LETO LJUBLJANA, 1. MAJA 1925. STEV. 19. NAROČNINA ZAJVGOJLA-VilO ČETRTLETNO PIN I5’ CELOLETNO DIN OO/ZA' INOZEMLTVaiE podati POJTNINO/OOLAJIPO CENIKV/ posamezna Številka-po din- 150, POŠT. ŠEK. RRČ. 13.188 OB1UNA' VREDNI$TVO IN VPRAVA VČITEL15KI ‘TISKARNI/ ROKOPI$l $E NE VRAČAJO/ANONIMNI DO-PlSl-SENE-PRIOBČV-1E10/P0}TNINA* PLA-VCANA V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. Mestna Orluna Celje priredi v nedello, 3. mala 1925 SPORED: V soboto, dne 2. maja 1925, ob 20. uri bakljada po mestu in podoknica kumici sestri Olgi dr. Božičevi. V nedeljo, dne 3. maja 1925: Ob pol 7. uri: Sprejem gostov pri jutranjih vlakih. Ob 10. uri sprejem gostov iz Ljubljanske oblasti. Formiranje čet pred kolodvorom. Pozdrav gostov. Ob pol 11. uri odhod na slavnostni prostor pred Narodni dom. Ob 11. uri rasviSJe prapora pred Narodnim domom. Qb 15. uri izlet na Starigrad. Ob 19. uri zvečer velika ves@IIC3 v Narodnem domu. Pri slavnostih obeh dni sodeluje železniška godba v Celjn. VSTOPNINA k veselici 10 Din. Skupen odhod iz Ljubljane ob 7*50. ODBOR. Prvi maj. Zopet slavimo praznik dela in zopet se bodo poleg resnih in vznesenih besed, ki jih zasluži ta praznik. oglašale demagoške fraze, ki bodo obetale delavcu stvari, ki so nemogoče in ga bodo. namesto s ponosom in zaupanjem, napolnile z nezadovoljstvom in sovraštvom. Zato povdarjamo ob tem prazniku sledeče misli prezidenta Masa;ryka, ki je gotovo eden največjih sociologov naše dobe. V svoji knjigi »Socialno vprašanje« je podal Masaryk kritiko marksizma in pokazal napake njegovega zgodovinskega materializma. Zato pa je pokazal posebno za male narode socialno vprašanje v pravi luči, ko je rekel: narodno vprašanje je predvsem socialno vprašanje. Zasužnjeni narodi dajejo vladajočim narodom cenejše delavne sile. Iz tega se vidi pomen narodnih držav za delavstvo. Vemo dobro, da niso še pri nas — niti drugod — razmere take, da bi bilo delavsko ali socialno vprašanje rešeno. Dela pa se na to. da se čim ugodnejše reši in Masaryk jc to proglasil za glavno nalogo moderne družbe. Pri tem pa mora delavstvo samo sodelovati. S samim razrednim bojem se to vprašanje ne da rešiti. Treba ga je rešiti v soglasju vseh stanov in z ozirom na narodno skupnost. Zato zahteva Masaryk pravo demokracijo, ki naj zedini vse. Tako je dvignil Masaryk k sebi češki narod, kajti rekel je: »Demokracija pomeni ljudstvo povznesti, ne poniževati sc k njemu, ne laskati se mu in ne ugajati njegovim trenutnim kratkovidnim željam in kapricam.« I'o so še danes zlate besede, ki so važne za nas. Da se je Masaryk zmacnlo Hi- b‘-1 zniagal Prei> a ne Drava njegove ‘deje. In to je goča hre?'dpi ? ZIriaga pa ni mogoča brez dela. brez prosvete, brez vzgoje. Vzgoja pa mora iti med široke vrste. Predpogoj vzgoje pa so življenske razmere, ki dvigajo delavca sredi dela in trpljenja. Temu so namenjene socialne in humanitarne ustanove. Tu .ic pravzaprav jedro vprašanja. Masaryk je dobro zadel to jedro, .ko je izpregovoril sledeče važne besede: »O domovini s« lepo poje in govori, a v resnici, kaj vidi navaden češki človek- v svoji koči, ki mu je domovina! Kaj ve o češki domovini, ako v slabem stanovanju njegovi otroci moralno in telesno propadajo. Takemu človeku ne smemo govoriti rodoljubne fraze. Izboljšajte mu stanovanje in bo imel druge nazore in bo čutil narodno drugače nego ako čuti bedo, ki je ni sam zagrešil.« Gotovo je, da v vagonih in barakah in slabih stanovanjih ne bomo vzgojili srečnih in zadovoljnih ljudi. Človeško stanovanje je velik del njegovega življenja. Zato je treba rešiti predvsem to vprašanje. Na Češkem so mu letos o veliki noči posvetili vso pozornost, da ga rešijo. Mi opozarjamo nanj ob letošnjem prazniku dela in povdarja-mo, da bomo ž njim rešili velik del našega državnega in socialnega vprašanja. Saj je ž njim združena vsa naša sedanja brezposelnost in nezadovoljnost. Preidimo od fraz k temu skupnemu delu in videli bomo, kako bo vzrastla sreča in zadovoljnost tam, kjer je zdaj trpljenje in zabavljanje. K temu delu se morajo združiti država in organizacije, vsi sloji in stanovi. Z gradbo hiš bomo gradili novo domovino, kajti le to skupno delo bo rešilo tudi vsa druga vprašanja, ki polnijo današnje ozračje. Tako bomo vsako leto srečnejši slavili praznik dela in procvit naše mlade moderne države. Jugoslovenski humanizem. v cifši,Pr(>fesorii so se sešli te dni Ob Vardarju TStU DuŠaila Sil”ega iili stanovsvk • s? P°govore o svo-Zborovanje sPad|ol*kih vprašanjih. naše šolske reforme VoIaM0 dobo nju smo že parkrat izpregovordi tudi v »Orjum«, ker se nam zdi čez vse važno za vzgojo naših bodočih generacij. Opozarjali smo na splošne reformne smeri današnje dobe v Evropi in na temeljito reformo v češkoslovaški republiki, kjer so skušali poleg moderne srednje šole uveljaviti tudi nekak naroden slovanski tip, ki bi bolj odgovarjal našemu slovauskemu razvoju v bo- dočnosti. Zdi se, da so češki reformni načrti našemu prosvetnemu ministrstvu dobro znani in da bomo našo šolsko reformo izvršili na podoben način. Toda še važnejše nego oblika je duh, ki oživlja vso vzgojo in ustvarja človeka, zato bi bile vse naše reforme mrtve, ako jih ne oživimo z duhom, ki naj v njem rastejo naše bodoče generacije. Zato pišemo danes o jugosloven-a?1 llllmanizmu. Beseda ni nova, padla je svoj čas v debati o klasični vzgoji. Kakor je znano imamo pri nas posebno društvo prijateljev humanistične gimnazije, ki vztrajajo na stališču, da je učenje starokla- sičnili jezikov, latinščine in grščine, in čitanje starih klasikov v originalu nujno potrebno za tkzv. humanistično izobrazbo. Njim nasproti je poudaril neki slovenski profesor — jugoslovenski humanzem. Skoda, da se ni takrat o tem razvila obširnejša debata, da bi se bilo pokazalo. kaj si pravzaprav predstavljamo pod to besedo. Humanizem, kakor je znano, se je pojavil koncem srednjega veka kot odpor proti srednjeveški zaostalosti, omejenosti in barbarstvu. _ Nasproti srednjeveški slabi latinščini je povzdignil humanizem klasični jezile Ciceronovc dobe in proti školastič-ni znanosti in umetnosti srednjega veka je obujal svobodno znanost in umetnost Grkov in Rimljanov in tako odkril one občečloveške kreposti, ki enako dičijo pogana in kristjana, kakor so jih kazali stari pesniki, dramatiki in filozofi (Homer, Plndar, Ajshilos, Sofokles, Evripi-des, Platon, Vergil, Horac. Seneca itd.) Na podlagi teh starih klasikov se je prenavljala v renesansi Evropa novega veka in rodila ona velika dela, ki jih še danes občudujemo. Na ta način je bila urejena naša humanistična vzgoja do najnovejše dobe. Tudi v bodoče teh darov preteklosti ne bomo prezrli, ampak bo šola skrbela za to, da se v višjih razredih učenci deloma v originalih deloma v dobrih prevodih z njimi seznanijo, kajti doslej jc učenje latinščine in deloma grščine v nižjih razredih zavzelo toliko časa. da je komaj bilo mogoče podajati v dovoljni meri tudi druge moderne jezike, ki so v današnjem času predvsem potrebni. Zato bo po novi reformi nižja srednja šola (1.—-4. razreda) brez latinščine in grščine in se bosta ta dva predmeta učila v višjih razredih, ko ne bosta stala toliko truda in bo mogoče podajati stare klasike pri boljšem razumevanju nego je bilo to mogoče v nižjih razredih. Kaj pa bo s tkzv. humanistično izobrazbo? Ali jc tudi jugoslovenski humanizem?! Ko so se pred sto leti začeli pro-bujati narodi, je nastalo posebno zanimanje za narodno pesništvo, ki je najnaravnejši odmev narodne duše. In takrat je zaslovela po svetu srbska narodna pesem; sa® veliki Goethe je občudoval irašo Ha-san-aginico in lepoto narodne duše, ki odseva iz nje. Ko je pptem Vuk Karadžič izdal srbske narodne pesmi, so budile v vsem tedanjem svetu splošno občudovanje. A njih globokost — se zdi — da razumemo v polni meri šele dandanes, ko cenimo narodno umetnost drugače nego poprej. Sedaj iščemo v n.ii svojega narodnega duha. v glasbi, v slikarstvu, v literaturi in celo v filozofiji. Ako je stari svet občudoval trojanske junake in tragične postave, ki jih je postavil na oder Sofokles (Antigono itd.), zahteva novi čas, da se zagledamo v globokost one duše, ki se izraža v Kosovskih junakih, v majki Jugovičev, v kraljeviču Marku in drugih junakih naše narodne pesmi. Tu se nam bodo razkrile iste in morebiti še lepše duševne lepote in te so naše — zastopane so v naši jugoslovenski zgodovini, v naši narodni duši. Vsa ta globokost človečanstva, požrtvovalnosti in junaštva odmeval tudi v dubrovniški literaturi, predvsem v Gunduličevem »Osmanu« in v vsej naši literaturi, ki se je razvijala pod vplivom nar. pesmi. Tu je toliko humanizma, da moramo biti srečni in ponosni, da moremo na podlagi teh zakladov vzgajati svojo mladino. Za narodnimi in umetnimi pesniki pridejo naši misleci (Jurij Križanič. Dositej Obradovič, Stross-mayer itd.), ki so bili glasniki velikih človečanskih misli. Pridajmo k tem še nekaj svetovno znanih slovanskih imen Mickiewicz, Kollar, Puškin. Turgenjev. Tolstoj, Masa-ryk itd.) m vidimo, da danes tkzv. humanizem ni več izključna last starih klasikov, ampak da smo bili Slovani — kakor so to nam priznavali tudi tujci — od nekdaj njegovi glasniki in treba je, da v tem duhu uredimo tudi svojo vzgojo. V tem je bistvo današnjih reformnih stremljenj: nadomestiti z narodnimi in modernimi literaturami globokost misli in visokost čustev, ki smo jin preje iskali samo pri starih klasikih. Ni dvoma, da se da to posebno pri nas vsled bogastva, ki ga hrani v sebi narodna pesem in velikih idej, ki so jih propagirali naši veliki misleci v polni meri doseči. Na ta način bomo dobili tudi čisto novo mladino, vzgojeno v duhu našega naroda in prožeto s spoštovanjem do naših tako težkih, a tudi velikih tradicij. V tem bo jugoslovenski humanizem. Spoznali bomo, da smo le vsled tega. ker nismo poznali teh svojih zakladov, častili tuje in da smo zato površno gledali na svojo domačo kulturo, ker se nam je zdela manj vredna od tkzv. klasične in humanistične. Ta vzgoja bo tudi najmočnejši tok k onemu duševnemu edinstvu, ki bo mogočno povzdignilo kulturno in državno vrednost Jugoslovenstva. Hijene. Brezi nerna je zloba in moralna propalost gotovih krogov v edino-zveličavni SLS, ki pri tem še nekaj govoriči o moralnem preporodu, katerega misli izvesti med našim ljudstvom. Doč:m so kolone njenega časopisja polne igračkanja z imenom in nauki Onega, ki bi se danes zjokal nad svojimi nasledniki, kakor se je nekoč nad svojimi sobrati, ker ga niso hoteli doumeti; pa v praksi ugamjaj0 stvari katere vzburkajo i^ najmirnejšo dušo. Znana stvar je že, da sega klerikalna zloba in sovraštvo celo preko groba', kar smo baš Orjunaši občutili več kot enkrat. Potrdilo tega pa ie karakterističen dogodek, ki se je izvršil te dni na Lescah pri Bledu, kjer so priredili častiti očetje lazaristi ^ misijon. Na tem misijonu, ki je bil v bistvu le samo slabo maskiran poizkus zajeziti vedno naraščajoči vpliv na- prednosti in jugoslovenstva, so padle tudi besede, ki so dovolj razgalile pokvarjenost in nestrpnost častitih misijonarjev, ki menda razumevajo svojo nalogo tako, da mesto ^ ljubezni oznanjujejo slepo sovraštvo proti vsemu kar je jugo-slovenskega in naprednega. Mi bi ne branili teh zadnjih dveh, pred brezupnimi Izpadi teh čmorizcev, ker se dobro zavedamo, da ju ne bodo z vsemi svojimi anathemami niti za hip zavrli na njunem zma-gonosnem pohodu. Prisiljeni pa smo nastopiti v obrambo časti moža, ki danes spi spanje smrti in kateremu prvi veljak v katoliški SLS ni bil vreden pogledati niti v oči. Kajti spomin tega moža, ki je umrl kot poštenjak, je služil pobožnemu lazaristu zato. da je z njim dokazoval božjo kazen, ki je zadela pokojnega brata Pluta samo zato, ker se le drznil urejevati in pisati napred- Položnice priložene! Poravnajte os. obnovite naročnino! Darujte za tiskovni fond! O o L A J 6 A N A PLAČILA ZA B L E K E DAJE ERNATOVIC O ne jugoslovensko orientirane časopise. Iz tega pa ie častiti oče prav, po Ligurijanski morali izvajal še dalje, da bo vsak, ki čita in razširja take liste, na enak način kaznovan in da bo umrl prav tako v trpljenju, kakor pokojnik. Kaj bodo k: tej teoriji dejali stanovski tovariši pokojnikovi okoli »Slovenca«, ne vemo. Vprašamo pa častite misijonarje. kako si predstavljajo bolezen trpina Joba, ki menda po svetem pismu soditi, ni bil udarjen s šibo in bolestjo zategadelj, ker je pisal Vj napredne liste. Teorija pa, da bo umrl v bolečinah in trpljenju oni, ki ima pogum povedati resnico tudi zbesnelim fanatikom, ki so zgrešili svoja ]>ota, pa tudi ne drži, ker je prav Učenik, kojega dedščino ho« čete upravljati baš vi hlapci božji, trpel na križu tolike muke in bolesti, kakoršnih še ni in jih tudi nikdar nobeden smrtnik ne bo. Sicer pa, če so smatrali gospodje pobožnjaki potrebnim načeti’ to vprašanje o božji roki In kazni, pa jim tudi mi lahko postrežemo z resničnimi »kaznimi božjimi!« Kajti baš eden glavnih urednikov sedanjega škofovega glasila, pokojni Štefe je izdihnil svojo dušo na način kakor Judež Iškarijot. ko je izdal svoje in svoj narod. Njega pa je držala vsaj vrv, dočlm se bi pod podlostmi sedanjih njegovih naslednikov prav gotovo utrgala, kar bo še tok čaka tudi z dejstvi dokazal. S tem pa še ni zaključena vrsta »božjih kazni«, ki so se izvršile nad pobožnimi uredniki, ki pa jih ne bomo naštevali, ker se nam zdi nehumano in poštenih ljudi nedostojno vlačiti spomin pokojnih v, umazano prekipevanje sedanje politične borbe. Da smo se poslužili enega izmed njih, je iskati vzroka le v delu onih, ki se kradejo med narod v imenu Učenika, ki pa jim jc vsaka misel njih zlobnih duš in src obrnjena vsak čas v zlo in ki so čisto pozabili čemu so postavljeni, kot služabniki božji. Delavstvu! Zopet se bodo vlile silne trume mož dek in truda iz gorečih plavžev in črnih rudnikov, da proslave svoj veliki praznik dela — 1. maj. Praznujte bratje trpini, ki morate prodajati Vaše energije drugim, da si zamorete s tem prislužiti par borili beličev in preživeti tako sebe in svojo družino. To Vaše praznovanje pa naj bo Svečano in vredno praznika dela! Jugoslovenski delavci! Vi morate pia še posebno slaviti ta praznik dela. katerega obhaja danes ve-solnji proletariat sveta. Vi si morate biti še posebno svesti, kot zatirani in prezinani trpini celo v svoji državi na lastni grudi, da je še danes velika večina vseh velikih podjetij, ki se nahajajo na naših tleh, večinoma v rokah tujega kapitala. Vedite, da bo prešlo vse to bogastvo, ki je v bistvu le plod dela Vaših žuljavih rok, zopet nazaj v roke nas samo s složnim delom nas vseh, ki smo sinovi to grude, ki pa ima kruha za vse druge, samo za nas pa nc. Ta svečani praznik dela naj Vam bo v bodrilo za novo vztrajno in premišljeno delo, ki nad pripravi pot dobi, ko bodo izgubili nadoblast oni, ki še danes žive na račun Vašega dela in trpljenja in ki Vas z drobtinicami plačujejo za Vaš trud. To praznovanje nai Vam bo ,v spodbudo, da zasije skoro ti-ti 1. maj, k'o bo za Vaš trud in delo pravično odmerjeno plačilo! K tovrstnemu praznovanju se Vam Driključu;e tudi Oriuna. ki Vam želi pri Vaši težki borbi naivečjih uspehov za končno Vašo osvoboditev. Toda kakor s simpatijami spremlja Vaš gigantski boj, pripravljena Vam je celo vsak hip prožiti svojo pomoč, ravno tako pa z največjo pazljivostjo in budnostjo zasleduje vsak gib onih podzemskih rovarjev, ki hočejo rz te Vaše borbe kovati svoj politični kapital. In zavedajo naj se vsi ti, ki mislijo, to pot ob proslavi 1. maja zopet ribariti V kalnem, da jim bo Orjuna pregnala prav z vsemi sredstvi veselje do tega in da odločno prepoveduje ob priliki proslave 1. maja kakršnakoli izzivanja na njen račun. Najsi bodo potem že to dejanska ali pa s klicit »Dol Orjuna, doli Nacionalisti« itd., kot smo Jih molče preslišali lansko leto. Kajti kakor dopušča Orjuna vsakomur svobodno prepričanje, dokler z njim ne škoduje Interesom skupnosti, prav tako zahteva tudi ona od drugih, da ji nudijo najmanj to; ker bi bila sicer primorana sl to po svoji praksi sama priboriti! INŽ. ROGLIČ STANISLAV: K razširjenju ljubljanske elektrarne. To prevažno vprašanje za vsako gospodinjstvo, obrt in industrijo je vredno, da se ga kolikor mogoče vsestransko premotri. S tehničnega in. maircdno - gospodarskega stališča sta to zadevo obravnavala javno gg. inž. Gulič in inž. Turnšek v tehničnem listu štev. 7. t. 1. Na račun te obravnave je dnevno časopisje izneslo že nekaj ratznih izjav in mnenj. Z ozirom na važnost mestne elektrarne in na važnost pridobivanja in izrabljanja naravnih sil vob-če, se pa je tozadevno še veliko premalo govorilo. Da bo vsem in vsakomur, ki je zainteresiran na pravilnem narodnem gospodarstvu, čimveč gradiva na razpolago, naj bo navedeno sledeče: Ne glede na podrobnejše in točne številke, katere sta iznesla gg. inž. Gulič in inž. Turnšek v tehničnem listu, se more reči, da za naše gospodarske pritfkc najbolj prijajo električne centrale z vodnim ali pa s parnim pogonom. To največ vsled tega, ker smo s tem pogonom glede dobave sllonosečjh tvarin od inozemskih gospodarskih skupin neodvisni. Neodvisnost pa je tisto, za čimur mora stremiti vsak pošten in iskren naroden gospodar. Imamo še mnogo neizrabljenih prvobitnih sil v naših vodah in premogokorrtli. Ce izvzamemo parne žage, ki obratujejo z žaganjem in morda manjše obrtnike in industrfjce, ki se poslužujejo v sili z malimi disel- in plinskimi motorji, se more trditi, da stoje v naših krajih na dobrih gospodarskih nogah le on.a srednja :rn večja industrijska podjetja in razne občinske centrsie, ki se poslužujejo sil, ki se dajo iz* rabiti iz naših vod in premogoko-pov. S tehničnega in narodnogospodarskega stališča je naravnost neumevno, kadeo se morejo domačini odločevati za bojkot naših domačih virov in protežirajo negotov vo in dražje inozemsko blago. Po-, stavite v Disel je v ih motorjev v ljubljanski mestni elektrarni se pa meni vr!iZUlneJ