor. — Kmet iz Mežice.
fprašanfa in o(Sgowori.
S. J. v V.
Od sina, ki sem mu že doto po večini izplačal, nimam potrdila. Ce mi da potrdilo, ali to .velja potem pri zapuščini?
Odgovor:
Potrdilo mora biti pravilno podpisana izja, !va od sina. Napravita jo lahko tudi pri notarju.
A. Č. v P.
Vršim krojaško delo, a nimam obrti. Ali me lahko kaznujejo?.
Odgovor:
Seveda vas kaznujejo, če vas kdo naznani. Ako
pa greste od hiše do hiše, pa si vzemite na obdini delavsko knjižico, da ste potem pri hiši kat hišni delavec. Če pa nimate nobenega ¡premoženja in je hišica last vaše žene, tedaj ,vam pa itak ne morejo nič vzeti.
F. Št. v C.
Do kako visoko napreduje, kdor vstopi v rpodoiicirsko šolo?
Odgovor:
Za podofioirja najvišje, pa če je tudi samo Slovenec.
I. L. M. p. V. N.
Plaz mi nosi zemljo za hlev, dvakrat mi je steno že podrl. Kako plaz ustavim?
Odgovor:
Na tako vprašanje je nemogoče prav svetovati, če človek ne vidi položaja, kaka je zemlja, na kako visoko plaz vleče itd. Ako vidite, da se vam to redno ponavlja, bo še najbolj sigurno, da hlev prestavite.
A.	K. O.
Imam njivo, pri oranju zganjam na sosedovo že nad 30 let. Sedaj' mi je pa sosed prepovedal.
Odgovor:
Zganjajite naprej kakor do sedaj. Ker ste to pravico priposestvovali, se Vam ne more ista nikoli več kratiti. Menjava posestnikov na zadevi nič ne spremeni. Doba poslužitve skozi več kot 30 let je zadostna.
B.	F. v I.
Kupil sem mali kos zemlje. Ali dobim brezplačno geometra, da jo odmeri?
Odgovor:
Geometra na morete dobiti zastonj, pač pa se ga dobi proti malenkostnemu plačilu, če je zaposlen v Vaši občini ali blizu tam. Napravite malo prošnjo na Upravo zemljeknjižnega kataa'ra, da se ob priliki poslovanja geometer tudi za Vašo stvar zanima.
Prekmurec:
Ali smejo občinski odborniki zahtevati odškodnino za sejo?
Odgovor:
Pravico do pla5e ali odškodnine pri občinskih poslih imata samo župan in tajnik. Odborniki pa smejo zahtevati odškodnino le takrat, če so imeli radi seje gotove izdatke. To pa le takrat, če je eden ali drugi odbornik od lokala, kjer se vrši seja, toliko oddaljen, da se je moral poslužiti prevoznih sredstev. Ban-ska uprava je ukinila izplačevanje tozadevnih dnevnic, če 'tudi je občinski odbor enoglasno sklenil jih izplačevati. Proti ukinitvi ni nobene pritožbe.
K. A. v L.
Pogorel sem, pomagali so mi, zdaj bi jim naj kot tesar odslužil. Ali smem?
Odgovor:
Raz Vaše dopisnice ni razvidno, kaj hočete. Morate se natančneje dražiti, ali Vas kdo preganja. Ali zahtevajo sedaj plačilo Vaši bivši dobrotniki, potem bo že treba obljubljeno izpolniti. Kot samostojen tesar pa niste prisiljeni biti č!an bolniške blagajne za svojo osebo,
pač pa Vaši uslužbenci v obrti. Ako pa obrti nimate prijavljene, bo pa težje šlo. Če Vas kdo naznani, povejte, da delate zastonj, ker res ne zahtevate nobenega plačila.
S. A. v P.
Imam pogodbo z ženo. Pisana je nemško, ali velja?
Odgovor:
Pogodba je veljavna, če ste jo sklenili z Vašo ženo pred notarjem. Da je nemško pisana, na sitvari nič ne spremeni. Preložitev v slovenščino je torej nepotrebna.
F. B. v Š.
Za neko dajatev plačujem v krajcarjih, ker ja taka pogodba. Ali moram plačati sedajna vrednost?
Odgovor:
Če je v pogodbi rečeno, da dajeite v naturi ali plačujete letno 40 kr., morate dajati tudi sedaj v naturi, ali pa plačevati vrednost dajatve.
M. Š. .v Sv. B.
Kupiti želim kolo, pa hočem imeti pogodbo. Ali moram takso plačati?
Odgovor:
Pismena pogodba je nepotrebna, ker ste ! prevzetjem kolesa itak postali pravomočm lastnik isrtega. Če pa že hočete imeti kaj črna na belem, napravite v obliki pisma in odgovora, kar pa sicer tudi ni običajno, če se predmet pri prevzemu plača.
K. L. v Sv. A.
Šivala sem materi svojega moža, ki mi ji obljubila obleke. Hči pa sedaj ne da. Poslal? sem račun in ona me je naznanila, da nimam obrti. Bom kaznovana?
Odgovor:
Ako ste šivali samo za mater Vašega moža se Vam ne more nič zgoditi, ker imamo uvidevne uradnike in Vam za prvo ni se batí kazni.
*
»Kako si sam izračunam davek in kaj bi moral vedeti vsak davkoplačevalec.« To knjižico je izdala Kmetska zveza v Mariboru. Cena 2 Din. Dobite jo v Vaši domači krajevni Ivmetski zvezi, ki bo to tudi pri cerkvi razglasila. Knjižico prodaja tudi tiskarna sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5 in Aleksan drova cesta G, ter Slomškova zadruga Celje
Januš Golee: ^
21
Nekega predpoldne je oznanil svetoemski mežnar s hriba po fari z zvonom moški krst novorojenega sofarana. H krstu je prinesla novorojenčka babica v družbi botra. Otrok je bil iz ¡vasi Nimno ob Sotli in sin posestnika Planinca. Boter Jurij Gerak, posestnik in sorodnik iz Rogatca. Po zapisanju v krstne bukve in izvršenem obredu se je rogaški boter presneto izkazal. Plačal je župniku desetkrat več nego je bil običaj, dal za cerkev, da bo spremljala krščenca sreča, in nagradil še mežnarja. Ko so bili iz cerkve, je povabil gospod tako odličnega ter za hišo božjo vnetega Rogačana v farovž na kupico vina, babica je odhitela navzdol proti Sotli z otročičkom. Župnik in darežljivi boter sta v župnišču za mizo pila, ¡pušila in se pomenkovala o letini in prišla
seve tudi na Guzaja. Fajmošter je zaupal gostu zadevo z grozilnim pismom, o varnostnih ukrepih in o že popolnem pomirjenju, ker si je dovolil neki razposajenec drzno šalo, o kateri se prokletemu Guzaju niti sanja ne. Ko je prišel gospod do imena Guzaj, se je razsrdil, da je po-rdečel liki kuhan rak in začel lomastiti s psovkami po tej tolovajski gadji zalegi, katero bi že bili davno lahko iztrebili z ognjem ter mečem, a je oblast za nič in višji očividno držijo s tatovi in z roparji! Njemu naj dajo par žandarjev, bo ukrotil sam Bog nas varuj Guzaja s celo njegovo ničvredno bando. Da še poosebljenega zlo-deja Guzaja niso obesili, je sramota za čase, v katerih živimo in plačujejo pošteni ljudje tako visoke davke. Žandar je danes pohajač in pijanec, sodnik kvartopirec, glavar se podi za ničvrednimi ženskami; radi tega je tudi navaden obcestni ropar Guzaj: orožnik, sodnik in glavar od Št. Jurja"do Brežic.
Župnik se je razgreval vedno bolj in bolj in slednjič pljunil na tla v potrdilo na sramoto
Mostin, moštova esen ca za napravo zdrav« domače pijače se dob v drogeriji Kanc-Wol fram, Maribor, Sloven ska ulica.	37'
Pljuča! Pljučne bolez-ni ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat Lungenheilanstalt) i Sečovu, želez, postaja Rog. Slatina.	77!
2500 Din zaslužite najmanj mesečno, če ob iskujete v vašem okolišu ljudi. Tovarna V« ga, Ljubljana, ooStnJ predal 307. Priložit« znamko za odgovor.
523
Proda se lep, zelo dobro ohranjen, elegan ten otroški voziček. -Istotam se proda tud malo rabljen, zelo do bro ohranjen tovorni avto, nosilnost nad ) toni. Naslov v uprav lista.	8 it

Voda je zelenjadnemu vrtu ravno tako potrebna kakor gnoj.
Večina zelenjadi potrebuje mnogo vode. Največ pa karfijol, kolerabice, zelena, rdeče zelje, kumerce, solata, fižol in paradižniki. Vrt potrebuje več vode kakor njiva, ker leži navadno na soln-čni strani, vsled česar izhlapevajo rastline več vlage. Za zalivanje je najpri-kladnejša mehka voda, to je deževnica ali potočna voda. Voda studencev je trda in preveč hladna. Zato jo pustimo 12 do 24 ur stati v večjih posodah, da Be ogreje. Spomladi, ko so noči še bolj mrzle, zalivamo opoldan, poleti pa na zvečer. Setve zalivamo s škropilnico, a sadikam prilivamo iz male posode nizko nad zemljo in dva prsta oddaljeno od stebel j ca. Če zalivamo iz višine z močnim curkom tik stebelca, se zemlja zaphe in rastlina je ovirana v svoji rasti.
Zelen grah s korenjem.
Mlado korenje operi in zreži na prst debele krhlje. Izluščen grah preberi. Na vročo mast vrzi fino seklano čebulo in ravno toliko prav drobno zrezanega zelenega peteršiljčka da začvrči, takoj nato dodeni korenje in grah. Premešaj, prilij par žlic vode, soli in pusti, da se duši v pokriti kožici. Napol mehko potresi s toliko moke, kolikor bi vzela za prežganje. Premešaj, da se moka ne prepali, prilij vode, da stoji malo črez korenje in grah ter skuhaj mehko.. Po okusu dodaš malo sladkorja in ščep popra.
Krompirjev gclaš.
Olupljen krompir zreži na večje kocke. Razgrej za eno žlico masti, nanjo vrzi eno debelo na drobne liste zrezano čebulo. Mešaj, da se enakomerno pre-praži, in ko je svetlorujava, dodaj pol male žličke sladke rdeče paprike, pre-
mešaj naglo in zalij takoj s skodelico mrzlo vode. Dodaj za en krožnik krompirjevih kock, soli, premešaj in pusti, da se pokrito duši. Večkrat premešaj, da se ne pripali in prilij če potreba par žlic vode. Napol mehak krompir potrosi z 2—3 žlicami moke, premešaj, zalij s hladno vodo toliko, da sega voda čez krompir, in kuhaj počasi, da postane krompir mehak.
Špinača s smetano.
Prebrane špinačne liste operi v hladni vodi, nato jih kuhaj 10 minut v slanem kropu. Ocedi špinačo na sito, jo oplakni s hladno vodo, nato pa sesekljaj z nožem na deski prav drobno. Iz treh žlic moke in primerno masti napravi svetlo prežganje. Dodaj seklano špinačo, premešaj, zalij s hladno vodo ali mlekom. Zdrobi s soljo dva česnova stroka, primešaj to in ščep popra špi-nači, soli po potrebi in konečno dodaj par žlic dobre in ne prekisle smetane. Preredko špinačo zgosti z eno žlico suhih krušnih drobtinic.
Špinaea s kruhom.
Kuhano in seklano špinačo daj na vročo mast, premešaj, zalij z vodo, nato pa premešaj na mleku namočen zdrobljen bel kruh, sol, poper in po okusu malo češnja. Pusti, da se dober četrt ure kuha. — Mladi listi pese (runkel-na) so kot špinača pripravljeni prav izvrstna jed. — K špinači postavi na mizo krompir v kosih, pražen ali zmečkan krompir, pražen riž, za bolnika pa v mleko in jajce namočen in ocvrt kruh.
Mariborski trg. Na mariboski trg v soboto IG. maja so pripeljali špeharji na 13. vozeh 54 zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 8—19, slanina 12—15 Din. Kmetje so pripeljali 14 voz krompirja' 2 čebule, 16 sena, 12 slame in 8 škopa. Krompir je bil po 1—1.50, čebula 5—6, seno 110—135, slama 60—65, 1 škop 1.50—1.75 Din. Pšenica 1.75—2, ječmen 1.50,
oves 1.25—1.50, koruza 2.50, ajda 1.50, proso 2, fižol 2—2.50 Din. Kokoš 30—45, piščanoi 30—75, raca 30—40, gos 55, puran 50—80, kozlič 50—100, jagnje 90—125 Din. Česen 18, gobe 1, jabolka 12—18, suhe slive 9—12 Din. Mleko 2—3, sme-i lana 12—14 sirovo maslo 36—40, med 12—20 Din.
Mariborski živinski sejem 12. maja 1931,
Prignanih je bdlo 22 konj, 12 bikov, 146 volov, 391 krav in 22 telet, skupaj 593 komadov.. Povprečne cene so bile sledeče za 1 kg žive teže: debeli voli od 6.50 do 7.50 Din, poldebeli voli 5 do 6.50, plemenski voli 4.50 do 7.50, biki za klanje 5 do 7, klavne krave debele 4 do 5.0, plemenske krave 3 do 3.75, krave za klobasarje 2.50 do 5.50, molzne krave 5 do 5.50, breje krave 4.50, mlada živina 5.50 do 6.25, teleta 7 do 9. Prodanih je bilo 319 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 21 komadov.
Mariborski svinjski sejem dne 15. maja 1931, Na sejem je bilo pripeljanih 553 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov sitari komad 50—80 Din, 7—9 tednov stari 100—130, 3—4 mesece 200—250, 5—7 mesecev stari 300— 350, 8—10 mesecev 400—450, 1 leto 600—700 D, 1 kg žive teže 7—8, 1 kg mrtve teže 9—10 Din. Prodanih je bilo 241 svinj.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso od 14 do 20 Din, meso od bikov, krav in telic 9 do 12 Din, telečje meso od 12 do 35 Din, svinjsko meso sveže 14 do 25 Din.
*
lHi§rl€iia in weiiar pri
Pred nekaj dnevi so poteglili v Parizu iz reke Seine trunlo 50 letne ženske. Vsa znamenja so kazala, da je bila žrtev najprej zadavljena in šele na to vržena v vodo.
Po dolgotrajnem urizadevanju se je posrečilo policiji, da je dognala, kedo da je utopljenka. Truplo so prepoznali predvsem na podlagi materinega znamenja na gornjem stegnu. Šlo je v tem slučaju za gospo Massart, katero je spoznala kot tako tudi njena pastorka, 24 letna Lojza Langlois.. Ker so pa tudi razni znanci gospe Massart izjavili in
Prodam bencin motor 3 ks, še v dobrem stanju, cena po dogovoru. Anton Krajnc, Nova cerkev štev. 6 pri Celju.	864
Sprejmem hlapca k konjem. M. Pilz, Pesnica.	855
Strelovode napravlja nove in popravlja stare po najnižji ceni in proiti večletnemu jamstvu. Špecijalist I. Ko-vačič, Maribor, Aleksandrova 203a. 852
Mlajšo dekle 14 do 15
let, revnih staršev, poštena in pridna, se takoj sprejme na majhno posestvo. Gregu rič, Dogoše 57 pri Mariboru. ,	853
Prodam krasno posestvo 7 oralov, 10 mdn. od mesta Slov. Bistrica. Več pove g. Ivan Kos, gostilničar, Slov. Bistrica.	843
vseh oblasti, ki mirno gledajo iz mest ter trgov kraljestvo tolovajstva in jim je najbrž s hudičem zvezani Guzaj — bog!
Boter je gledal vedno bolj debelo razljute-nega govornika, si otipal žep na suknji, nekaj potegnil iz njega ter pomolel pri zadnji besedi župniku revolver pod nos z gromečim glasom: »Sedaj si mi držal ti javno spoved; odvezo in pokoro bom delil jaz! Ali ti nisem pisal, da te bom obiskal in danes sem tukaj, jaz, od tebe tolikokrat prekleti Guzaj, katerega je treba iztrebiti z ognjem in mečem, ga obesiti in pokopati na dno pekla!«
Da ni zadela po tem spoznanju svetoemskega fajmoštra kap, je bila sreča kljub dejstvu, da je bil suh in trdnih živcev. Ko je zagledal pred seboj strašnega razbojnika, ki mu je namerjal samokres naravnost v glavo, so mu zašklebetala kolena in na mah je izpuhtela iz njega vsa pravkar izbruhana korajža na pogon in iztrebljenje Guzaja ter njegove zalege.
Kakor nedolžno jagnje mesarju, je sledil ro-
parju, ki mu je velel izročiti gotovino, sicer mu bo zavezal s kroglo jezik za vselej na tem tolovajskem svetu.
Svetoemski g. župnik je podaril botru Gu-zaju na prvi poziv brez vsakega obotavljanja: zlato uro z verižico in 4500 goldinarjev v gotovini. Glavar je shranil zlatnino ter denar, zvezal župnika, mu zamašil usta in se poslovil: »Z Bogom, me boš pomnil, kedaj sem botroval pri Sv. Emi! Ako boš zinil le še eno žal besedo s priž-nice o meni in tovariših, ti bom zabil ne enega, ampak v vsako peto po pet podkovalnih žreb-ljev. Tukaj v sobi slobodno zmerjaš, javno ne, to pomni, tega se drži,' Bog s teboj in te očuvaj mojega drugega obiska!«
S temi besedami se je poslovil strašni Guzaj od svetoemskega g. fajmoštra. Zaklenil ga je v sobo, vtaknil ključ v žep in odšel počasi žvižgajoč navzdol proti krčmi pri Hrovatu, kjer je dobro jedel in pil, predno je odnesel bogati plen na Košenco.
Še enega župnika je imel na muhi, ki je
potrdili, ga gre pri najdenem truplu res za njeno osebo, je bila policija overjena, da je na pravi poti. Tekom poizvedovanja se je rodil sum, da je najbrž pastorka morilka. Živela je s svojo mačeho v slabem razmerju in se je je večkrat tudi dejansko lotila. Po dolgoveznem zasliševanju je Lojzka tudi priznala zločin. Izpovedala je, da je umorila mačeho skupno s svojim ljub-čkom, nekim Potinom. Morilka je slikala vse podrobnosti Kajnovega dejanja. Se ve so zaprli njo in njenega ljubega.
Lepega dne se je prikazala v svojem prejšnjem stanovanju gospa Massart — utopljenka iz Seme. Nad vse je bila začudena, ko je zvedela, da bi naj bila ona pred tedni zadavljena, vržena v vodo, najdena in že davno pokopana. Gospa Massart je trdila koj po vrnitvi, da gre v tem slučaju gotovo za oomoto. Njej ni skrivil nikdo niti enega lasu, mudila se je celi čas izven mesta na deželi, kamor je bila povabljena od znancev ter sorodnikov. Kedo bi naj bila umorjena? Policija je stala pred največjo zagonetko. Živo gospo Massart so predstavili zaprti pastorki ter njenemu ljubimcu. Oba sta izjavila, da je predstavljena goljufica, ker prava gospa Massart je bila od njiju umorjena.
Prišli so še znanci umorjenke in tudi ti so trdili, da stoji pred njimi prava in resnična gospa Massart. Najbolj čudno na celi zadevi je še to, da se krijeta enakost med iz dežele vrnulo in truplom v reki tudi glede materinega znamenja na nogi.
Znameniti nravniki si belijo glavo z uganko. Vprašanje glede osebnosti umorjene je ravno tako nerešeno, kakor poprej, nerazumljivo je, zakaj se obremenjujeta oba mlada človeka z umorom gospe Massart, če ta živi in je popolnoma zdrava. Celi Pariz čaka z največjo napetostjo rešitve zadeve, ki spada med najbolj svojevrstne in naravnost nerazumljive.
VESTI
Pojasnila o romanju v Marijino Celje. Na
ponovna vprašanja o romanju v Marijino Celje, sporoča centralni odbor prosvetnih dru-šev frančiškanske župnije v Mariboru, da se morajo prijave za romanje z natančnimi podatki o času in kraju rojstva, pristojnosti, poklicu in bivališču pos-laiti do 1. junija omenjenemu odbora. Odhod iz Maribora v soboto 27. junija ob pol devetih predpoldne. Odbor preskrbi vse potrebno za vožnjo. Prenočišče in hrana prvovrstna v kotelih kakor lansko leto. Z vlakom se peljemo do Kapfenberga, nato z avtobusom. Izletniki pa se peljejo od Marijinega Celja z električno železnico do St. Polten na Dunaj in čez Semering v Maribor. — Odbor.
Črešnjevec pri Slov. Bistrici. Tukajšnje Prosvetno društvo je priredilo dne 10. t. m. dobro uspelo prosvetno prireditev. Nastop pevskih zborov, kakor tudi nastop igralcev v igrah: »Tri sestre« in »Čašica kave«, je številno občinstvo izvrstno zabaval. Prijatelje, katerm je pri srcu vzgoja naše mladine, pa prosimo, kupujte srečke, naša mladina Vam bo iz srca hvaležna. Nadalje naznanjamo, da se žrebanje srečk ne vrši, kakor je bilo prvotno v načrtu, dne 7. junija, ampak se je isto za nekaj časa preložilo. Dan žrebanja se bo pravočasno objavil.
Sv. Tomaž pri Ormoža. Kat. izobr. društvo priredi na binkoštno nedeljo in na pondeljek ob pol štirih popoldne v Društvenem domu tridejansko tragedijo iz kmetskega življenja: »Pri Hrastovih«. Prisrčno vabimo vse farane in okoličane, da se zanimive igre udeležijo!
Središče ob Dravi. Na Binkošti, dne 24. maja ob 3. uri popoldne bo v Društvenem domu Finžgarjeva proslava. Na sporedu je igra omenjenega zaslužnega moža: »Naša kri,« govor g. prof. dr. Sušnika iz Maribora in primerna deklamacija. Vsi, ki cenite delo za naš narod tako zaslužnega pisatelja ste vabljeni, da se prireditve udeležirte v največjem številu. Čas je jako ugoden tudi za okoličane. Pridite!
Cirkovci. Kam bomo šli na binkoštni pondeljek? Brezdvomno v Društveni dom, kjer
bodo vprizorili vrli igralci iz St. Janža na Dravskem polju krasno Finžgarjevo igro y treh dejajijih. »Razvalina življenja.« Pridite vsi domači, pa tudi sosedje. Ne bo nobenemu žal.
Slivnica pri Celju. Uljudno naznanjamo, da prh-edi Gospodarsko prosvetno društvo v Slivi niči na binkoštni pondeljek ob treh popoldne: igro »Bele vrtnice« v štirih dejanjih pri gosp. Robertu Grasselli.
Prebrana w skralnl sili.
Izak Stringer, nadškof škofije Ruper-tove dežele, ki je bil izvoljen za verskega poglavarja anglikanske cerkve v Kanadi, je že dolgo časa obče znana osebnost pod imenom »škof, ki je jedel svoje škornje«. Omenjeni cerkveni dostojanstvenik je potoval 1. 1909 z enim spremljevalcem s pomočjo pasje vprega ter smuči po svoji neizmerno razsežnl škofiji. Pot ga je peljala po zasneženi severni Kanadi, živila so mu pošla in ni veliko manjkalo, da ni umrl gladu. Škofov dnevnik nam naj pove, v kako opasnem položaju sta bila na zgoraj omenjenem potovanju on in njegov tovariš: »17. oktober: Prehodila sva 25 km, večerjala sva pražene kose mojih škornjev, ki so bili iz kože morskega psa. Neustrojeno usnje je, na tak način pripravljeno, dobro teknilo. Sva se po-krepčala. — 18. oktober: Celi dan sva bila na potu. Preživljala sva se z na-daljnimi kosi mojih škornjev, katere sva za večerjo kuhala ter pražila. Najprej je prišel na vrsto podplat. Nastavila sva zanjke, da bi ujela kunce. —■ 19. oktober: V zanjke nisva ničesar ulo vila. Za zajutrek in opoldne sva jedla neustrojene podplate. Teknilo je dobro, a nikakor ni bilo dovolj. — 20. oktober: Za zajutrek sva uživala zgornje usnje škornjev, pa ni bilo tako okusno kakor podplati. — 21. oktober: Podplati in zgornje usnje. Juha iz špehovih drob-tin z eno žlico moke. To je bilo vse, kar sva še imela. Sva zelo utrujena. Najine roke so ranjene. Johnsonov prst sem moral obvezati.«
grmel s prižnice proti njemu in njegovi kompa-niji. Bil je to fajmošter v Olimju. Baš Olimje je bilo radi steklarne tik pred farno cerkvijo in zaradi bližnjega rudokopa pri Devici Mariji na Pesku glavno torišče Guzajevega kretanja. Župnik je znal najbrž za to tolovajsko postojanko, se jo je le upal bičati ter korobačiti v pridigah in krščanskih naukih. Guzajci so pozivali glavarja, naj nekoliko posveti temu farju, da bo držal jezik za zobmi, saj za odnesti itak nima nič iz tako revnega župnišča, kakor ga ima n. pr. Olimje. Guzaj je prisluhnil prošnjam in obljubil, da bo ob prvi priliki župnikov gost, mu bo on držal pridigo in krščanski nauk!
Župnišče v samotnem Olimju je v dvonadstropnem gradu, ki je bil do Jožefovih časov last hrvaških menihov pavlincev. Grad je pozidan v precej globoki grabi ob potoku Olimšica in je bil postavljen v četverokotu. Vsak ogel je bil utrjen s stolpom. Krog in krog je bil obdan od globokega jarka, preko katerega je bil na južni strani srednjeveški dvigalni most, o čemur pri-
čajo tamkajšnja glavna vrata z letnico 1550. Nekateri zgodovinarji trdijo, da je pozidala samotni grad krog leta 1015 sv. Hema. Prvič se imenuje leta 1404, nato v 16. in 17. stoletju. Posestniki gradu so bili prvotno grofi pilštajnski, za temi Tattenbachi in danes Attemsi. Grad je bil predan menihom leta 1663. Prvi redovniki so bili iz Hrvaške. Samostan je bil razpuščen leta 1782 ter bil leta 1788 še cel, visok dve nadstropji, 23 sob s proti zapadu veliko ter krasno cerkvijo. Danes stoji od nekdanjega četverokota le še polovica s cerkvijo, ker je zadnji del podren. Stanovanjskih sob Je še danes več nego preveč. Župnišče je v drugem nadstropju, kjer je še znamenitost opatova soba v stolpu. V župnišču je prav udobno bivanje v poletnem času, v zimi Je gorje, je malo solnca in se debelo zidovje sploh ne da razgreti s kurjavo.
Kak vlom v olimski farovž v noči, ako so apodnja vrata zaklenjena, bi bil precej težaven, pot v drugo nadstropje peljo namreč po dolgih hodnikih.
Sprejmem vajenca za sedlarsko obrt, hrana in stanovanje v hiši. Alojz Laznik, sedlar v Slov. Bistrici. 805
Kolarskega vajenca
iščem že z nekaj znanosti ima prednost. Naslov: Osterc Andr., kolar, Veržej, p. Kri-ževoi pri Ljutom. 869
Posestva, hiše, gostilne, trgovine prodaja ugodno: Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30.	867
Posestvo na prodaj tik banov.inski cesti, črez 9 oralov, z živino vred ln vse v dobrem stanju. Jožef Mulec, Korena, p. Sv. Barbara pri Mariboru.	858
Deklico vzamem, 11—> 141etno: poštar Mur-mayr, Ptuj, Levstikova.	846
InsfTiraite?
Kmalu za tem sta slišala zablodena glas otrok in sta zagledala v oddaljenosti 1 km kočo. Bila sta rešena, vendar je zgubil škof Stringer od svoje lepe teže na potovanju 20 kg.
Ko je prišel škof Stringer pred okroglo 40 leti po končanih naukih na vseučilišču v Toronto v najbolj oddaljene pokrajine nepregledne Kanade, je našel tamošnje Eskime brez lastnega pismenega jezika in na najnižji stopnji civilizacije. Sestavil je za nje abecedo, je pričel s poukom in je prestavil evangelij v jezik Eskimov.
Trbonje. V nedeljo, dne 10. maja je imela pri nas Kmetska zveza shod, na katerem sta govorila dva govornika. G. Geratič iz Maribora je govoril zelo zanimivo o vzrokih sedanje težke gospodarske krize, o namenu in pomenu stanovske organizacije in o prosvetnem delu. G. sreski kmetijski referent L. iz Preval j, pa je govoril o kmetijstvu; povdarjal je umno živinorejo, prašičerejo, perutninar-stvo itd. Njegovo predavanje je bilo zelo zanimivo, ker je vse, kar je povedal, bilo podprto ne le teoretično, ampak s praktičnimi zgledi in izkušnjami iz življenja. Oba govornika je občinstvo poslušalo z napeto pazljivostjo in bilo zelo hvaležno za njuna pod-učljiva izvajanja. Trbonjčani pa so s tem tudi pokazali, da niso zadnji in da se zanimajo za umno kmetijstvo in zadružno delo. Naše želje so, da bi imeli večkrat slične shode, kot je bil zadnjič. Isti dan pa je imelo tudi domače Prosvetno društvo svoje ustanovni občni zbor. Za presednika novoustanovljenega Prosvetnega društva je bil izvoljen domači župnik, kot podpredsednik pa g. Martin Kranj-čič, šolski upravitej v Trbonjah. Brazda je načeta. Na delo tedaj! — Občan.
Selnica ob Dravi. V nedeljo ponoči je umrl znani in ugledni Jernej Hlade, po domače Škof, veleposestnik na Slemenu. Pokojni je
bil blag mož, vzgleden gospodar, predvsem pa skrben mož in oče. Tažko ga bo pogrešala njegova dobra mnogoštevilna družina In vsi njegovi prijatelji.
Razvanje pri Mariboru. Na izpraznjeno mesto v občinskem odboru je imenovan g. Rot Mirko ml. iz Zg. Razvanja, — Prvo nedeljo v juniju ofi 8. uri zjutraj imajo Razvanjčani, bivši vojaki iz svatovne vojne, v podružnici sv. Mihaela skupno cerkveno opravilo s pridigo.
Sv. Peter pri Mariboru. Umrla sta v Mettavi Kobola Jane« in Ribič Jakob, oba enake starosti 74 let. Umrla sta bila vso svoje življenje viničarja, viničarja starega kova, marljiva in zvesta ter tudi uvaževana in spoštovana. Naj pri Bogu prejmeta plačilo! — Gospodarska kriza se občutno pozna tudi pri našem kmetu. Pridelki ne gredo v denar. Vinskih kupcev ni, čeravno imamo še polne kleti žlahtne vinske kapljice. Cene živini so pa tako nizke, da je joj, kar pa kmet rabi, pa ima vedno islto ceno, n. pr. železnina, manufaktura in druge kmetijske potrebščine. Pa ne bo nič boljše, dokler se kmetski stan ne bo složen združil v skupno in močno stanovsko organizacijo, v kateri bo imel tudi svojo moč in veljavo.
Sv. Andraž v Slov. gor. Tudi pri nas smrt žanje. V kratkem času smo imeli tri pogrebe. Nemila smrt trga iz naše srede nam najboljše može in žene. Najprej je umrla na srčni vodeniki vzgledna mati in čitateljica »Slov. Gospodarja« Zlenik Ana. V njeno hišo zahaja ta list že 15 lelt. Druga žena je bila Marija Kramberger, ki se je preselila iz te doline solz. Pokojna je bila od svojega 15. leta naprej v tretjem rodu. Kot tretji je vzel slovo Franc Hojnik i/. Andrej ec. Po kratki bolezni (vnetju pluč) se je njegova duša preselila med nebeščane. — Preteklo sobaio je hodil po SI. goricah neki agent iz Ljubljane. Pot ga je pripeljala tudi k Sv. Andražu. Ogledal si je našo krasno cerkvico, ki je bila ravno na 1. majniško nedeljo prav lepo okinčana. Lepo je bilo gledati, kako je omenjeni ljubljančan stopil in pokleknil pri obhajilni mizi. Se pozna, da tudi v beli Ljubljani prebiva verski duh. — V sredo, dne 6. It. m. ob 5. uri popoldne so se zbirali temni oblaki, ki so naznanili prihod hude nevihte. Grom je sledil gromu. Naposled se je vsula toča, ki je klestila kakih 10 minut. Toča je bila debela ka-
kor lešniki. Najbolj so prizadeti U kraji: Hva-letinoi, Rjavel, Vitomarci, Kobušak itd. Škodo je naredila po naših cvetočih sadovnjakih in vinogradih. Zopet hud udarec za kmeta, ki žalostno gleda v bodočnost.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. Razmeroma v kratki dobi so se spet in sicer že 39krat letos žalostno oglasili naši farni zvonovi in naznanjali tužno vest, da je Terezija Janžekovič, stara 88 let, iz Gabernika mirno v Gospodu zaspala. Blagopokojna mati je bila skrbna gospodinja, do revežev darežljiva, vse težave pa je potrpežljivo prenašala. Blaga mati, veliko si trpela, tok življenja srečno dokončala, zdaj pa počivaj mirno do prihodnjega vstajenja! — Pogrebci so darovali 141 Din za novo bogoslovje v Mariboru.
Hajdina. Preminula je dobra gospa Pinčer Angela, roj. Kuhar, mama, žena in sestra. Bila si nam vzeta iz naročja v dobi maja, zapustila dva nepreskrbljena otroka, moža, sestri in brata. Težka je bila tvoja poslednja ura Zadnja pot, katero smo ti posodili, nam j« pričala, kako si bila priljubljena. Vsem, posebno pa duhovščini, pevcem za prekrasne ža> lostinke, iskrena hvala! Blaga rajna naj počiva v miru!
Rorovci — Sv. Marko niže Ptuja. V gospodu sta zaspala Janez in Marija Majcen, oče in hčerka uglednega posestnika Jožefa Majcen. Na sedmini zbrani so se spomnili na novo bogoslovje in zanj darovali 116 Din. Darovalcem lepa hvala! Ohitelji Majcen-ovi pa iskreno sožalje!
Veržej. Salezijanski zavod v Veržeju naznanja prijateljem D. Boskovih naprav in častilcem Marije Pomočnice, da se bo letos obhajal praznik Marije Pomočnice zadnjo nedeljo, t. j. dne 31. maja. V soboto popoldne se bode začelo spovedovanje že ob treh. Zvečer ob 7. bodo pete litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim zunaj pri kapelici Lur-ške Matere božje. — V nedeljo zjutraj ob 5. peta sv. maša in pridiga ter sv. ohajilo. Nato se vrstijo sv. maše do 10. v kapelici. Ob 10. bode pa pridiga in slovesna sv. maša na dvorišču. Popoldne ob 2. bo govor na dvorišču, nato pa običajna procesija s kipom Marija Pomočnice po trgu Veržeju. Vabimo vse Marijine častilce in častillce, zlasti pa Marijine družbe, ki naj pridejo po možnosti z zasta< vami ali vsaj s križi. — Prenočišče se lahka
Sveia maii Ana.
Molitvenik za
žene in matere.
Cene: 32, 33; 34, 35,
52 Din. Razlika cene je v vezavah knjige. Cenejše so za vsakdanjo obrabo, dražje pa za darove mladim ženam, in še zlasti nevestam, za katere je najdragocenejše ravno še komaj
dobro dovolj I Za naročbe se priporoča: TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR
Da bi si prihranil ponočno rogovilenje, je prišel roparski glavar v posete ob večni luči, ko je še bilo vse odprto. Na tedanjega g. župnika, ki je bil bolezensko debel, je naletel v najlepši prelatovi sobi. Ni maral začeti koj z nasilnostmi, hotel je gospoda speljati v zabavljanje čez Gu-zaja ter njegovo bando. Radi tega užitka je prosil za krstni izpisek. Gospod ga je najprej poučil, da po kaj takega ne pride človek pozno na večer, ampak ob bolj svetli uri. Naj bo, mu bo dal, le naj mu sledi malo dalje naprej v pisarno. Šla sta eden za drugim. Pred pisarno je župnik postal in ko je zasukal ključ, se je ozrl v poznega obiskovalca, ki je stal čisto tik za njim. Ko je škrtnil ključ v ključavnici, se je' stresel g. župnik po celem telesu. Ni odprl vrat, le kriknil je preplašeno: »Marija olimska, Guzaj je tu!« Izpustil je kljuko, se zasukal bliskovito kot mladenič s težo 42 kg in bežal po hodniku naprej, saj sam ni znal prav kam se hoče skriti pred tolovajem, ki mu je bil koj za petami. Hodnik je končal v stranišče,, ki je bilo in je še, štirioglata
lesena škatla, ki je pritrjena z žreblji na zunanjo stran drugega nadstropja, polovica gradu je porušena. Pritrditev prepotrebnega prostora je bila preračunana le za težo ene osebe, in ne dveh. Preganjani ni utegnil, zapahniti za seboj nekako obešenih straniščnih vrat, že ga je dušil Guzaj z obema rokama za vrat in ga hotel potegniti na precej širok ter prostoren hodnik, kjer bi se naj pomenila ter napravila obračun. Usoda je hotela drugače. Pod težo dveh ruvajo-čih se možakov so žreblji v steni drugega nadstropja popustili in straniščni zaboj je smuknil z obema borcema po steni navzdol ter priletel na srečo ne na trda tla — na gnojišče! Župnik' se je zakopal v gnoj precej proč, Guzaj se je zasadil s škatlo vred precej globoko v gnojno brozgo in bi se ne bil sam nikdar izmotal iz gotove smrti. Že v drugič od strahu šibanl fajmošter je priletel bolj na trdi gnoj brez vsake poškodbe in bil hitro na nogah.
(Dalje slediA
dobi v Veržeju in tudi kapelica bo odprta celo noč.
Sv. Bolfenk na Koga. V današnjem neusmiljenem boju za življenjski obstanek poedinca In družbe nimamo skoro ne časa ne prilike misliti in proslavljati različne spomine in obletnice, ki jih nosi od prilike do krilike čas s seboj. Tako bi skoro nsopaženo šla mi*io nas .več ali manj redka in vendar častna obletnica, odkar stoji v našem kraju šola kot javno mladinsko dzobraževališče. Pred nedavnim je minulo ravno 150 let, ko se je ustanovila v našem kraju domača ljudska šola. V tem času Je črpalo v tej šoli nad 15 rodov svoje prvo znanje od abecede naprej. Da, v teku poldrugega stoletja se je v našem kraju marsikaj spremenilo v gospodarskem, prosvetnem in nravstvenem življenju našega ljudstva in dovršen del tega napredka in izboljšanja živ-ljenskih razmer je plod tukajšnje šole in njenega učiteljstva. S (tem je dovolj upravičena primerna proslava te važne obletnice in svetlih spominov na šolo in na mladostna leta. V proslavo 150 letnice obstoja domače šole, priredi šolsko upraviteljstvo v nedeljo, dne 81 maja po rani maši »Uvodni jubilejni dan« s predavanjem o zgodovinskem razvoju domače šole in s počastitvijo spominov pokojnemu učiteljstvu, šolskim dobrotnikom in rajnim nekdanjim učencem te šole. Istočasno se otvori tudi šolska razstava ročnih, pismenih In risarskih izdelkov domačih učencev. Čez par dni na to, na Telovo, 4. junija popoldne ¡pa vas bo povahila šolska mladina na veliko 'Šolsko veselico, kjer nastopijo mladi igralci z lgrokazom »Kovač hoče biti,« a petjem in poučnozabavnimi prizori. S posebno vnemo in ljubeznijo se pripravljajo naši učenci za svoj javni nastop v upanju, da se bodo polnošte-¿vilno udeležili obeh proslav dne 31. maja in 4. junija mnogi bivši učenci in učenke šole, etariši in prijatelji mladine od blizu in daleč In da bi tako vsi skupno v slavnostno prazničnem razpoloženju preživeli spomin na to častno obletnico šole v domačem kraju. Razen tega pa končno še to: da bi si šola Pridobila novih prijateljev In dobrotnikov V. vseh Blojih ožjega naroda In prebivalstva!
Sv. Bolfenk na Kogu. Dne 5. t. m. jo bil pri nas potres ob ji na 4 popoldne. Bili bo ;.irije močni sunki od severa proti jugu.
Sv. Boliank. Poročil se je tukaj mladenič Franc Letnik z mladenko Alojzijo Pihler, prednico urbanske Marijine družbe, dolgoletno pevko in marljivo igralko na društvenem odru y Ločiču. Obilo sreče!
Gornja Radgona. Tukajšnjo godbeno društvo »Mura« se je razpustilo ter pristopi k prostovoljnemu gasilnemu društvu ter ee imenuje ca/naprej »Godba gasilnega društva v Gornji Rodgoni.« Ta združitev se povsod odobrava.
Slatina-Radenci. Ob' priliki blagoslovitve gasilskega doma in nove motorne brizgalne dne ji, junija t. 1, se naprošajo okoliška društva, 'da ta dan ne priredijo nobene veselice. V slučaju slabega vremena bo blagoslovitev preložena na dne 14. junija t. 1.
št. Janž pri Velenju. Kakor vsako leto se .Vrši tudi letos ob binkoštnih praznikih zaobljubi j ena procesija k Novi Štifti s sledečim jgporedom: Blnkoštna sobota; ob pol 6. uri sv. maša v župnijski cerkvi za romarje, ob 9.28 odhod z vlakom iz postaje Velenje, ob 2. uri izhod lz Rečiške cerkve, ob pol 6. uri slovesen sprejem pri sv. Frančišku. Binkoštno nedeljo: Tamkaj ob' 6. uri zjutraj slovesno BV. opravilo, ob' 10. uri v Gornjem gradu, jptf 9. uri popoldne slovesen sprejem pri Novi tMiti-, .Binfeoštni .pondeljek: Tamkaj ob fiol6.
uri zjutraj slovesno sv. obhajilo. = Kakor je nekdaj Marija izprosila stiskanim pomoč, tako pomagaj tudi nam, ko živimo v težkih časih. Udeležite se procesije v obilnem številu.
Zbelovo pri Poljčanah. Pred nekoliko meseci se je tukaj ustanovilo prepotrebno gasilno društvo. Ker pa društvo trenotno ne more razpolagati še s potrebnim kapitalom za nabav-ko brizgalne, temveč mora delati od zrna do zrna, bodemo napravili dne 15., odnosno v slučaju slabega vremena 16. avgusta t. 1. veselico na vrtu tovarne Zelenka na Zbelovem, združeno s srečolovom Itd. ter tem potom naprošamo vsa sosednja bratska in druga društva, prvič, da na omenjeni dan sama ne prirede veselic, drugič pa, da nam s Bvojo prisotnostjo priskočijo v čim obilnejšem Številu na pomoč!
Zreče. V Spodnjih Zrečah, po domače pri Olarju, so imeli pred kratkim veseli dogodek. Celih 113 let se ni rodil v tej hiši otrok, 00-dajni posestnik Jože Vidmar je pa dobil krepkega fantka. Kumoval je očetov brat g. L Ud v. Vidmar, veleitrgovec v Loški gori.
Galicija pri Celju. Tužno so zapeli gališki zvonovi in naznanili, da je preminul po dolgi •mukepolni bolezni posestnikov sin Matevž Po-lak, po domače Maitkov Tevžek. Neizprosna jetika, ta kruta morilka, ki ugonobi na tisoče naših najboljših slovenskih fantov in deklet, je tudi njemu pretrgala nit življenja. Kako priljubljen je bil rajni Tevžek, se je izkazalo že za časa njegove bolezni, ko 60 ga hodili obiskovat in tolažit mnogi njegovi prijatelji in znanci. Najbolj pa je pokazal priljubljenost pogreb, katerega se je vkljub slabemu vremenu udeležilo veliko šftevilo ljudstva. — Dragi Tevžek, počivaj v miru!
Šmarje pri Jelšah. Predzadnji pondeljek se je poročil posestnik Anderluh Anton iz Lešja z mladenko Gajšek Julko iz Kostrivnice. Na gostiji je nabral sltarešina Turk 65 Din za Prosvetno društvo. Novoporočencem želimo obilo sreče. Ker je bila Julka vzorna Marijina družbenka, je upati, da bo božji blagoslov z njo tudi v bodočem življenju.
Šmarje pri Jelšah. Zadnji pondeljek so nas obiskali na svojem majniškem izletu gospodje bogoslovci dz Maribora. Po sv. maši v naši romarski krasotici Sv. Raka so si ogledali zgodovinsko pomenljive trinajstere kapele in priljubljeno cerkev ter občudovali prelep razgled iznad 369 m visokega hriba — Vse kipe naših kapel smo temeljito popravili in preples-kali pod vodstvom g. Hohnjeca iz Celja ter tudi kaj okusno prenovili naše božične jaslice in božji grob. Zadnje dni smo dobili še drug strelovod na cerkev sv. Roka, ki bi nam bila lansko leto o »mali maši« vsled strele skoraj zgorela. Izredno hvaležni smo za tako skrb našemu vrlemu cerkvenemu predstojništvu, upamo pa tudi, da nas bodo ljubi romarji od blizu in daleč še rajši obiskali. — Na posebno lep način smo obhajali zadnjo nedeljo god našega okol. župana in šentrokovskega c. ključarja J. Novaka s postavitvijo in slovesno blagoslovitvijo novega križa ob križišču cest in potov tik njegove hiše. = Vsled žalostnih dogodkov novejšega časa, so se pojavili »Bog nas varuj uzmoviči« v Skaletovi gostilni v Pristavi In pri kolarju Gorjanc ter še pri nekaterih drugih, bo pa menda treba pomnožiti število varstvenih organov in napraviti daleč vidne napise: »Ne kradi!« ker dotičniki — brezdvomno ¡tujci te prepovedi ne poslušajo.
Sv. Križ pri R. Slatini. Padel v potočni jarek in se ubil. Dne 10. t. m. je padel 201etni čevljarski pomočnik Jožef Novak pred Erjav':
čevo restavracijo v Rogaški Slatini X beto« ftiran potok, kaka dva in pol metra globoko^ Ugotovilo se Je, da je pri padcu dobil itoldke poškodbe, da ee je onezavestil, nakar se j«
pa žalil.	\>
- >
Sv. Križ pri R. Slatini. Po 62 letnih groznili1 bolečinah v Gospodu preminula. Dne 14. t. m,' ravno na Vnebohod je prihitel angel iz višine; in odvzel dušo 62 letne mučenice in lilije pasjonske Neže Matejeve (Grilove) iz Irja, Ko je bila etara komaj 13 let, se ji Je že pričelo mučeništvo, pa Je vztrajala pri Gospodu v svojih telesnih bolečinah nepretrgoma celih 62 let to Je <Jq starosti 75 let. Nič niso mogle njene noge in roke, tato tudi ud mogla ganiti lz svoje rojstne hiše. Njene oči so kaj smehljajoče igrale, njen jezik pa Je kaj rad zapel. Še par. ur pred svojo smrtjo sd je zapela ljubko pe-i eem »Prišla bo spomlad«. Bila je vedno veselega značaja in tako je pozabljala na svoje bolečine, ki so jo nepretrgoma mučile. Ljudje so Jo prav radi obiskovali, zlasti pa gospodje duhovniki križevsiki kaplani, ker so pri njej videli vzglede potrpežljivosti dn udanosti. Saj še, ko so že bili gg. kaplani prestavljeni od Sv. Križa kam drugam, so jo še vedno obiskovali, da, celo iz daljnjega Beograda jo je obiskoval bivši g. kaplan. Res je bila pokojna mučenica priljubljena, to je pokazal tudi njen pogreb. Spremljali so jo 4 gg. duhovniki, tudi bivši kaplan Gašperič iz Maribora. Pri odprtem grobu ji je spregovoril v slovo par ganljivih besed slatinski g. kanonik. Marijina družba pa ji je zapela »Z Bogom«. Draga Neža, zapustila si trpljenja polno solzno dolino in se preselila tja- kjer ni trpljenja, ne skrbi, ampak se že duša tvoja pri Bogu veseli!
Jurklošter. Ob silnem nalivu je dne 6. maja ob pol dveh popoldne udarila strela v gospodarsko poslopje Senica Jožefa na Redneku, župnija Jurklošter. Pogorelo je isto poslopje do tal z vsem orodjem in obleko, ki je <am bila shranjena. Hišo in živinske hleve so. rešili domači s pomočjo edinega bližnjega soseda. Druge hiše so po pol ure oddaljene. Zava-: rovan je na malo svoto 6000 Din pri Jugosla vi ji. Pogorela je že enkrat leta 1907, tudi od strele zadeta hiša, kašta in dva govejska hleva. Ubogi posestnik!
Laški okraj. Vprašanje pregrupacije in nove razmejitve občin stoji, kakor slišimo, v ospredju. Mi smo že lansko leto zavzeli edino pra-vilr tališče, da naj pri ureditvi občin bodo merodajni samo stvarni oziri. Ako bi se p-c» tem načelu pri razmejitvi občin postopalo, bi v laškem okraju ostale vse občine razven Marije Gradca dn Sv. Krištofa, in sicer bi vasi omenjenih dveh občin v laški nadžupniji se združili v občino Laško, vasi Tevče in Kladje iz občine Marija Gradec bi se pridružile občini Sv. Lenart nad Laškim; katastralne občine Lože in Plazovje iz občine Marija Gradec in katastralne občine Sv. Jedert in Belo bi pa tvorile novo občino Rimske Toplice, oziroma Sv. Marjeta. To bi bila razdelitev, ki bi odgovarjala krajevnim razmeram. Kakor pa slišimo, se to ne bo zgodilo, ampak imajo nekateri sedaj zelo vplivni činitelji druge načrte, ki so bili objavljeni v velikonočni Številki »Jutra«. Po tem bi se občina Laško razširila samo nekaj, in sdcer na škodo občin Sv. Krištofa in Marije Gradec. Hvalisanje o veliki davčni moči občine Laško bi sicer držalo, toda zakaj pa se zopet hoče od ostalih dveh občin posestva z največjo davčno podlago. Tudi na razumemo, zakaj tako bogata občina kot je Laško, prejme tako veliko vsoto podpor za gradbo vodovoda. Bivši okrajni zastop, okrajna' blagajna, zdravstveno okrožje in zadnji čas,
kakor slišimo, tudi banska uprava so z velikimi vsotami podprli občino Laško pri grad nji vodovoda. Gotovo znašajo podpore od zgoraj imenovanih instilucij Laški občini sami več, kot pa vsem sedmim ostalim občinam v okraju. Da bo slika še popolnejša, omenimo, da niso občani nobene druge občine v okraju tako vezani na svoje sosede kmete iz okoliških občin, kot so laški trgovci in obrtniki. Ako je v Laškem živinski sejem, imajo laški trgovci in obrtniki ravno isti interes na tem, da pridejo tuji kupci po našo živino kakor mi kmetje, kajti ako kmetje ne prodamo živine, tudi laški trgovci in obrtniki od nas kmetov ničesar ne skupijo. Zato se nam zdi prevelika baharija o neodvisnosti laškega mesta od nas okoličanov precej prazna. Nikakor se nam tudi ne zdi pravilno, da bi se občina Sv. Lenart razdelila med sosedne občine Jurklošter ter Marija Gradec. Šentlenarčani so gotovo hvaležni tistim, ki so jim priborili lastno občino, ki ima sedaj v celem okraju najcenejšo upravo. Želeti je, da občina ostane ir» se ji pri-klučijo še nekatere vasi.
Vojnik. Velika efektna loterija. Kmetijsko ministrstvo je dovolilo Kmetijski podružnici v Vojniku prirediti efektno loterijo, katere žrebanje bo dne G. septembra t. 1. pod drž. nadzorstvom v Vdjniku. Dobitki bodo razni kmetijski stroji in orodje, kakor: glavni dobitek veliki trijer, vrednost 5000 Din; travniške brane, sadne in vinogradne škropilnice, sadni mlin, slamoreznice, plugi, brzoklepalniki, štiri cevni radio-aparat, kolo itd., skupaj nad 200 dobitkov v vrednosti 40.000 Din, in se bodo večinoma vzeli iz skladišč Kmetijske družbe v Ljubljani. S pomočjo te loterije bo marsi-kedo prišel skoro zastonj do potrebnega stroja ali orodja, zate hitite z naročilom srečk, katere stanejo samo 10 Din komad. Naročite jih lahko pri Kmetijski družbi v Ljubljani, ali pa naravnost pri podružnici v Vojniku. Ta teden bo začel odbor pošiljati srečke na razne cenj. naslove in prosi hitre rešitve, ker je čas do žrebanja za tako veliko delo kratek.
Brežice. Tukaj je umrl vpokojeni železničar Matija Iljaš. Pokoj njegovi duši in iskrena zahvali vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti!
Molitve po maši z novim besedilom, kakor ga določa novi katekizem, so izšle v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena dosedanja.
V Ameriki hočejo mlado opico vzgojiti v človeški "ružini, da bi jo navadili na ta na*in govoriti in jo sploh dvigniti na višjo stopnjo izobrazbe. Ta ame-rikanska posebnost se hoče zaviti celo v plašč znanstvenosti. Prireditelj znanstvene smešnosti je profesor na vseučilišču Indiana, Kellogg, ki je pripo-znan kot dušoslovec.
Profesor Kellogg je uverjen, da bo njegov poskus dokazal, da opice, ki so bile takoj po rojstvu vzete materam in prenesene v človeške življenske razmere, se ne priučijo samo govora, ampak celo — mislijo. Srečna opička, ki je izbrana za veliki poskus, je samica in jo odgajajo kakor kakega otroka v bogati družini. Poleg vzgojiteljice in paznice bo dobila žival še druge osebe, ki bodo pazile z vso strogostjo, da zver ne bo prišla več prav v nobeno dotiko s kako živaljo. Kakor hitro br opica količkaj dorasla, bodo pričeli s poukom v angleščini, za tem pridejo n*1 vrsto še drugi jeziki. Posebno pazijo na okolico, v kateri se razvija opičji otrok. Njegova družba so resnična deca enake starosti. Nikdar ne bo videla za poskus izbrana živalca kake druge opice, ia bi se v njej ne vzbudil spomin, ki bi bil ovira pri odgoji ter izobrazbi. Ako se doslej ni posrečilo, da bi bili opice višje izobrazbe, tiči pač ta vzrok po mnenju profesorja Kellogga v tem, ker za poskus izbranih živali niso smatrali za človeška — ampak živalska bitja. Prismojeni profesor zagotavlja javnosti, ako bi se mu tudi prvi vzgojni poskus pri opici ponesrečil, ga bo nadaljeval tako dolgo, dokler opica ne bo obvladala angleščine in jo tudi razumela kakor dobro vzgojeni otroci.
predek, pomt najnovejša kuhinjska knjiga: Prehrana po l. .novejših zdravstvenih načelih. Po spisih rU\ med. M. Bircher-Benner-ja in po zbirki ' iharsMh zapiskov (receptov) ge. Berte Brv achar-Bircher v Ziirichu, priredila Štefanija Humek, učiteljica gospodinjstva. Knjiga obsega 24 strani. Knjiga velja vezana 40 Din, broširana 30 Din ter se mora naročita pri tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
*
Nova kuharska knjiga (brezmesna — vegetarijanska). Prevrat v naši dosedanji kuharski umetnosti, a v zdravstvenem oziru na-
V mestnem kina so igrali povest o materi, katero so lastni otroci zapustili in je na starost morala v hiralnico. — Mati, ki je sedela s sinčkom v zadnjih vrstah, je pričela jokati. Sinko je dejal mami: »Nič ne joka1' ko bom jaz velik, ne bom pustil, da bi na tak način našla pot v hiralnico.« — Mati se potolaži in reče: »Kaj ne, da ne, ljubi moj Rad-ko. Kaj pa boš storil?« — Radko: »Avto ^i bom najel, da te tje prepelje.«
Priden je bil. Pred sodnikom je stal zločinec. Da bi ga sodnik omehčal, mu je rekel: »Glejte, 20 let ste bili sedaj tako pridni, da niste prišli pred mene, Zdaj pa zopet tak zločin. Povejte mi, kje ste bili ta čas?« — Obtoženec: »Jaz sem bil 20 let zaprt!«
tlebio! Mizarski mojster se je kregal nad učencem, končno je vrgel za njim, ker mu je hotel uiti skozi vrata, svoj oblič. Ravno v tem trenutku je pa stopila skozi vrata njegova žena in je njo zadel. Ko je to videl, mu je bilo tudi prav ter je rekel: »Tudi dobro!«
Pri hemorodalni bolezni, zagatenju, natrga-nih črevah, abscesih, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotica prinaša uporaba naravne »Franz Joseiove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za noiiranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Jose-fova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.	4
H 0 H H 0 0 0 0 0
0 0
0 0 0 0 0 0 0
Denar nalo
g najboljše in najvarnejše pri
Spadnještojershi ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog IfSgp" nad 62,000.000 dinarjev. -T^fJ
Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	t
Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje!
Hočemo odprodoti svojo zalogo
l
zato smo velikemu številu modelov ponovno znižali
ceno do
50%
in več.
V naših prodajalnah morete torej kupiti dobro obutev od
Din 94'
naprej.
Tako ugodnega nakupa se Vam ne more nuditi s kake druge strani. — Ne zamudite prilike in poselite nas, da se prepričate o dobri kvaliteti in ugodnih cenah. — Nabavite si torej še danes
čevlje, ki jih izdeluje največje in najstarejše domače podjetje
Ljubljana — Maribor —
i. t. d. i. t. d.
Murska Sobota
Rešitev okviralnice v »Naših slikah«. Obrni sliko na levo. Lastnik se nahaja pod spodnjo vejo drevesa.
PIALA OZNANILA
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda Din 1.20. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manj-6i zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah. — Upravništvo odgovarja na razna vprašanja damo takrat, ako je priložena znamka za Din 2.— za odgovor.
Upravništvo.
Prodam 1 oral travnika ob veliki cesti. Ivan Vogrin, Vukovje, Sv. Marjeta ob Pesn. 849
Izjava. Podpisana izjavljava, da nisva nobena plačnika za Jakoba Luc. — Majtija in Marija Luc, Studenci.	860
Pozor, kmetje in posestniki I Trboveljski port-land-cemant, nosilci, železo za beton, betonske cevi, okovi in celi materijal za zgradbe in opeko kupite najugodneje v veletrgovini s železnino in gradbenim materijalom: H. Andraschitz, Maribor, Vodnikov trg—Koro-Ska cesita.	871
Ogledala vseh vrst, velikosti ln oblik, brnSena **ln nebrašena stekla vseh vrst priporoča
„KRISTAL" d. d.
tovarne ogledal ln brušenega stekla, edino čisto domače podjetje. Popravljajo se tndl stara motno postala ogledala.	869
Centrala: Maribor, Koroška cesta 32. — Podružnica: Ljubljana VII., Medvedova cesta 38. — Podružnica: Split, Zrinjska ulica 6.
Posestvo: dve njivi, nekaj gozda, lepa zidana hiša z gospodarskim poslopjem v trgu Mu-ta, 4 sobe, kuhinji, vodovod, električna luč, se proda. Primemo za rokodelce ali penzi-jonista. Cena 80.000 Din. Vprašati je pri Ignaciju Jevšenak, Spodnji trg Muta hišna fitve. 56. 863	Posestvo z stanovanjsko hišo, v kateri se nahaja trgovina z mešanim blagom in brez-konkurenčni vinotoč čez cesto in posebno stanovanje za posestnika, gospodarsko poslopje, lepi vrt in njiva pri hiši, dve prvovrstni njivi na polju in itrije gozdi. Cena za vse skupaj 100.000 Din, brez njiv in gozdov 60.000 Din. Ogleda se v Račjem št. 125. 845
Preklic. Podpisana obžalujem besede, katere sem govorila proti g. Franju Klemenu, trgovcu v Hudi jami. Marija Zalokar. 854	
	Apno belo lepo iz Zagoraja, zmiraj frišno se kupi najcenejše v staroznani trgovini H. Andraschitz, Maribor, Koroška cesta-Vod-nikov trg. 870
Kobila se Je zgubila na cesti proti dupleškem mostu ali pa na cesti proti Melju. Kobila je rdeče barve, velike positave in last Alojza Škamleca, posestnika v Zamarkovi, p. Sv. Lenart v Slov. gor. Kdor je žival zaprl v hlev, naj javi najdbo na zgorajni naslov proti odškodnini. 868	
	Redni občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Križevcih pri Ljutomeru se bo vršil na hinkoštni pondeljek dne 25. maja t. 1. v Slomšekovi dvorani. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorsitva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 19-0. 4.. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. — Načelstvo. 847
Sadjel Nakupovalce za sadje v vseh večjih krajih, kakor tudi zastopnike potrebujem, ker izvažam velike množine sadja v inozemstvo. Interesenti se lahko točno pismeno od krajev, kjer je letos sadna sezona in obilo sadja prvovrstnega pričakovati, javljajo. Ivn Göttlich, veletrgovina sadja, Maribor, Koroška cesta 126—128 a. 851	
	Vabilo na 23. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dobju, ki se vrši dne 7. junija 1931 ob pol treh, oziroma ob pol 15. uri, v posojilniških prostorih Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Citanje revizorskega poročila. 4. Slučajnosti. Ako bi ob določenem času občni zbor ne bil sklepčen, se vrši drugi občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu navzočih članov. — Načelstvo. 861
Hranilnica in posojilnica v Ribnici na Poh., r. z. z n. z., ima svoj občni zbor dne 4. junija 1931, ob pol osmih v posojilniški pisarni v Ribnici na Pohorju s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1930. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6, Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki sklepa brez ozira na število udeležencev. — Načelstvo. 859	
	Občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Juriju ob Ščavnici, ki se vrši v pondeljek dne 1. junija 1931, ob 2. uri popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Citanje in odobrenje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorsitva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1930. 4. Slučajnosti. — Načelstvo. 862
Kovačnica in stanovanje se da v najem za več let. Informacije daje Josip Langeršak, kot varuh nedl. Schucher vMarenbergu. 817
Albert Vicel, trgovina z hišnimi potrebščinami, «majlirano, pločevinasto, vlito in aluminijevo posodo, porcelanasto, kamenitasto in stekleno robo, samo: Maribor, Gosposka ulica 5, poprej Glavni trg 5.	740
V£m priporočam najfinejšo banatsko moko, lepo krušno moko, sveže žgano kavo, fin riš, pristno bučno, namizno in laneno olje in vsaks vrste špecerijsko blago po ugodni ceni. — Tečna in prijazna postrežba.	857
prej 53ar's|nffjer
Maribor, AEelcs. cesta
Shlep.
E 972/30 18.
Izvršilna stvar: Državno pravobranilstvo v Ljubljani zoper Kozjek Antona radi 21.176 D
70	p s prip.
S tusodnim sklepom E 972/30—13 odrejena javna dražba nepremičnin vi. št. 32, 34, 66,
71	k. o. Zgornja Kapla, se odloži. Okrajno sodišče v Marenbergu, odd. II.,
dne 10. maja 1931.	* 844
Poletni vozni red stopi v veljavo s 15. majem. Izprmemb je precej. Kdor želi točen vozni red železniških prog in seznam avtobusnih prog, naj naroči vozni red Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Cena 2 Din, po pošti 2.50 Din. Po pošti s pošilja samo, ako pošljete v pismu znamke za 2.50 Din. V večjih krajih zahtevajte v trafikah in prodajalnah, da imajo ta vozni red na razpolago, da ga morete dobiti za 2 Din.
Cs rab.ts štpsnge, uzde, vrvi sli kipežb
kupite jih pri meni! Trgovci, zahtevajte moje nove cenike in prepričali se boste, tla tudi za mal denar danes lahko
ža res dobro kakovost dobite! ANTON ŠINKOVEC, Celje, Gosposka 3
ZAHVALA.
Podpisani se tem potom zahvaljujem podpornemu društvu
LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU
katero mi je izplačalo po smrti moje matere g. Weisbacher Marije pripadajočo podporo.
Sp. Hajdina, dne 6. 5. 1931. 836	Ignac Weisbacher
ZAHVALA.
Podpornemu društvu LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU
izrekam tem potom najlepšo zahvalo za takoj izplačano podporo po smrti našo matere g. Zel Marije ter priporočam to društvo vsakomur najbolje.	837
Gačnik pri Jarenini, dne 1. 5. 1931.
Kcbrič Rudof
si prihranite, ako kupite sukno za moške obleke, volneno za ženske obleke, platno za vsakovrstno perilo, svilene rute, srajce, ovratnike, kravate, dežnike, nogavice itd.
„PRI SOENCU"
Celje, Glavni trg 9
Za obilen obisk se priporoča 318
AtOJZ DHOFENIE
Lepo posestvo poceni na prodaj, 5 minut od farne cerkve, radi družinskih razmer, meri 31 ha 59 a 76 m*, 24 ha lep mlad gozd, deloma za sekat, drugo njive, travniki in pašnik. Cena 180.000 Din, 80.000 Din lahko ostane na posestvu. Naslov v upravi lista.	824
Na prodaj posestva manjšo, oddaljeno od drž. ceste četrt ure, z lepimi stanovanji, sadonosnik, vinogradi, njive, nekaj gozda: Ig. Petrovič, Zg. Polskava.	794
za dobroto pristne švicarske Suttnerjeve ure dajo dober glas, že 33 let znane tovarniške hiše ur Suttner, od katere dobite tudi Vi na zahtevanje	1377
popolnoma zaslon] veliki ilustrirani letni cenik. V njemu najdete najlepšo izbiro žepnih ur, zapestnih ur, stenskih ur, budilnikov, zlatnine in srebrnihe vsake vrste, vse takorekoč po originalnih tovarniških cenah. Ze	Din dobite švicarsko Anker-Remont.
za ^TTi uro št. 120. dočim stane kovinasta Anker ura št, 122 s kazalcem za sekunde, svetlečimi številkami in kazalci, ponikljana samo 94 Din. Ure zapestnice že od 98 Din naprej. Budilniki od 49 Din naprej. Noben ri-zfko! Dovoljujemo zamenjavo ali vračamo denar! Zahtevajte takoj brezplačni letni cenik od tt.
i. Suffner, LfiMiaita si. 9»2
kupito barve, lake, firneže, terpentin, karbolineum, katran, krovne in izolacijske lepenke, maže za kolesa, olje za stroje in mast, bencin itd. itd. pri	376
Branko SnCčviC, Maribor
Siovieiisha ulica o
Telefon št. 2153	• Telefon št. 2153
„Slow. Gespodarto"!
Išče se ribarskega paz nrka za Ožboltski ter Pupaherski potok. Oni imajo prednost, ki so že bili lovski pazniki. Za pogoje se izve pri g. F. Greinerju, trgovcu v Mariboru, Gosposka ulica 2.	839
Sprejmem presvece-valce jajc. Ponudbe p. »Export« na upravo lista.	838
Sprejmem takoj služkinjo za vse. Vošnjak, Ptuj, Mestni- vrh. 828
zaston
in nic ne pomaga, ker resnica je le, da najceneje dobite vsakovrstno blago za ženske in moške obleke in najlepše svilene rute že od Din 25--— naprej le samo v znani ma-nufakiurni trgovini
f Nariboro, Grafski trgi
blizu gostilne „Črni orel" 811
Dar- Birmska darila
kot ure, zlatnino in srebrnino kupito najboljo in najceneje pri staroznani tvrdki	843
T. Fehrenbach, Maribor, Gosposka ul. 26 urar in optik
Prava metoda
da ostanete vedno mladi, lepi in
? sveži, je redna nega kože in »las s pomočjo medicinsko neopo-?"rečenih sredstev, kot so to že čez ' 34 let preizkušeni Fellerjevi Elza-proizvodi:
Felierjeva kavkaška pomada za zaščito lica in kože »El-za«krema, odstranjuje s kože nadležne nedostatke ter jo stalno ohrani gladko, čisto in mlado. Vedno je zanesljiva proti gubam, izpuščajem, mozoljem, solnčnim pegam itd.
Lonček 12 Din. Felierjeva Elza pomada za rast las, zaprečuje prhljaj, izpadanje las in prezgodnjo osivelost, pospešuje rast las in ozdržuje lase vedno voljne in mehke. Lonček 12 Din. —' S pošto 2 lončka ene ali po 1 lonček od vsake Elza po-made 40 Din, če se pošlje denar naprej, brez vseh daljnih stroškov, sicer pa s povzetjem 50 Din.
Felierjeva Elza mila lepoto in zdravja (Hlijino mlečno milo, liiijine krem. milo, rumenjakovo, glicerinovo, boraksovo in katranovo milo ter milo 7.a britje) 5 kosov v poljubni izbiri 52 Din če se denar naprej pošlje,
sicer s povzetjem fj2 Din. Način nege s Fellerjevimi Elza proizvodi je dozdaj Se vsakemu koristil.
Storite tudi Vi tako, pomagalo bo tudi vami Že pri prvem poskusu se ne boste kesali! Naročite pri lekarnarju: Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsairg 341. Savska ban.
		
	ÍeIIIIIÉ	i'.
ZAHVALA.
Za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu našega moža in očeta, itasta in starega očeta
lernefa Mlade
se podpisani zahvaljujejo; posebno zahvalo izrečemo vsem sorodnikom, pevcem, domačemu prč. g. župniku in č. g. kaplanu za njun trud, in vsem sosedom, znancem ter prijateljem, ki so ga spremljali na zadnji poti! Posebno onim za izraženo sočustvovanje, za cvetje in vence, najlepša hvala!	850
Priporočamo blagega pokojnika v molitev in spomin!
Selnica ob Dravi.
Žalujoče rodbine: Hlade, Lamprcht, Črnko.
□ □ □
0
0 □
0
Velika izbira klobukov, čevljev ter vseh oblačilnih potrebščin, po solidno nizkih cenah pri	452
JaM@H lili, Maribor,
Glavni irg 2
Oglejte si izložbe in zalogo!
S □
□
H □
□ □
00000000000000000000
Fran Strupi* Celje
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, sve-tiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba.	2
Na drobno!	Na debelo!
se je zopet izkazalo. Vi najdete pri meni vse cene novo preračun j ene in zelo
465
zmzane!
franc If oleriC, trgovina, Apaie
Kako io ženin pridno obiskuje. < kako nevesto svojo občuduje! Ljubezen ga k radosti opominja: v To bo prekrasna mlada gospodinja!
Pri pranju ona šali se Igraje, razlaga ljubcku svojemu smehljaje: »Ves trud mi milo Zlatorog prihrani ■ Uvel boS srečno ti ob moji strani!>
Oglasi v „Slov. Gospodarju" imajo najboljši uspeh !
Koralla velja!
Poskustie vašo srečo pri
Bančni poslovalnici Deziok, naribor, Oosposfca ulica 25
Poštni ček. rač. št. 14.683.
Telefon 20—97.
Kupite si srečke državne razredne loterije!!! Žrebanje I. razreda XXII. kola dne 20. Junija 1931. — Četrtinka 25 Din, polovica 50 Din. cela 100 Din, dvojna cela 200 Din.
Ako imate veliko srečo, dobite 4,200.000 Din,
-,:-.,;!■- pri manjši sreči:
"i Din 1,200.000.—
»	500.000.—
>	400.000.— «	300.000.—
>	200.000.— b	100.000.—
Itd.
|Jer se vsaka druga srečka z dobitkom vleče, te Vaši Izgledi najboljši. — Kupite takoj, da na zamudite ugodne prilike!
Kontrolirajo se tudi .vse tu-in inozem. srečke. ' '	834
POSTELJNINA
pohištvo, preprogo, linoleum, zavese, odeje, inodroce, vložke, tkanine za po> hištvo, gradi za modroce in celotne garniture (opreme) za postelje itd. itd. Najboljše in najcenejše pri
KÂROLU PREIS
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 20.
Cenike dobite brezplačno. 466
Konrad Kaaer
Celje, Gosposka ulica 10
Podjetje za napravo vseh kovinskih del, cerkvenega orodja in posode. — Pozlačenje, po-srebrenje, poniklanje Itd. — Vsa popravila solidno in strokovnjaško, po zmernih cenah. — Zaloga optičnih predmetov. Zeiss in Roden-stock očala.	40G
Ustanovljeno 1828.	ček". rač. 14.441.
KOSE
priznano najboljše vrste »Vulkan« ter srpo nudi poleg velike izbire brusnih kamenov, kle-pačev, vodirjev in ostale železnine po znižanih cenah
Anton Brenčič, trgovina z železnino, Ptuj.
Na drobnol	674	Na debelo!
ni nikakšna umetnost biti za mal denar elegantno oblečen, temveč je treba samo pisati na Trgovski dom Stermecki po novi, veliki, ilustro-vani cenik in v njem najdete velikansko izbiro finih in modernih klobukov v ceni od Din 60'— in krasnih športnih Čepic od Din 20'— naprej.
j TrsonsM dom Sternieclii, Celje h. a
Veliki, ilustrovani cenik zastonj!
Kar ne ugaja, se zamenja ali pa povrne denar.

Kmetovalci!
CENIMO VAŠO DELAVNOST IN ŠTED-LJIVOSTI
Znano nam je, da poleg velikega truda dobite razmeroma malo za svoje proizvode. Gotovo potrošite cel zaslužek za svoje dnevne potrebe in si ne morete nič prihraniti. Zato skrbimo, da Vam olajšamo Vaše težkoče. Cena naših obutev je tako nizka, da lahko prihranite en del zaslužka za ostale potrebe ter kupite pri nas več parov čevljev. Nudimo Vam za Vašo delo dobro in udobno obutev po najnižji ceni.
Veselimo se, da nas hočete obiskati!
Vrsta 3635-18
Vrsta 2975-22
Vrsta 37K7-22
Vrsta 3967-22
Vrsta 2842-05
Omogočite Vašim otro kom, da se nožice normalno razvijajo, I(u< pite jim udobne in la-gane čevlje široke oblike.
Vrsta 3945-03
Ženske čevlje za vsa ki čas. Izdelane iz prvovrstnega boksa, široke in ugodne forme, jako cene.
Vrsta 3762-22
Trpežne čevlje iz kravje kože. To so čevlji za dečke.
Vrsta 1945-11
Ženski čevlji od boksa z nizko podpeto za vsa ki dan in za nedeljo, osobito za popolansk/ sprehod.
Polčevlji so še vedno obljubljeni, naročite radi svoje ugodne forme in lepe oblike.
Na vasi brez teh čevljev ne morete obstati. Oni so iz mehkega boksa z udobno nizko peito.
Široka oblika teh čevljev osigurajo udobnost pri največji štra-paci. Iste od ševroa ortopedske za isto ceno.
Moški čevlji iz Ia boksa za štrapac, z kovano peto. Močni in udobni ne žulijo ne noge in ne žep.
Vrsta 9897-78
Škornji iz gume, odrejeni za delo v vodi in na mokrem terenu.
ter iz več nemških, in avstrijskih tovarn. Vedno bogata zaloga, ki ei jo pred nakupom izvolite ogledati. — Prodajamo tudi na ugodne obroke. Vse dele za kolesa kupite po najugodnejših cenah pri nas. — Ves pribor za motorna kolesa vedno v zalogi. — Zastopništvo Dunlop-gume za avto in moto.
MARIBOR
Tattenbachova ulica št. 14 (nasproti Narodnemu domu) 378
llllllllill1 lili! I
Najvarnejše in nafbolfše naložite denar pri
judski posojilnici v Celju
■ registrovani zadrugi z neomejeno zavezo	■
v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Stanje hranilnih vlog zna-	„.........Rentnl davek
Po5Sl?:ia1 vkn0l?^°o00„o'	^ hranilne vloge jam« poleg rezerv In hiš nad 5000	plačujc posojllnica iz 8vo,
rošlvo ter zastavo'pod	članov-posestnlkov z vsem svoflm premoženjem.	jega in ga ne odteguje najugodnejšimi pogoji. vlagateljem.
------------192
Tiskar: Tiskarna 3v. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. = Urednik: JanuS Goleč, novinar s Mariboru, ea Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleo v. Mariboru.