LETO
LJUBLJANA, 1. MAJA 1925.
STEV. 19.
NAROČNINA ZAJVGOJLA-VilO ČETRTLETNO PIN I5’ CELOLETNO DIN OO/ZA' INOZEMLTVaiE podati POJTNINO/OOLAJIPO
CENIKV/ posamezna Številka-po din- 150,
POŠT. ŠEK. RRČ. 13.188
OB1UNA'
VREDNI$TVO IN VPRAVA VČITEL15KI ‘TISKARNI/ ROKOPI$l $E NE VRAČAJO/ANONIMNI DO-PlSl-SENE-PRIOBČV-1E10/P0}TNINA* PLA-VCANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
Mestna Orluna Celje
priredi v nedello, 3. mala 1925
SPORED:
V soboto, dne 2. maja 1925, ob 20. uri bakljada po mestu in podoknica kumici sestri Olgi dr. Božičevi.
V nedeljo, dne 3. maja 1925:
Ob pol 7. uri: Sprejem gostov pri jutranjih vlakih.
Ob 10. uri sprejem gostov iz Ljubljanske oblasti.
Formiranje čet pred kolodvorom.
Pozdrav gostov.
Ob pol 11. uri odhod na slavnostni prostor pred Narodni dom.
Ob 11. uri rasviSJe prapora pred Narodnim domom.
Qb 15. uri izlet na Starigrad.
Ob 19. uri zvečer velika ves@IIC3 v Narodnem domu.
Pri slavnostih obeh dni sodeluje železniška godba v Celjn. VSTOPNINA k veselici 10 Din.
Skupen odhod iz Ljubljane ob 7*50.
ODBOR.
Prvi maj.
Zopet slavimo praznik dela in zopet se bodo poleg resnih in vznesenih besed, ki jih zasluži ta praznik. oglašale demagoške fraze, ki bodo obetale delavcu stvari, ki so nemogoče in ga bodo. namesto s ponosom in zaupanjem, napolnile z nezadovoljstvom in sovraštvom. Zato povdarjamo ob tem prazniku sledeče misli prezidenta Masa;ryka, ki je gotovo eden največjih sociologov naše dobe. V svoji knjigi »Socialno vprašanje« je podal Masaryk kritiko marksizma in pokazal napake njegovega zgodovinskega materializma. Zato pa je pokazal posebno za male narode socialno vprašanje v pravi luči, ko je rekel: narodno vprašanje je predvsem socialno vprašanje. Zasužnjeni narodi dajejo vladajočim narodom cenejše delavne sile. Iz tega se vidi pomen narodnih držav za delavstvo. Vemo dobro, da niso še pri nas — niti drugod — razmere take, da bi bilo delavsko ali socialno vprašanje rešeno. Dela pa se na to. da se čim ugodnejše reši in Masaryk jc to proglasil za glavno nalogo moderne družbe. Pri tem pa mora delavstvo samo sodelovati. S samim razrednim bojem se to vprašanje ne da rešiti. Treba ga je rešiti v soglasju vseh stanov in z ozirom na narodno skupnost. Zato zahteva Masaryk pravo demokracijo, ki naj zedini vse. Tako je dvignil Masaryk k sebi češki narod, kajti rekel je: »Demokracija pomeni ljudstvo povznesti, ne poniževati sc k njemu, ne laskati se mu in ne ugajati njegovim trenutnim kratkovidnim željam in kapricam.«
I'o so še danes zlate besede, ki so važne za nas. Da se je Masaryk
zmacnlo Hi- b‘-1 zniagal Prei> a ne Drava njegove ‘deje. In to je
goča hre?'dpi ? ZIriaga pa ni mogoča brez dela. brez prosvete, brez
vzgoje. Vzgoja pa mora iti med široke vrste. Predpogoj vzgoje pa so življenske razmere, ki dvigajo delavca sredi dela in trpljenja. Temu so namenjene socialne in humanitarne ustanove. Tu .ic pravzaprav jedro vprašanja. Masaryk je dobro zadel to jedro, .ko je izpregovoril sledeče važne besede:
»O domovini s« lepo poje in govori, a v resnici, kaj vidi navaden češki človek- v svoji koči, ki mu je domovina! Kaj ve o češki domovini, ako v slabem stanovanju njegovi otroci moralno in telesno propadajo. Takemu človeku ne smemo govoriti rodoljubne fraze. Izboljšajte mu stanovanje in bo imel druge nazore in bo čutil narodno drugače nego ako čuti bedo, ki je ni sam zagrešil.«
Gotovo je, da v vagonih in barakah in slabih stanovanjih ne bomo vzgojili srečnih in zadovoljnih ljudi. Človeško stanovanje je velik del njegovega življenja. Zato je treba rešiti predvsem to vprašanje. Na Češkem so mu letos o veliki noči posvetili vso pozornost, da ga rešijo. Mi opozarjamo nanj ob letošnjem prazniku dela in povdarja-mo, da bomo ž njim rešili velik del našega državnega in socialnega vprašanja. Saj je ž njim združena vsa naša sedanja brezposelnost in nezadovoljnost. Preidimo od fraz k temu skupnemu delu in videli bomo, kako bo vzrastla sreča in zadovoljnost tam, kjer je zdaj trpljenje in zabavljanje. K temu delu se morajo združiti država in organizacije, vsi sloji in stanovi. Z gradbo hiš bomo gradili novo domovino, kajti le to skupno delo bo rešilo tudi vsa druga vprašanja, ki polnijo današnje ozračje. Tako bomo vsako leto srečnejši slavili praznik dela in procvit naše mlade moderne države.
Jugoslovenski humanizem.
v cifši,Pr(>fesorii so se sešli te dni
Ob Vardarju TStU DuŠaila Sil”ega iili stanovsvk • s? P°govore o svo-Zborovanje sPad|ol*kih vprašanjih.
naše šolske reforme VoIaM0 dobo
nju smo že parkrat izpregovordi tudi v »Orjum«, ker se nam zdi čez vse važno za vzgojo naših bodočih generacij. Opozarjali smo na splošne reformne smeri današnje dobe v Evropi in na temeljito reformo v češkoslovaški republiki, kjer so skušali poleg moderne srednje šole uveljaviti tudi nekak naroden slovanski tip, ki bi bolj odgovarjal našemu slovauskemu razvoju v bo-
dočnosti. Zdi se, da so češki reformni načrti našemu prosvetnemu ministrstvu dobro znani in da bomo našo šolsko reformo izvršili na podoben način. Toda še važnejše nego oblika je duh, ki oživlja vso vzgojo in ustvarja človeka, zato bi bile vse naše reforme mrtve, ako jih ne oživimo z duhom, ki naj v njem rastejo naše bodoče generacije.
Zato pišemo danes o jugosloven-a?1 llllmanizmu. Beseda ni nova, padla je svoj čas v debati o klasični vzgoji. Kakor je znano imamo pri nas posebno društvo prijateljev humanistične gimnazije, ki vztrajajo na stališču, da je učenje starokla-
sičnili jezikov, latinščine in grščine, in čitanje starih klasikov v originalu nujno potrebno za tkzv. humanistično izobrazbo. Njim nasproti je poudaril neki slovenski profesor — jugoslovenski humanzem. Skoda, da se ni takrat o tem razvila obširnejša debata, da bi se bilo pokazalo. kaj si pravzaprav predstavljamo pod to besedo. Humanizem, kakor je znano, se je pojavil koncem srednjega veka kot odpor proti srednjeveški zaostalosti, omejenosti in barbarstvu. _ Nasproti srednjeveški slabi latinščini je povzdignil humanizem klasični jezile Ciceronovc dobe in proti školastič-ni znanosti in umetnosti srednjega veka je obujal svobodno znanost in umetnost Grkov in Rimljanov in tako odkril one občečloveške kreposti, ki enako dičijo pogana in kristjana, kakor so jih kazali stari pesniki, dramatiki in filozofi (Homer, Plndar, Ajshilos, Sofokles, Evripi-des, Platon, Vergil, Horac. Seneca itd.) Na podlagi teh starih klasikov se je prenavljala v renesansi Evropa novega veka in rodila ona velika dela, ki jih še danes občudujemo. Na ta način je bila urejena naša humanistična vzgoja do najnovejše dobe. Tudi v bodoče teh darov preteklosti ne bomo prezrli, ampak bo šola skrbela za to, da se v višjih razredih učenci deloma v originalih deloma v dobrih prevodih z njimi seznanijo, kajti doslej jc učenje latinščine in deloma grščine v nižjih razredih zavzelo toliko časa. da je komaj bilo mogoče podajati v dovoljni meri tudi druge moderne jezike, ki so v današnjem času predvsem potrebni. Zato bo po novi reformi nižja srednja šola (1.—-4. razreda) brez latinščine in grščine in se bosta ta dva predmeta učila v višjih razredih, ko ne bosta stala toliko truda in bo mogoče podajati stare klasike pri boljšem razumevanju nego je bilo to mogoče v nižjih razredih. Kaj pa bo s tkzv. humanistično izobrazbo? Ali jc tudi jugoslovenski humanizem?!
Ko so se pred sto leti začeli pro-bujati narodi, je nastalo posebno zanimanje za narodno pesništvo, ki je najnaravnejši odmev narodne duše. In takrat je zaslovela po svetu srbska narodna pesem; sa® veliki Goethe je občudoval irašo Ha-san-aginico in lepoto narodne duše, ki odseva iz nje. Ko je pptem Vuk Karadžič izdal srbske narodne pesmi, so budile v vsem tedanjem svetu splošno občudovanje. A njih globokost — se zdi — da razumemo v
polni meri šele dandanes, ko cenimo narodno umetnost drugače nego poprej. Sedaj iščemo v n.ii svojega narodnega duha. v glasbi, v slikarstvu, v literaturi in celo v filozofiji. Ako je stari svet občudoval trojanske junake in tragične postave, ki jih je postavil na oder Sofokles (Antigono itd.), zahteva novi čas, da se zagledamo v globokost one duše, ki se izraža v Kosovskih junakih, v majki Jugovičev, v kraljeviču Marku in drugih junakih naše narodne pesmi. Tu se nam bodo razkrile iste in morebiti še lepše duševne lepote in te so naše — zastopane so v naši jugoslovenski zgodovini, v naši narodni duši. Vsa ta globokost človečanstva, požrtvovalnosti in junaštva odmeval tudi v dubrovniški literaturi, predvsem v Gunduličevem »Osmanu« in v vsej naši literaturi, ki se je razvijala pod vplivom nar. pesmi. Tu je toliko humanizma, da moramo biti srečni in ponosni, da moremo na podlagi teh zakladov vzgajati svojo mladino. Za narodnimi in umetnimi pesniki pridejo naši misleci (Jurij Križanič. Dositej Obradovič, Stross-mayer itd.), ki so bili glasniki velikih človečanskih misli. Pridajmo k tem še nekaj svetovno znanih slovanskih imen Mickiewicz, Kollar, Puškin. Turgenjev. Tolstoj, Masa-ryk itd.) m vidimo, da danes tkzv. humanizem ni več izključna last starih klasikov, ampak da smo bili Slovani — kakor so to nam priznavali tudi tujci — od nekdaj njegovi glasniki in treba je, da v tem duhu uredimo tudi svojo vzgojo. V tem je bistvo današnjih reformnih stremljenj:	nadomestiti	z narodnimi in
modernimi literaturami globokost misli in visokost čustev, ki smo jin preje iskali samo pri starih klasikih. Ni dvoma, da se da to posebno pri nas vsled bogastva, ki ga hrani v sebi narodna pesem in velikih idej, ki so jih propagirali naši veliki misleci v polni meri doseči. Na ta način bomo dobili tudi čisto novo mladino, vzgojeno v duhu našega naroda in prožeto s spoštovanjem do naših tako težkih, a tudi velikih tradicij. V tem bo jugoslovenski humanizem. Spoznali bomo, da smo le vsled tega. ker nismo poznali teh svojih zakladov, častili tuje in da smo zato površno gledali na svojo domačo kulturo, ker se nam je zdela manj vredna od tkzv. klasične in humanistične. Ta vzgoja bo tudi najmočnejši tok k onemu duševnemu edinstvu, ki bo mogočno povzdignilo kulturno in državno vrednost Jugoslovenstva.
Hijene.
Brezi nerna je zloba in moralna propalost gotovih krogov v edino-zveličavni SLS, ki pri tem še nekaj govoriči o moralnem preporodu, katerega misli izvesti med našim ljudstvom. Doč:m so kolone njenega časopisja polne igračkanja z imenom in nauki Onega, ki bi se danes zjokal nad svojimi nasledniki, kakor se je nekoč nad svojimi sobrati, ker ga niso hoteli doumeti; pa v praksi ugamjaj0 stvari katere vzburkajo i^ najmirnejšo dušo. Znana stvar je že, da sega klerikalna zloba in sovraštvo celo preko groba', kar smo baš Orjunaši občutili več kot enkrat. Potrdilo tega pa ie karakterističen dogodek, ki se je izvršil te dni na Lescah pri Bledu, kjer so priredili častiti očetje lazaristi ^ misijon. Na tem misijonu, ki je bil v bistvu le samo slabo maskiran poizkus zajeziti vedno naraščajoči vpliv na-
prednosti in jugoslovenstva, so padle tudi besede, ki so dovolj razgalile pokvarjenost in nestrpnost častitih misijonarjev, ki menda razumevajo svojo nalogo tako, da mesto ^ ljubezni oznanjujejo slepo sovraštvo proti vsemu kar je jugo-slovenskega in naprednega. Mi bi ne branili teh zadnjih dveh, pred brezupnimi Izpadi teh čmorizcev, ker se dobro zavedamo, da ju ne bodo z vsemi svojimi anathemami niti za hip zavrli na njunem zma-gonosnem pohodu. Prisiljeni pa smo nastopiti v obrambo časti moža, ki danes spi spanje smrti in kateremu prvi veljak v katoliški SLS ni bil vreden pogledati niti v oči. Kajti spomin tega moža, ki je umrl kot poštenjak, je služil pobožnemu lazaristu zato. da je z njim dokazoval božjo kazen, ki je zadela pokojnega brata Pluta samo zato, ker se le drznil urejevati in pisati napred-
Položnice priložene!
Poravnajte os. obnovite naročnino!
Darujte za tiskovni fond!
O
o
L A J 6 A N A
PLAČILA ZA B L E K E DAJE
ERNATOVIC
O
ne jugoslovensko orientirane časopise. Iz tega pa ie častiti oče prav, po Ligurijanski morali izvajal še dalje, da bo vsak, ki čita in razširja take liste, na enak način kaznovan in da bo umrl prav tako v trpljenju, kakor pokojnik. Kaj bodo k: tej teoriji dejali stanovski tovariši pokojnikovi okoli »Slovenca«, ne vemo. Vprašamo pa častite misijonarje. kako si predstavljajo bolezen trpina Joba, ki menda po svetem pismu soditi, ni bil udarjen s šibo in bolestjo zategadelj, ker je pisal Vj napredne liste. Teorija pa, da bo umrl v bolečinah in trpljenju oni, ki ima pogum povedati resnico tudi zbesnelim fanatikom, ki so zgrešili svoja ]>ota, pa tudi ne drži, ker je prav Učenik, kojega dedščino ho« čete upravljati baš vi hlapci božji, trpel na križu tolike muke in bolesti, kakoršnih še ni in jih tudi nikdar nobeden smrtnik ne bo.
Sicer pa, če so smatrali gospodje pobožnjaki potrebnim načeti’ to vprašanje o božji roki In kazni, pa jim tudi mi lahko postrežemo z resničnimi »kaznimi božjimi!« Kajti baš eden glavnih urednikov sedanjega škofovega glasila, pokojni Štefe je izdihnil svojo dušo na način kakor Judež Iškarijot. ko je izdal svoje in svoj narod. Njega pa je držala vsaj vrv, dočlm se bi pod podlostmi sedanjih njegovih naslednikov prav gotovo utrgala, kar bo še tok čaka tudi z dejstvi dokazal. S tem pa še ni zaključena vrsta »božjih kazni«, ki so se izvršile nad pobožnimi uredniki, ki pa jih ne bomo naštevali, ker se nam zdi nehumano in poštenih ljudi nedostojno vlačiti spomin pokojnih v, umazano prekipevanje sedanje politične borbe. Da smo se poslužili enega izmed njih, je iskati vzroka le v delu onih, ki se kradejo med narod v imenu Učenika, ki pa jim jc vsaka misel njih zlobnih duš in src obrnjena vsak čas v zlo in ki so čisto pozabili čemu so postavljeni, kot služabniki božji.
Delavstvu!
Zopet se bodo vlile silne trume mož dek in truda iz gorečih plavžev in črnih rudnikov, da proslave svoj veliki praznik dela — 1. maj. Praznujte bratje trpini, ki morate prodajati Vaše energije drugim, da si zamorete s tem prislužiti par borili beličev in preživeti tako sebe in svojo družino.
To Vaše praznovanje pa naj bo Svečano in vredno praznika dela!
Jugoslovenski delavci! Vi morate pia še posebno slaviti ta praznik dela. katerega obhaja danes ve-solnji proletariat sveta. Vi si morate biti še posebno svesti, kot zatirani in prezinani trpini celo v svoji državi na lastni grudi, da je še danes velika večina vseh velikih podjetij, ki se nahajajo na naših tleh, večinoma v rokah tujega kapitala. Vedite, da bo prešlo vse to bogastvo, ki je v bistvu le plod dela Vaših žuljavih rok, zopet nazaj v roke nas samo s složnim delom nas vseh, ki smo sinovi to grude, ki pa ima kruha za vse druge, samo za nas pa nc.
Ta svečani praznik dela naj Vam bo v bodrilo za novo vztrajno in premišljeno delo, ki nad pripravi pot dobi, ko bodo izgubili nadoblast oni, ki še danes žive na račun Vašega dela in trpljenja in ki Vas z drobtinicami plačujejo za Vaš trud. To praznovanje nai Vam bo ,v spodbudo, da zasije skoro ti-ti
1. maj, k'o bo za Vaš trud in delo pravično odmerjeno plačilo!
K tovrstnemu praznovanju se Vam Driključu;e tudi Oriuna. ki Vam želi pri Vaši težki borbi naivečjih uspehov za končno Vašo osvoboditev.
Toda kakor s simpatijami spremlja Vaš gigantski boj, pripravljena Vam je celo vsak hip prožiti svojo pomoč, ravno tako pa z največjo pazljivostjo in budnostjo zasleduje vsak gib onih podzemskih rovarjev, ki hočejo rz te Vaše borbe kovati svoj politični kapital. In zavedajo naj se vsi ti, ki mislijo, to pot
ob proslavi 1. maja zopet ribariti V kalnem, da jim bo Orjuna pregnala prav z vsemi sredstvi veselje do tega in da odločno prepoveduje ob priliki proslave 1. maja kakršnakoli izzivanja na njen račun. Najsi bodo potem že to dejanska ali pa s klicit »Dol Orjuna, doli Nacionalisti« itd., kot smo Jih molče preslišali lansko leto. Kajti kakor dopušča Orjuna vsakomur svobodno prepričanje, dokler z njim ne škoduje Interesom skupnosti, prav tako zahteva tudi ona od drugih, da ji nudijo najmanj to; ker bi bila sicer primorana sl to po svoji praksi sama priboriti!
INŽ. ROGLIČ STANISLAV:
K razširjenju ljubljanske elektrarne.
To prevažno vprašanje za vsako gospodinjstvo, obrt in industrijo je vredno, da se ga kolikor mogoče vsestransko premotri. S tehničnega in. maircdno - gospodarskega stališča sta to zadevo obravnavala javno gg. inž. Gulič in inž. Turnšek v tehničnem listu štev. 7. t. 1. Na račun te obravnave je dnevno časopisje izneslo že nekaj ratznih izjav in mnenj. Z ozirom na važnost mestne elektrarne in na važnost pridobivanja in izrabljanja naravnih sil vob-če, se pa je tozadevno še veliko premalo govorilo. Da bo vsem in vsakomur, ki je zainteresiran na pravilnem narodnem gospodarstvu, čimveč gradiva na razpolago, naj bo navedeno sledeče:
Ne glede na podrobnejše in točne številke, katere sta iznesla gg. inž. Gulič in inž. Turnšek v tehničnem listu, se more reči, da za naše gospodarske pritfkc najbolj prijajo električne centrale z vodnim ali pa s parnim pogonom. To največ vsled tega, ker smo s tem pogonom glede dobave sllonosečjh tvarin od inozemskih gospodarskih skupin neodvisni. Neodvisnost pa je tisto, za čimur mora stremiti vsak pošten in iskren naroden gospodar. Imamo še mnogo neizrabljenih prvobitnih sil v naših vodah in premogokorrtli. Ce izvzamemo parne žage, ki obratujejo z žaganjem in morda manjše obrtnike in industrfjce, ki se poslužujejo v sili z malimi disel- in plinskimi motorji, se more trditi, da stoje v naših krajih na dobrih gospodarskih nogah le on.a srednja :rn večja industrijska podjetja in razne občinske centrsie, ki se poslužujejo sil, ki se dajo iz* rabiti iz naših vod in premogoko-pov. S tehničnega in narodnogospodarskega stališča je naravnost neumevno, kadeo se morejo domačini odločevati za bojkot naših domačih virov in protežirajo negotov vo in dražje inozemsko blago. Po-, stavite v Disel je v ih motorjev v ljubljanski mestni elektrarni se pa meni v<di uprav bolno dete, ki se ne bo moglo nikdar povzpeti do one veljave, katero bi mogla mestna elektrarna doseči, če bi se razširila in povečala s parnimi ali pa vodnimi agregati.
Imamo v naših krajih poleg vodnih sil tudi preccj in izdatnih pre-mogokopov. Odličnega premoga nimamo. pač pa imamo prav dobrega, dobrega in zadostljivega premoga. Prvi se dobiva v trboveljskem revirju, drugi istotam ter v Kočevju, med tretje bi bilo prištevati Pekleniški, Velenjski in Št. Janški premog. Brez dvoma se da pri primernih okoliščinah vse vrste koristno izrabiti, to pa Je na gotove načine. Da se pa vse premo-
gokope v navedenih krajih vzdrži pri življenju kljub pomanjkanju primerne industrije, se je postavilo našo državno železnico za glavnega konsumenta teh premogokopov. Železnice v Sloveniji požgejo letno okoli 500.000 ton premoga. Približno polovico te vsote tvor* dober in zadostljiv premog, ki pa uprav za rabo na lokomotivah ni dobro rentabilen. lak premog je trboveljski zdrob in orehovec. vse vrste Kočevskega, Št. Janškega, Velenjskega in Pekleniškega premoga. Vse navedene vrste so po svojih sestavinah škodljive ail pa ne vsebujejo one topline, katera bi odgovarjala konstrukciji iokomotivskih kotlov, ker morajo ti kotli z razmeroma majhno rešetko in malo ogrevalno površino proizvajati v kratkem času razmeroma velike množme pare. Prav dober in odgovarjajoč tem potrebam Je edinole trboveljski premog v kosih in kockah. S tem se da lokomotive tovornih in deloma tudi osebnih vlakov kolikor mogoče najkoristneje izrabiti m to glede na njihovo potezno sposobnost, kakor tudi glede dopustne brzine pri razmeroma najboljši ohranitvi kotlov-nih delov. Za težke osebne in brze vlake pa iz vseh teh vidikov ne odgovarja drugi nego samo dobri črni premog, katerega na žalost pri nas ni.
Nehote se vrine vprašanje, čemu pa rabi železnica tudi omenjene
manj vredne vrste premoga? Odgovor na to ni težak za nikogar, ki pozna količkaj naše zadevne gospodarske prilike. Ce železniška uprava ne bi odjemaia takega premoga, bi morali najbrže vse rudnike, naizun trboveljskega, zapreti. Domača stabilna industrija še ni tako močna, da bi mogla koristno pokuriti ves producirani slabejšl premog, ki je dobro uporaben le na velikih in rraiašč za te vrste in oblike premoga konstruiranih rešetkah. Da se pa vsi navedeni premo-gokopi rentirajo in da ne trpi škode vsled nezaposlenosti širše ljudstvo, mora železniška uprava v lastno škodo lokomotive manj popolno Izrabljati.
Vsekako pa ie v interesu narodnega gospodarstva, da se vzdrži vse preinogokope na njihovi sedanji višini storilnosti in da se Jih po možnosti še poveča, obenem pa tudi skopani premog najkoristneje izrabi. Vse to pa je le mogoče, če se ustvari odnosno poskrbi za primerne odjemalce. V prvi vrsti je železnica, ki rabi največ prav dobrega trboveljčana in katerega je za obrat z lokomotivami zadosti na razpolago, v drugi vrsti pa je srednja in težka industrija, ki nal bi izrabila v svojih centralah dobrega
LISTEK.
VLADIMIR PFEIFER:
Prijatelju v slovo.
(t bratu Miro Kavčiču.)
Ni še minulo jedva- štirinajst dni, ko smo stopali zastajajočih korakov po ljubljanskem polju proti sv. Križu. cLa natrosimo svežih rož — prvi pomladanski pozdrav ob imendanu na grob našega Žarka, in kdo bi mislil, da skoro zopet prideš in se ne vrneš. Radosten, da obiščeš nekdanjega šolskega tovariša in brata pač nisi slutil, da je tako blizu oni čas, ko tudi Tebi poslednjič zapojo zvonovi — tedaj v slovo — in najdeš nov dom proč od jokajočih, a vendar med dornačimi. Baš, ko si stal ob tihi gomili idealov polnega tovariša in molče zrl cvetje na črni prsti, motril sem Te nehote, kajti opazil sem, kako se Ti je naenkrat zmračilo čelo, ustne vztrepetale. O, da bi znal, kaj si premišljal? Si li morda slutil, da
In zadostljivega premoga iz Trbovelj In drugih krajev. Med take večje centrale je prištevati ljubljansko, ki bi morda pri povečanju na parni pogon porabila letno ca lO.OOO ton zdroba ali' pa manjvrednega kosovca. Paralelno z drugimi industrijami bi pomagala razbremeniti železniško upravo nepotrebnih obratovalnih izgub In obenem večata obrate v naših premogokopih in s tem manjšala nezaposlenost naših ljudi, doprinesla na narodno gospodarski samostojnosti in neodvisnosti od inozemskih nam dostikrat so-
vražnih gospodarskih skupin in narodov.
V očlgled vsemu temu in upoštevajoč vse iznešene Številke in izjave naših domačih, za vseobči dobrobit naše domovine delujočih strokovnjakov moram izjaviti, da bo naše narodno gospodarstvo toliko časa hiralo, dokler se bo k reševanju takih zadev klicali ino-zemce, ki ne poznajo naših podrobnih razmer in ki vsekako gledajo v prvi vrsti na svoj lastni dobrobit.
»Slovenčevi" kronisti.
sc Ti približuje mrtvaški vzduh kot poljub iz daljave, si morda v duhu iskal prostora, kje bliže bi njega bil pokopan? Dvomim!... Ti pa mislil na smrt — mladenič v cvetu življenja — ko se Tl je tako zahotelo po njem — po veselejšem, po Idealnejšein? Nikakor! Roke si v duhu stezal po delu, korake usmerjal pod okrvavljeni barjak in strašil se nisi ničesar karkoli bi bilo društvom v prospeh, narodu v ponos in čast. Težka je izguba, ki nas je doletela sredi dela na ledini in komaj jo bomo utrpeti.
Brat Miro! Neizprosna in kruta Je žetev smrti, da tudi Tebi ni prizanesla, da Te je ugrabila iz naših vrst baš v trenutku, ko si s poživljenimi močmi hotel započeti novo delo. Za hip je zastala kosa s svojim smrtonosnim mahljajem — a, započela je znova, kajti zahotelo se ji je po novem klasju. Ni se zadovoljila z Žarkom, ne z drugimi, ravno po Tebi se ii je zahotelo.
In v času, Jco se o4eva .Vsfi na_
O zadnjem razvitju v Kranju je prinesel aaljše poročilo tudi »Slovenec«, ki seveda ni mogel kaj, da ne bi tnalo polagal. H koncu pa pripominja »Slovenec«, da mora kot Vesten kronist pribiti to, da smo se OrjunaŠl obnašali dostojno ln da smo p ose t Hi celo farno cerkev bi še to celo popoldne. Z ironičnim nasmehom bi šli preko tega »Slovenčevega« Komentarja, da ni tako lep primer brezprimerne trizkote v katero je zapadla škofova žumalistl-ka. Kajti v Kranju smo se obnašali prav tako. kakor v Lescah, Radovljici, Ljubljani in še na vseh številnih krajih, kjer smo razvijali naše prapore. Vendar pa nismo nikdar doslej zaslužili Vašega priznanja, nego samo grajo, da smo banditska druhal, Žerjavova garda in Bože sam vedi kaj še! Sedaj pa nas hvalite! Bodite pa prepričani, da nismo tako naivni, da bi ne vedeli, zakai vse to. V narodu se dani, počasi ali gotovo prihaja spoznanje. Vi pa si hočete za ta slučaj rezervirati že vsaj dobrohotno obsodbo. Vedite pa, da so vse tovrstne Vaše
nade zaman, ker plevel in ljulika Spada samo na grmado! Kar je bilo zamujenega leta 1918., to bo izvršeno v bližnji bodočnosti. Orjuna pa bo tedaj prav dobro oplela našo ubogo njivico. Naravnost predrzna in jezuitskih licemerstev vredna pa je Vaša ugotovitev, da je bilo nekaj naših članov celo v cerkvi. Kako se morete le gospodje temu čuditi?; Ali mair mi nismo kristjani ali kali. da se temu tako čudite. Tega pa še tudi nismo čtdi v nobenem pastirskem listu našega Prevzvišenega Škofa, da je dovoljen poset cerkve samo Orlom in Orlicam v kroju in eventuelno še kaki Miarijini devici z modrim trakom. Vemo, da ima sicer edino zveličavna SLS patent in samozvano jerobstvo nad katoliško cerkvijo. Vendar pa še zdaleka nismo pripravljeni priznati tega stanja in to naj si »Slovenčevi« verni uredniki zapamtijo, ker bi jih bili sicer prisiljeni podučiti o teni na način, ki se ga je posiužil Učenik proti kramarjem v templju, ki so izpremenili hišo molitve v jamo razbojnikov.	•*
Dopisi.
Zagorje ob Savi. Tukajšnja mestna Orjuna Zagorje ob Savi se tem potom zahvaljuje vsem bratskim organizacijam za njih številno udeležbo pri razvitju našega bojnega prapora na dan 5. aprila t. I. ter vsem cenjenim darovalcem in sodelovalnem. — Odbor Orjuue Zagorje ob Savi
Laško. Početje v gasilnem društvu nam že dolgo ni bilo po volji. Uganjale so se razne protinacio-nalne agitacije, katere smo prezirali, ker smo bili mnenja, da mora čas prinesti zasluženo plačilo.
Sedaj imamo priliko, da izpre-govorimo tudi mi svojo besedo. Nemčurji so imeli vedno zatočišče v gasilnih društvih, za pangerman-sko prodiranje na jug. Tako tudi pri nas. Večinoma vsi odborniki so bili navdahnjeni z nemškutarstvom. Ako je kak narodnjak hotel pristopiti k temu društvu, je odbor krat-komalo odklonil njegov sprejem.
Pred kratkim pa je blagajnik tega društva (zagrizen Netnčur) poneveril precejšnjo vsoto društvenega denarja. Pobegnil je po figar-sko kakor znajo vsi nemčurji, a se je po dveh dneh skesano vrnil.
Pri prvem zaslišanju ga je preiskovalni sodnik vtaknil pod ključ, kamor tudi spada. Mi smo slutili že dolgo, da v društvu ni vse v redu. Čudili srno se. da odbor pri vsaki seji in kneipi pije na račun društva itd. Računska pregledovalca^ nista po celo leto pregledala računov. Čudno pa je tudi to, da je odbor skozi dolga leta z odobravanjem
jemal blagajniško poročilo na znanje, ne da bi se prepričal o stanju blagajne. Blagajnik je lahko manipuliral po svojem tako, da Je skozi vse leto lahko jemal iz posojilnice večje vsote društvenega denarja.
Večinoma vsi odborniki, razven par izjem, ki so narodni, se sedaj
izgovarjajo, češ. da bo plačal blagajnik za kar Je ogoljufal. Mi pa pravimo: Pod ključ z vsemi lopovi, da bo za vedno konec nemškutar-ske propagande v Laškem. Državnemu pravdništvu pa priporočamo, naj podkrepi preiskavo in brezobzirno obtoži one, ki so zakrivili po-
društvenega in narodnega
neverbo denarja.
Šoštanj. Kakor prerojen je začel po preobratu naš Sokol delovati. raztezati svoja krila in — danes imamo svoj dom. Smemo se ozirati že na dokaj lepe uspehe: telovadba, gledališče in salonski orkester kar tekmujejo v narodnem delu. 10. maja, o priliki župnega izleta v Šoštanj, se vrši slavnostna otvoritev našega sokolskega Melike so bile naše dosedanje žrtve, še večje nas čakajo. Sedaj pa je še stvair vseh sokolsko mislečih, da nam pripomorejo premagati težke gmotne obveznosti, katerim se nismo mogli izogniti. Na podroben program se še povrnemo.
m ?Rnrje ?.b ?,av?’ V predzadnji »Novi Pravdi« blati nek dopisnikar našega brata predsednika in njegovega kolego g. Drofenika kot navadna pretepača in izzivača. Ker je lahko obrekovati in krasti čast drugemu, pozivamo dotlčnega do-plsnikiai, naj ju tožli, ker drugače sta ga ona prisiljena imenovati podlim lažnivcem in obrekovalcem* »Novi Pravdi« pa častitamo na vzornem posnemanju »Slovenca.«.
Gradac. Zveza dolenjskih in belokranjskih »Orjuna« v Novem mestu je ustanovila dne 19. aprila t. 1. tukaj mestno organizacijo. Na poziv predsednika poverjeništva se je odzvalo zelo lepo število doma~ činov, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem ter enodušno izvolili iz svoje srede odbor, ki bode zastavil vse sile, da šhi naš pokret po lepi Belokrajini. Na iniciativo brata Jul. Mazele ml. bode organizirala zveza prvo orjunaško konjenico, ki nastopi že pri razvitju prapora v. Novem mestu dne 14. junija t. 1. Naša vrla organizacija je pokazala, da ne bode zaostajala za drugimi, ampak da bode celo prvačila. Zdravo.
Kongres.
Kongres. Te dni smo razposlali
na vse organizacije in poverjeništva okrožnice radi kongresa, ki naj nam jih čimpreje izpolnjene vrnejo. Na vsak način pa najkasneje do določenega dne. Bratje in sestre, poskrbimo, da bo ta naS kongres postal prava manifestacija, moči in sile Orjune; posebno pa še slovenskih Orjun. ki morajo pokazati, da so vredne zaupanja, ki ga uživajo med brati Srbi in Hrvati.
Narodne noše. Vse naše člane, članice, prijatelje in somišljenike, ki
%
%
Vse dobre lastnosti, ki jih zahteva gospodinja pri pranju od izvrstnega mila, ima Zlatorog milo.
Velika čistilna moč in izvanredna izdatnost mila napravijo v najkrajšem času iz umazanega perila snežnobel, dišeč zakladi
Zato zahtevajte le ZLATOROG milo!
rava v slavnostna pomladanska oblačila, ko se sliši zopet vesela ptičja pesem ob prihodu zelene Vesne, polagamo Tvoje truplo v tesen in teman dorn^ v oni zemljici rodni slovenski, ki Te je podarila narodu, ki si ga tako iskreno ljubil. Ona Te sprejema ko nevesta svojega ženina v mehko naročje, da zadoblš miru in počitka po plodonosnem delu Tvojemu. Sladak Ti sen!
RAD. PETERI jIN-PETRUŠKA:
Pismo z otoka Raba.
Rab je najlepši otok Dalmacije m sploh vsega našega Primerja. Medtem ko so drugi otoki večinoma pusti in goli, je ta porašen z mogočnimi gozdovi, polji in livadami. Tu so obširni vinogradi, ki dajo najboljšo kapljico v. Jugoslaviji. Leži med Hrvatskim primorjem in otokom Cresom, ki so ga nam od-barantali Italijani.
Če se povzpneš vrh mestnega i parku, opaziš med Cresom in Ra-
bom mal otočič Trstenik. Ta je po rapalski pogodbi pripadel nam, a Italijanom so nič ne mudi in ga imajo še sedaj zasedenega in menda niti ne mislijo več, da bi ga nam kdaj oddali. Ob mirnih jutrih in večerili prihajajo italijanske ribiške ladje tik naše obale, se postavijo v red, vržejo mreže in love ribe, kakor da bi bili doma. Naš narod pa je čebulo in turšični kruh.
A Orjuna je tukaj precej mnogoštevilna in še precej delavna in ravno o tem hočem govoriti z vami. Veste idealizem je lepa stvaT, ako gre pri njem za realno stvar. In to ie ravno pri nas. Sicer tudi tukaj še ni vse, kakor bi moralo biti. no, pa počasi pride stvar v tir in bo šlo imenitno.
Pred Veliko nočjo sem se pripeljal semkaj in ko sem stopil v mesto, mi je donela od vseh strani italijanščina nasproti. Pridem v okrevališče »Jadran«, ki je last našega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev iu sedem v jedilnici
k zajtrku, pa se pogovarja vsa zbrana družba v blaženi nemščini.
Kaj zlomka, si mislim, ali je res, ali sanjam? V kakšno gnezdo sem prišel?
Ob desetih isto, pri kosilu in ma* lici ravno tako. Pri večerji, oprostite, sem pa vzrojil.
»Kje pa smo?« sem vprašal glasno prijatelja Kandušarja. »Ali smo v Jugoslaviji ali v Avstriji?«
»Kakor vidno: v Avstriji!« nio podžge ravno tako glasno prijatelj.
In začelo se je. Oni so se razkoračili m eden mi ie celo očital or-junaški znak. Nazadnje so pa popustili in ostala sva v jedelnici s Kan-dušarjem sama.
Drugi dan pa raport in seve tudi protokol. No, pa teh sem že vajen! A pomagalo je in razen dveh, treh Nemcev in Madžarov, ki res ne znajo, govore vsi lepo slovenščino. Seveda kadar smo Orjunaši zraven, drugače se pa še marsikdaj spozabijo. No, pa bo že še bolje.
(Dalje prih.)
Stev. 19.
se bodo udeležili Velikega kongresa vseli Or jun v Beogradu, ki pa nimajo krojev, pozivamo, da se ga udeleže PO možnosti v naših lep« narodnih nošah. Tako bo S krasnih narodnih noš ^§ih vr i bratov Dalmatincev, Sumadmcev, sester Črnogork in Makedonk tudi primerno zastopana ponosna narodna noša naših Gorenjk, Primork, Belokranjcev in Gorenjcev, ki bodo jasne priče umetniškega okusa in čuta našegiai naroda in ki bodo roko v roki manifestirali po naši
prestolici za SonČnO In fcčpolnO
zmago Jugoslovenstva.
Somišljenikom ta prijateljem Or« june, ki so mislijo udeležiti kongr«< sa Orjune v Beogradu, na Binkošti. dne 31. maja In 1. juntfja nazna* njamo, da bodo Imeli Iste železniške ugodnosti, kakor člani. Priporočamo pa jim, da se pravočasno prijavijo radi vožnje s posebnim vlakom pri Mestni Orjunl V njihovem področju alt pa pri tajništvu Oblastnega odbora. :&;ailiri; ^
_______________________ j	j	(j	ž'	?	fctllHiLLLLOT
Hal pokret.
Ljubljanska oblast.
VOŽNJA V CELJE je polovična, nakar opozarjamo vse člane in somišljenike. ki sa bodo udeležili razvitja prapora celjske Orjune.
Četnim komandirjem In mestnim glavarjem Ljubljanskega bataljona. Danes, v četrtek ob 18. uri strogo obvezen sestanek vseh četnih komandirjev in mestnih glavarjev ljubljanskega bataljona v areni.
Bataljonski
Orjuna Št. Peter - Vodmat v Ljubljani vabi vse svoje članice in vse nam naklonjeno ženstvo iz St. Peterskega, Vodmatskega in Poljanskega okraja na sestanek, ki se vrši v svrho ustanovitve ženske sekcije v torek, dne 5. maja t. 1, ob •V28. uri zvečer v društvenem lioh kalu Št. Peterske vojašnice, soba štev. 48, I. nadstropje. Glavni vhod. Prosi se točne in polnoštevilne udeležbe!
11 2j*una Pete1, - Vodmat v Ljubljani poživlja vse svoje člane
in članice, ki še niso poravnali eia-
niairine, da to poravnajo do dne 6.
maja t. 1., drugače se jih bo javno
izključilo iz organizacije. Uradne
ure so od V26. do 7. ure zvečer.
Ustanovni občni zbor Orjune Gradac je izpadel kar najbolje in je pokazal, da se naš pokret pričenja širiti In udejstvovati tudi v Bell-krajini. Občni zbor je bil prav do-< bro obiskan. Na njem Izvoljeni odbor nam jamči, da bo i Orjuna Gradac dostojna družica ostalili naših organizacij.
Organizacije kakor tudi vs© nam naklonjeno občinstvo opozarjamo, dat so za nabiranje denarnih prispevkov za Orjuno upravičeni samo oni, ki se izkažejo s tiskano nabiralno polo, na kateri je pečat Oblastnega odbora in podpis oblastnega predsednika In blagajnika, pole« podpisa dotične mestne organizacije v koje okolišu se nabirajo prispevki. Vsake druge nabiralna pole so neveljavne. Oblastni odbor pa bo napram njihovim lastnikom nastopil z najstrožjimi merami.
Mestna Orjuna Ljubljana priredi dne 6, maja 1925 ob 8. uri zvečer v areni »Narodnega doma« predavanje br. Dovgana »o pomenu in važnosti kongresa v Beogradu«. Pozivamo vse člane in članice, da se zanesljivo udeleže tega predah vanja. člani ostalih organizacij Vljudno vabljeni.
Nova Orjuna v Hrastniku je bila
ustanovljena dne 14. aprila t. 1. 8. tem je postavljen temelj bodoči or-junaški trdnjavi tudi v Hrastniku, kjer nam jamči lepo število JugO-slovenov. ki so se dosedaj že vpisali v Orjuno, da bo naša ideja napredovala in da bo postala i Orjuna Hrastnik vredniai ostalih posestrim.
Previdnost pri sprejemanju novih članovi Mnogokrat in pri mnogih organizacijah se pripeti, da se sprejme kot člana Človeka, ki ga le površno kdo pozna in priporoča. Od predsednika do tretjega tajnika sl ubijajo glave, kai ga je privedlo v našo sredo. In eto! Pri prihodnjih uradnih urah Že prihaja, na dolgo in Široko razklada svojo bol in jad, da ga bogve iz kakih razlogov (gotovo ne iz nacionalnih) delodajalec preganja, v službi zapostavlja, da ga bodo ali so ga že reducirali in slično. Po večinoma uspešnih intervencijah, za katere žrtvujefo posamezni odborniki dokaj časa in neprijetnih avdijenc pri raznih Višjih in nižjih šefih, pa s$ taka ovčica navadno zopet zgubi v širokem svetu — ni je več blizu k' zborom, sejam, sestankom. Vsem veljaj enkrat za vselej: Naša organizacija ni posredovalnica služb, ne borza dela, ampak organizacija za nacionalno delo vnetiji borčevi Vsak, kdor išče v naših vrstah gmotnih koristi, ne izvira njegov pristop iz globokega nacionalnega prepričanja: Ven Iz naše srede! — Člane moramo izbirati, ne pa sprejemati vse povprek, ravnati se strogo po Statutu in vsakogar vedno opazovati y poskusni dobi! Le oni, ki je v svoji zasebni službi pošten in vesten, bo kot tak izvrševal tudi kot član svoje dolžnosti. Slnekur mi ne ustvarjamo nikomur, pri nas pa je dobro došel le oni, ki hoče organizaciji s svojim pristopom le koristiti, ne pa oni, ki radi zanemarjanja svoje službo iz strahu pred predpostavljenim, pri nas išče zaščite. Vse one, ki rogovilijo in lenuharijo po raznih pojdetjih na rovaš naše organizacije, treba izruvati kot plevel iz rodne njive 1 — Pikre so gornje opazke, izvirajo pa iz pasnega premotrivanja in so iskrene. Le z brezobzirno samokritiko se spoznavamo, čistimo naše redove, napredujemo 1	L.	S.
Kronika.
doJSnSf®!“e« kkve in pisanje o
v ®oleariji so razburile celo sicer zelo napram njim flegmatično razpoloženo beograjsko časopisje, ki se sedaj enkrat emoduš-110 ljuti nad voditelji in zastopniki slovenskega ljudstva. Nam je to čisto po volji, ker se imajo sedaj vendar enkrat lepo priliko prepričati o vrednosti »klerikalnega jugosloven-stva in sporazumaštva«, s katerim so nas tako radi odpravljali naizni predstaviiki srbskega dela našega naroda, ko smo jih tako upraviče* 110 svarili pred njim. Bojimo pa se zbog mentalitete naših vodilnih po-litičarjev, da bo vsa ta jeza le prehitro pozabljena in da bomo zopet doživeli čas, ko se bo dr. Korošec skr#ni tigriči zopet »sporazuma-»očetov>r!iZUlneJ<t s kakim naših Na$a ^!?0vine«. demonstracij6	priliki zadnjih
liji« zbog samo ku£ve™i(:!. Ita* vredne afere z dr. vgj Jeanov izkazala zopet slavna Uubwsif policija s svojim »mirnim in hladnim nastopom, k:i bi lahko pretvoril nedolžno protiitalijansko demonstracijo v krvave demonstracije proti državnemu izvršnemu organu — policiji. Kajti kakor običajno so postopali tudi to pot naši policijski organi tako, da zaslužijo naj-ostrejšo grajo. Vendar pa moramo
na tem mestu pribiti, da ni te neljube nastope zakrivilo ob tej priliki borno plačano policijsko moštvo, nego njih komandir g. komisar G. Ta je s svojim nastopom povzročal naravnost kravale in le treznosti in hladnosti njemu podrejenih organov in orožništvu se je zahvaliti, da ni prišlo do težjih za-pletljajev. Razumemo težak položaj in odgovornost, ki jo je nosila tedaj policija, vendar pa smatramo, dia je bilo povsem nepotrebno dajati policijskemu moštvu ukaze naj uporablja tudi orožje 1 Protestirati pa moramo najodločnejše še proti temu, da se je gosp. komisar omalovažujoče izražal o naši nam vsem sveti in dragi državni himni, tako kot kaj takega komaj mogoče pričakovali iz ust kakega separatista. ne pa kraljevega komisarja, ki nosi službeno uniformo. Sicer pa se tudi temu ni tako čuditi, ako pomislimo, da je reflektirai na mesto ravnatelja ljubljanske policije g. dr. Mlekuž.
Gospod ravnatelj Rukavina oči-vidno ni smatral težkih očitkov iz-nešenih napram njemu za Še dovolj tehtne, da bi radi njih nastopil edino pravilno in upravičeno sodno pot, temveč je po zadnjem »odgovoru« utihnil in prepustil vso neprijetno zadevo pozabljenju. Prepričan pa naj bo. da do tega po-.
zabijanja ne bo prišlo. Kajti Orju-oa, ki je zaman Čakala njegovega odgovora pred sodnim (forumom, bo že poskrbela, da se bo zagovarjal g. ravnatelj v gledališču pred dirigentskim pultom. Da pa ne bo publika »separatistična«, to je pa tudi že v naprej preskrbljeno!
Malenkost, ki ni malenkost. Pted nami leži jugoslovanski potni list, izdan od policijske oblasti v Ljubljani, ki nam ni ravno v ponos. Slovenski tekst tiskovine je tak, da se Bogu smili. Napisano je tu, da je naš kralj kralj Srbov, Hrbtov in Slovencev hi da ta potni list izdaje državljanom kraljevine SHS. Tudi francoska prestava ima več slovničnih napak. Kakšno mnenje dobe tujci o nas, ki čltajo take gorostasnosti v tako viaižnem javnem dokumentu, kakor je favno potni Ust, sl lahko predstavljamo. Ta naša zanikarnots je že res škandalozna. Komaj par besed vsebuje potni list ln Se te so vse pogrešene. Komu naj bi pripisali to neznanje jezika hi skrajno malomarnost? Ne dolžimo v danem slučaju izključno policijske direkcije v Ljubljani, ki izstavlja take potne liste. Prepričani pa smo, da bi v slučaju tiskanja jugoslovanskih potnih listov v nemškem Mi italijanskem jeziku prav, gotovo poskrbel za pravilni tekst, tislc in prestavo, če ne drugi pa sam — dr, Mlekuž.
Rešitev križanke štev. 1. za pošiljanje rešitev se podaljša do prihodnje srede, t. 1. 6. majal Žreba,'* nje se vrši v četrtek t. maja ob 12. uri. Rešitev se objavi v Štev. 20.
Uprava.
Vajeniški dan je imel namen pokazati svetu števil? .vseh onih, ki se 'pripravljajo v Sloveniji kot vajenci za svoje bodoče poklice v življenju. Iz te manifestacije tiso-čev armade dela in truda pa je na-sfcaja ena največjih manifestacij onih, ki sl služijo kruh s svojimi žulljaviiniii rokami za narodho in državno edinstvo. Kajti vse te neštete množice so jasno dokazale našemu narodu, kako brezglava in neumestna je politika vseh onih, ki hočejo ukleniti naš narod v Ozke meje separatizma in .federalizma, v. katerem bi ne bilo niti najpotrebnejšega kruha, pač pa mnogo bede in lakote. Pokazale so, da nam je spričo tolikega števila manuelnih delavcev na (ravnost stremeti za č*m tesnejšim In popolnejšim edin-stvom. Šaj nam jih bo le na ta način mogoče zaposliti ln jiji ocuvati pred težkim zlom — izseljevanjem, ki je doslej absorbiralo vse naše najboljše energije.
Razvitje prapora v Zagorju, ki so ga komentirali na različne načine vsi patentirani prijatelji delavstva, je vzbudil tudi tetko »Novo Pravdo«, da je zopet povdarila svoje principielno nasprotstvo proti Orjuni. To pa na ta način, kakor so se ga odvadili že celo deloma klerikalci, namreč z osebnim obrekovanjem. Prinesla je vest, da sta se dan po razvitju Zagorskega prapora pretepaviala predsednik Orjune Zagorje br. Tomažič in podsta-rosta Sokola Drofenik z nekimi Orliči, kar je bilo seveda čisto na le-( pem izmišljeno. Sedaj bodo imeli plavi bratci okoli »Nove Dobe« prh liko dokazati svoje natolcevanj« pred sodiščem, kjer pa bodo zopet zlezli pod klop in se pridružili lepf druščini »Slovenca«, Socialista, ka)-plana Gabrovška itd.
Rodoljubi Iz mesta I11 okolice« ne zabite, da pride v nedeljo 3. molja t. 1. na ljubljanski grad sv. Jurij v vsem svojem sijaju. Mudil se bo gori že od 8. ure zjutraj in potem ves dan. Ne zabite ga obiskati. Torej v nedeljo vsi na gradi
Industrija In nacionalizem v Mariboru. Že ponovnokrat smo se ba-vili z raznimi podjetji v Mariboru in okolici. Nekaj, za nas bridkih resnic smo iznesli pred javnost; vsekako smo to storili v trdni zavesti, da je spoznanje resnice prvi korak k zboljšanju naših razmer. Bavili smo se z dejstvi, podprtimi z imeni in številkami ter na ta način objasnje-vali naše razmere. Ogledali smo si n.a<jvečja podjetja v našem kraju kot so n. pr. tovarna za dušik v Rušah, delavnica in kurilnica državne železnice v Mariboru, Splošna stavbena družba istotam, Jugoslovansko Jerkovič d. d. Maribor, Tezno in še nekaj druzih. S tem smo predočili naši javnosti in vsem našim merodajnim faktorjem žalosten položaj v teh podjetjih. Teh, za naše nacionalno gospodarstvo žalostnih razmet so y veliki meri iirjvi
naši lastni ljudje. !Vj svoji kratkovidnosti, ozkosrčnosti in v zastopanju svojih osebnih koristi so zašli tako daleč, da so pozabili na nacionalno gospodarstvo in so v teh svojih zablodah podpirali v veliki meri ono, kar je sovražno našemu zdravemu nacionalnemu gospodarstvu. Opominjamo na tem mestu na zaposlene Nemce inozemce, ki so službenega jezika nesposobni in ki tekom šestih let niso našli za potrebno tega si perfektno priučiti. Vpliv teh in enakih dejstev na manj izobraženo naše ljudstvo si je lahko izračuni tl. Pa še računiti ni dosti treba, samo na izide zadnjih skupščinskih volitev je treba pogledati, pa se vidi točno mentaliteto ljudi v naših industrijskih krajih. Neorijentirano, Številčno močno delavstvo je bilo zapeljano po Radi-čevskih .agentih. Uspeh teh agentov je, da je Radič dobil v Maribor-sko-celjskem okrožju kar tri mandate. Po številkah se da soditi, da je tudi mnogo nam sovražnih Nemcev volilo Radiča. V veliki meri je pripisovati uspeh onim našim ljudem, ki pravijo, da naša industrija, obrt in promet ne more izhajati brez »nenadomestljivih« Nemcev. —- Javnosti in merodajnim faktorjem bi mogli predočitl še mnogo anatls mariborskega življenja. Po potrebi bomo priobčili še druge rezultate mariborskih analizatorjev.
Evvlva mariborske dame! Du-cent žeii mariborskih trgovcev.
Stran 8.
zdravnikov in drugih sličnih imovi-tejših Slovencev se pripravlja, da prebije letošnje letovišče korporativno v italijanskem Gradežu (Gra-do). Vsi ugovori, da imamo vendar divno Dalmacijo, ki po svoji lepoti ne doseza samo Gradeža, temveč da po svoji krasni in zdravilni legi daleč nadkriljuje, ne pomagajo. Orjuna pozna že cel ducat teh »narodnih« dam, ki so za vse ugovore gluhe in ki oči vi dno zmagujejo tudi nad svojimi možmi. Brez pardona pa bomo takšne Slovence, ki apelirajo sicer na narodno pomoč, v privatnem življenju pa na ta način fzkazujejo podporo domačim krajem, razkrinkali javno, tako, da bode občinstvo vedelo, kdo je naš in kdo ni.
Kupujmo in podpirajmo izvrstno h
Kolinsko cikorijo «
domači izdelek.	9
ieKass^e<SMSS3es<ass<ussBB^
Kongresna rubrika. Z današnjim dnem smo otvorili posebno kongresno rubriko, v kateri bo sedaj v. vsaki številki »Orjune« do kongresa natančno objavljeno vse, kar se bo tikalo našega Velikega kongresa vseh Orjun v Beogradu v dneh od 31. maja do 1. junija, na kar opozarjamo vse članstvo in vse našo organizacije. Uredništvo.
II Ul II1
Piana, taprniMa 2
Najboljši Hvalni stroji In pletilni stroji.
Izbama konstrukcija in elegaBbii izvršitev Iz tovarne r Line«. Ustanovljeno 1. 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni doli kolos in šivalnih Birojev. 10 lot na garancij«, pisalni stroji	In	„UltJIMIAu.
Kolesa Iz prrtli tovarn ,Dfirkopp‘, ,Slyrta‘, ,Waftenra<J‘,,Kajzer1.
l* •&» »l* *!• 4» 4« 4* 4* * 4* 4* *** 4*	•4e4»eie	-t*
Kovčeki in torbice v raznih oblikah in velikostih. Gonilni jermeni za tovarne, žage, mline itd. Opreme za konje, za lahko in težko vožnjo. Dežne plahte za konje in vozove v vsaki velikosti. Dokolenice (gamaše) od navadne do najfinejše vrste.
Trgovina;
UiMm cesta 13.
Telefon štev. 207.
Ivan Kravos
Maribor.
Delavnica;
MM til M. l
Telefon Slev. 207.
' < ■ ijiiiif n r ,
Mm
s
najmodernejše urejena ter izvrSuie vsa ttekaralška ela od najprlprostejšega do najmodernejšega.
Tiska Šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali vefibarvnem tisku. — ProSttre in knjige, v malih in tndl naj večjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastna tvornica šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za osnovne Sole In srednje Sole. RISANKE, DNEVNIKI IN BELEŽNICE.
PODPISANA TVRDKA PRIPOROČA:
SADNE SOKE:
malinovec, citronado in sadni grog (punč).
AROME ZA NEALKOHOLNE PIJAČE:
limonova, jabolčna, jagodova, malinova, mandljeva, marelična, nektar, oranžna, rožna, mešane arome (tutti frutti), Vanile, Waldmeister.
ESENCE ZA ALKOHOLNE PIJAČE:
Rum-esence različne vrste, konjak, hrušov, češnjev, kava. kumnova, oranžna, pelinkovac sadjev, tropinov, brinjev, drožni itd.
SADNE ETERE
▼ raznih koncentracijah.
NAVODILA NA ZAHTEVO NA RAZPOLAGO.
SREČKO POTNIK IN DRUG
parna destilacija esenc itd. LJUBLJANA, Metelkova ul. 13.
Stran 4.
Književnost.
Badjura: Pohorje, praktični vodnik po Podravju 1924. Strani 124. Cena Din.
Naš neumorni in kot mravlja pridni Rudolf Badjura je poklonil zopet novo delo nam vsem, ki ljubimo in cenimo lepoto in vse tajne naše zemlje. Z brezprinierno skrbnosti« in marljivostjo je podal v tej priročni knjižici zopet sliko kosa naše zemlje, v kateri odkriva začudenim očem našega človeka, doslej
« i v s rsi
Stev. 19.
jedva slutene krasote, ki so skrite v naših gozdih po Pohorju in Po-dnaivju. In to tisti kos zemlje, ki je bilo že pozorišče težkih bojev in kjer se še danes bije boj za končno zmago naše Ideje.
Delo samo je, kot vsa dosedanja, vzorno in tako popolno, kot so bili še vsi tovrstni spisi g. Badjure; tako, da ne moremo drugega, kakor da pozivamo vse prijatelje in ljubitelje naše grude, da si ga nabavijo in z njim v roki obiščejo naše vrle Pohorce in Podravce.
'Omeniti maramo še to, da je delo bilo tudi tiskano pil nas. tem so odpadli tudi vsi neosnovanf In ne nia pravi naslov naslovljeni očitki na g. Badjuro, ki so doslej leteli nanj zbog tega. A. V.
KARO-tevIII
Maribor* Koroška 19
Popolnoma varno naložite denar
I ING. DUKIČ IN DRUG B
GRADBENO PODJETJE ""
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 24
SVOJI K SVOJIM!
milili
Dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji, otroški vozički, pneuma-Uka, i. dr. se dobe najceneje v tvornlci
TRIBUNA F. B.L.
LJUBLJANA, Karlovška cesta 4.
Parna pekarna
Jean Schrey nasf.
JAKOB KAVČIČ
LJUBLJANA
naznanja, da ima dnevno večkrat aveže in priznano najboljfie pecivo. Telefon Stev. 168.
najmodernejše urejena in oskrbovana. Izborna kuhinja. Najboljša domača in inozemska vina.
Pristni teran. Vsak dan morske ribe.
se Vam nudi
po izredno nizkih cenah v trgovini z opravo in preprogami
KAROL PREIS
Maribor, Gosposka ul. 20 En gros. En detail. Brezplačni cenik.
Vabimo Vas, da si ogledate brezobvezno naše veliko skladišče pohištva!
Ta aparat stane 750 Din.
Sprejem vseh evropskih postaj zaslguraa. Elektromaterijal, motorji, svetiljke.
m suram m
d. i o. s.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
STROJI
za obdelovanje lesa. ZVONOVI. TURBINE. Transmisije in železne konstrukcije.
Železo- In kovlnolivarne. Ognjegasne potrebščine. - Sesaljke. - Armature.
Strojne tovarne in livarne
d. d., Ljubljana, Dunajska cesta 35.
r. z. z o. z. v Ljubljani, telefon št. 9
Mestni trg št 6 11
Jamstvena glavnica za vloge	znaša
že nad 11 milijonov dinarjev.
11
Vloge obrestuje zelo ugodno in sicer: vloge, ki jih izplačuje brez odpovedi po 8°/° vloge z	enomesečno odpovedjo po	.	.	10%
vloge s	trimesečno odpovedjo, po.	.	.	12%
vloge s	šestmesečno odpovedjo, po	.	.	15%
Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih
stroškov.
Posojila daje le proti popolni varnosti, proti vsaj trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo.
Inkaso faktur in menic. Trgovski krediti.
MILO,GAZELA' ODTEHTA
PO SVOJI IZBORNI KAKOVOSTI
i
vse manjvredne, cenejSe izdelke. Dobite ga v vsaki trgovini!
Belokranfski dan.
VELIKO TOMBOLO
priredi Belokranjska podružnica S. P. D. dne 3. maja 1925 na Kongresnem trgu v Ljubljani za zgradbo planinskega doma na Mirni gori v Belokrajlfil-
d o b i t k n
1. Spalnica Iz orehovega lesa
2. Pisalni stroj..............
3. Močko kolo
9000 Din 6000 Din
o.	fliosnu Koio.......................  .	.	3000	Din
4. Šivalni stroj..................................  4000	Djn
Knjižnica, zastopana po vseh maMIfpisattljih 1600 Din
I.	6 tombol:
&. Kuhinjska oprema  .................. 1500	Din
II. 50 kvatern ) obsegajočih zelo potrebne reči, kakor: vreč«
III. 50 Cinkvinov ] moke, zaboj sladkorja, dežni plašči i. t. d.
Dobitki iq razstavljeni pil gosp. Ivanu ternelu na Dunajski testi.
Pred tombolo obhod belokranjskih svatov v pristnih narodnih nošah i godbo In dobitki po mestu.
ODBOR.
Kupujte srečke!
|
1
i
I
3=
SLOGRAD
Tel. Inter. 189.
Tel. inter. 180.
Mina pisarna UllJim Spodnia Hib,
Frankopanska ulica 151.
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, modeme industrijske zgradbe, betonske in železob e tonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobeton-ske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa; Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje^ konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „siloa-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
lSg»«l"!l 1 1	■■	■	■	n	i	 r.,	,	--I
i—	*....................
1
1
j
1
l
Se=5^S®S2®E^S=5a
Mmi papir m m nnniHie aiatale. THE REX CO., Ljubljana.
Prometni zavod za pmgy
prodaja
PREMOG
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov zn domačo vporabo kakor tudi za Industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrate in vaakegn lavor« ter priporoCa po-8obn6 prvovrstni CeSkoslovaSki in augleuki lfpks za livarno in domaCo vporabo, kovaSki premog, črni premog in brikete.
pm ra zs° pr« d. d.
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/1,
„SAVA“ „CABA“
opče osiguravajuče dioni-čarsko društvo u Zagrebu
onie ocnrypaBajyhe jihohh-MapCKO flpyuiTBO y 3arpe6y
ustanovljena od jugoslovanskih denarnih zavodov:
Prva hrvatska štedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadransko-Podunavska banka d. d., in Zemaljska banka d. d. v Beogradu, ter Zemaljska banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu
je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja
občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu.
Lastni družbeni jamstveni (ondi brez garancij bank-ustanoviteljic okroglo 30 milijonov dinarjev*
Generalno zastopstvo za Slovenilo
v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta it. 2
posluje v vseh zavarovalnih strokah.
Lastnik inž. Marko Kranjec.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
.Odgovorni urednik M. J a n k o 1 e*