PoStnlna plafsna v gotovini Postgebiihr bat bezahlf in KMETSKI LIST Verwaitung and Schriftleitung • Uprava ln uredništvo« Pueclnljeva 6 — m 31-22—31-20 — Erscbeint tvflchentUch • Izhaja vsak teden Festbezugsprels jiduiicb - Naročnina letno Lli 24 — Elnzelverkaofspreta . Posamezna Številka Cent. 80. PREGLED VOJNIH DOGODKOV P,»t| in bolj se bližamo odločitvi. Sovjeti so se pripravili za nove velike bitke ln Angleži in Američani grozijo z invazijo. Razume se, da je tudi rrn^ilrn vodstvo s pomočjo svojih zaveznikov pri-pra*4io vse za sprejem zamišljenih sovražnih naklepov. O nemški pripravljenosti je minister -ne svetilke morajo biti zatemnjene. Svetiti se sn a z njimi le pred seboj navzdol. Glavna dohodna vrata v podstrešje je najbolje, če so stalno odprta. Ce pa so zaklenjena, mora biti ključ hitro na razpolago. Preizkusite večkrat, če je mogoče hitro odpiranje podstrešja. Kjer segajo zavarovanja okenskih odprtin pri zakloniSCh na Javni hodnik, jih je pleskati vsaj na robovih z belo barvo, da bodo vidna za čas zatemnitve. V zaklonišču je odstraniti vse šipe na oknih aU vratih ali pa jih je zavarovati na notranji strani z deskami, odejami in podobnim. 2e pri manjšem zračnem pritisku se namreč te Sipe zdrobe, stekleni prah pa, kl nastane, je nevaren za oči in kožo. omace novice * Zlatomašnik Josip Štrancar je umrl v Gorici 29. aprila. Bil je župnik rihemberški in častni duhovni svetnik. Rodil se je leta 1864. v Uhanjah na Vipavskem, bil je torej 801etnik. Za Rihem-berk in njegove podružnice se je zgledno žrtvoval. V sivi starosti še ni hotel v zasluženi pokoj in je večkrat sam brez kaplana opravljal obljudeno župnijo. Častila ga je vsa Goriška. * »Goriški list« je začel izhajati 6. maja pod uredništvom dr. Milana Komarja v Gorici. Izhajal bo vsako sredo in soboto zjutraj. V prvi številki prinaša poročila z bojišč, zgodovino slovenskega časopisja na Goriškem, zgodovino slovenske besede v Posočju in vesti z vsega sveta, daljši članek o kraškem pesniku Srečku Kosovelu in podlistek Ivana Preglja »Mengore«, nadalje članke in novice z Goriškega in Tržaškega, gospodarske vesti in ponatis znane povesti »Na srebrni obli«. »Goriški list« toplo pozdravljamo ln mu želimo najlepši razvoj. * Imetniki avstrijskih odlikovanj za hrabrost, bivajoči na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje«, prejmejo naslednje častne nagrade: za zlato svetinjo 200 lir mesečne častne plače, ki se izplačuje v naprej; za srebrno svetinjo 1. razreda častno darilo v znesku 600 lir na leto, ki se izplačuje 1. decembra; za srebrno svetinjo 2. razreda pa naklonitev 300 lir na leto, ki se izplačuje 1. decembra, če je odllkovanec dopolnil 70. leto starosti Ta naredba velja z vzvratno močjo od 29. septembra 1943. * Papirna nabirka Slovenskega Rdečega križa bo prirejena v bližnjih dneh, ko bodo prejeli trgovski in drugI zasebni obrati, podjetja in ustanove vabilo, da zberejo ves stari nerabni papir in ga darujejo Slovenskemu Rdečemu križu. V kratkem bo izvedena tudi nabirka od hiše do hiše, od družine do družine. Od prodaje starega papirja si obeta Slovenski Rdeči križ znatnih dohodkov, ki jih venomer nujno potrebuje za lajšanje bede v sedanji vojni. Nabrani papir bo prodajal v papirnico, ki je danes zaradi naših domačih razmer v zadregi za lesovino in je zatorej še mnogo bolj kakor v rednih razmerah prisiljena predelovati stari papir. Tudi mi priporočamo, da se pri nabirki starega papirja vsakdo oddolži po svojih možnostih. * Poraba plina v Ljubljani bo v kratkem omejena za poldrugi mesec, ker mora vodstvo plinarne popraviti sedanje peči. Omejitve so bile te dni objavljene v dnevnikih. Popravila bodo izvršena tako temeljito, da bo dosedanjim in bodočim odjemalcem zajamčena redna dobava boljšega plina. Ljubljanska plinarna je že lani naročila novo komorsko peč za proizvajanje plina, ki bi morala letošnjo pomlad pričeti z obratovanjem. Zaradi vojnih razmer pa se dobava peči zavlekla do prihodnje zime. Dotlej morajo biti v obratu dosedanje peči, ki jih je zdaj treba takoj popraviti. Gospodinje, skrbite, da bodo gorilcl v plinskih štedilnikih in kuhalnikih vsak teden vsaj enkrat osnaženi. * Črnoborzljanci obsojeni na 187.000 lir. Policijska uprava v Ljubljani objavlja vsak mesec spisek tistih, ki so bili obsojeni zaradi kršitve protidraginjskih uredb. Tako je policija v aprilu kaznovala 113 oseb na skupno denarno globo 187.200 lir. Samo zaradi navijanja cen in prodaje živil po pretiranih cenah je bilo obsojenih 69 oseb, med njimi največ gostilničarjev, na skupno 112.500 lir. Zaplenjene so bile tudi zaloge živil, elastl mnogo raznega lesa. V prvih 4 mesecih letošnjega leta je bilo obsojenih okrog 600 oseb na skupno denarno globo 730.000 lir. * Vse lastnike in rednlke psov v Ljubljani je pozvala mestna občina, naj prijavijo pse zaradi vpisa v pasji kataster za proračunsko leto 1944. Psi so uvrščeni v dve kategoriji, namreč v pse čuvaje ln v vse druge. Občinska taksa znaša za leto 1944 za pse čuvaje 25 lir, za vsakega drugega psa pa 100 lir. Pasje znamke se dobe pri izvršilnem odseku mestnega županstva v Lingar-jevl ulici št. 1 za povračilo nabavnih stroškov. Tam sprejemajo tudi vse take prijave in naznanila. * Njive v ljubljanski občini, ki so letos obdelane, obsegajo nad 1850 ha ali 18 milijonov kv. metrov. V splošnem je obdelano toliko zemlje kakor prejšnja leta, morda malo več. Kakor cenijo splošno. Je bil zgodnji in porr1 krompir v Ljubljani letos posajen na okoli 650 ha. koruza na 130 ha. razne žitarice pa na 300 ha. Ce bo vreme naklonjeno, bo LJubljana tudi letos z znatnim pridelkom olajšala svolo prehrano. * V prvih štirih mesecih letošnjega leta smo Hmell le malo padavin, podobno kokor lani. Od .-fanuarja do konca aprila leto« smo imeli le 34 -leževriih dni. za 7 več kakor lani. Toda v t.om času je padlo samo 171.4 mm dežja (lani 231.3 mm), torei za pr*bl'žno tretjino manj kakor ob suhih pomladnih mesecih v zadnjem desetletju. D Velik tabor na Vrhniki Cankarjev rojstni kraj je iinel v nedeljo velik tabor, na katerega se je pripeljal tudi g. prezident R u p n i k s svojim spremstvom. Bil je prisrčno pozdravljen. Dobrodošlico so mu izrekli okrajni glavar Maršič, major Lehman v imenu domobrancev in župan Hren v imenu Vrhnike. G. prezident je odgovoril, da je z veseljem prišel na Vrhniko, v kraj reda in miru. Pregledal je čete domobrancev in gasilcev in jih pozdravil: Domobranci, zdravo! Gromko je odjeknilo: Bog daj! Godba je med tem igrala pozdravno koračnico, množica pa je prisrčno pozdravljala prezi-denta-generala. Skupina deklet v narodnih nošah je odličnemu gostu ponudila kruha in soli po stari slovenski šegi, nakar so mu dekleta pripela na prsi slovenski šopek, prav tako gostom, zbranim okrog prezidenta. V Imenu vrhniške mladeži je pozdravila prezidenta majhna deklica v narodni noši, rekoč, da hoče tudi vrhniška mladina sodelovati s svojim narodom v težki dobi in hoditi po poti, ki jo je nakazal g. prezident. Z velikim šopkom, ki ga je izročila predstavniku naše oblasti, je izkazala ljubezen naših najmlajših. Med gostim špalirjem mladine, ki je mahala s slovenskimi zastavicami in belimi robci, se je g. prezident vzpel na častni oder pred Cankarjevim spomenikom. Tu so se zbrali tudi vsi predstavniki, pred odrom pa so se vstopile narodne noše, da je prizorišče dobilo najlepši okvir. Z Vrhnike in okolice se je na tabor zbralo okrog 4000 ljudi, ki so g. prezidenta prisrčno pozdravljali. In že je zadonela koračnica ter se je začel slovesni mimohod. Na čelu sprevoda so jezdili na belcih trije fantje v narodnih nošah, srednji je nesel veliko slovensko trobojnico. Sledila je domobranska godba, ki se je nato vstopila na nasprotno stran častnega odra. Nato so korakale domobranske čete v strumnem koraku. Prezident-general je ljubeznivo kakor vedno odzdravljal domobrancem, množica pa jih je obsipala s cvetjem in jih bodrila z vzkliki. Po mimohodu se je g. prezident poslovil od Vrhničanov in domobrancev in je — za slovo spet navdušeno pozdravljan —■ zasedel avto ter se vrnil s spremstvom v Ljubljano. Pričelo se je zborovanje, kjer je imel programa-tičen govor g. dr. Ludovik Puš. Mati, Domovina, Bog — nesmrtne besede Ivana Cankarja — to so naše svetinje, ki jim hočemo ostati zvesti Vsaki izmed njej g. dr. dr. Puš posvetil daljša, topla izvajanja, ki so se globoko dojmila vseh prisotnih. Govor je izzval krepko navdušenje. Nato je domobranska godba zaigrala našo himno »Naprej zastave slava«, ki jo je množica poslušala odkritih glav. Drugi govornik g. Nikolaj J e 1 o č n i h je izpregovoril v imenu slovenske mladine, ki hoče danes hoditi ravno pot za svojim generalom Rupnikom in ne bo dopustila nobene komsomol-ske, framasonske in beograjske čaršijske politike v svojih vrstah. »Mi hočemo samo eno«, je zaključil govornik, »slovenskemu narodu življenje in komunizmu smrt!« Množica je navdušeno zapela »Hej Slovenci«. Veliki tabor je bil za Vrhniko pravi narodni praznik, ki bo še dolgo oetal vsem prisotnim ne samo v spominu, temveč tudi za bodrilo. Na bojiščih pt Na Dolenjskem zasedajo domobranske čete vse važnejše kraje ln ljudstvo jih povsod zadovoljno sprejema. Brez vsakih Izgub so 23. aprila zasedli Žužemberk. Zaplenili so veliko zalogo streliva, orožja in živil. V boju je bilo pobitih 18 komuni? stov, nekaj pa se jih je predalo domobrancem. Kolikor je ostalo doma še skrivačev, so se prav tako priglasili domobrancem. Tudi v St. Jerneju so se utaborili domobranci in so že v nedeljo 30. aprila priredili akademijo. Iz maščevanja so komunisti nato ponoči pričeli napadati št. Jernej, da bi domobransko posadko »likvidirali«. Domobranci pa so odločno izpadli in pognali komuniste spet daleč nazaj pod Gorjance. Padlo je 7 komunistov in ena komunistka. Med padlimi komunisti je bil tudi operativni oficir Anton Rugelj. Zaplenjeno je bilo več orožja. Nov umor duhovnika je bil izvršen v Hinjah. Dne 21. aprila ob 2. zjutraj so komunisti ubili kaplana Franca K e r n a Na smrt ga je obsodil po naročilu »višjih« neki Gašper lz Za.bje vasi. Na morišče sta ga pa peljala neki Gašper lz Toplic in neki Cvetko iz Ljubljane. Kaplan Kern je bil doma iz Praprotne police pri Velesovem. V svoji fari je vztrajal, dokler se je dalo. Letos na veliko sredo so ga pa komunisti vzeli, s seboj ln si zdaj naprtili nov zločin. Dne 3. maja so domobranci iz Ribnice zasedli Struge. Ob nepričakovanem napadu so ubili dva ti komunizmu krvoloka, ki sta bila že dve leti strah vse doline. Prvi je bil Blisk iz Vidma-Dobrepolj, drugi pa Heglec iz Strug. Ta dva sta bila odgovorna za vse umore in rope komunistov v okolici. Iz Ribnice poročajo, da komunisti po neprestanih porazih nočejo več v borbo. Politkomisarji jim morajo obljubljati svobodno ropanje in ubijanje, kar pa tudi več ne zaleže. Bela Krajina še trpi pod strahovlado. Najvidnejši dokaz tega je novo veliko pokopališče v Adlešičih, kjer je sedaj poveljstvo in »višje vojaško sodišče« hrvatskih komunistov. Sem vodijo iz sosedne Hrvatske revne kmete, ki se niso hoteli vdinjati komunizmu. Tu jih po kratkem postopku sodijo na smrt. Za nedolžne žrtve so določili neko večjo globel, ki se naglo polni. O nezadovoljstvu med komunisti ne pričajo samo izjave zajetih komunistov, marveč se celo že njihovi poveljniki »izpozabljajo«, da priznavajo resnico. Znani komunistični general Mirko Am-brožič, ki ima visoki naslov »koiftandanta zapad-ne operativne cone«, je takole izjavil 14. aprila pred vsemi ljudmi v Metnaju pri Stični: »Prekleto smo ga zavozili! Vidim, da ne bomo zmogli! Kako rad bi se pretolkel v Ljubljano, če bi vedel, da se ml ne bo nič hudega zgodilo.« Ker pa ta general poleg vseh drugih dobro ve, da bi se mu v Ljubljani vsekakor kaj zgodilo, mora pač ostati tam kjer je. Čeprav se je letos zemlja nekajkrat naplla, je vendar še potrebna moče. Tako malo padavin v 4 mesecih že kmalu ni bilo v zadnjih 25 letih. * Tombola, kakršne pri nas še ni bilo. Za knjižno tombolo Zimske pomoči je zavladalo veliko zanimanje v Ljubljani kakor tudi na deželi. Doslej je Ljubljana pokupila že nad 50.000 srečk, dežela pa okrog 20.000. Vsega skupaj je bilo natisnjenih 56.000 srečk. Takoj za Ljubljano se seveda uvršča Novo mesto, ki je pokupilo 15.000 srečk. Nadalje so se dobro Izkazali ljubljanski okoliški kraji, dobro se je odrezala tudi Postojna. Prav gotovo še nobena tombola na Slovenskem ni dosegala sedanje knjižne tombole ne po številu srečk, ne po številu dobitkov. Sam natisk srečk je veljal 25.000 lir, vendar je bil ta znesek krit z reklamo, natisnjeno na zadnji strani srečk. * Nov infekcijski oddelek pri bolnišnici na Golniku je bil pred dnevi Izročen svojemu namenu. Bolnišnica na Golniku je v zadnjih treh letih sprejela 19.726 bolnikov. Med temi je bilo 837 bolnikov z nalezljivimi boleznimi. Začasno so jih nastanjevall v zasilno urejenem posebnem oddelku. 2e julija 1941 so začeli graditi poseben oddelek za nalezljive bolezni in je zdaj v dveh nadstropjih dokončan. Ima 90 postelj, kar povsem ustreza potrebam Gorenjskega. * Ivo Ban se je sodil sam. V vsej Ljubljanski pokrajini je bilo v zadnjih treh letih znano ime Ivana Bana, proslulega kom'sarja v Trebnjem. Ivo Ban se je naselil v Trebnjem že med prejšnjo svetovno vojno kot šofer. Ko so Trebnje zasedli Italijani, je postal njihov najožji zaveznik, obe- nem pa je vzdrževal stike s komunisti. Skrbel je, da so odhajali v internacijo protikomunlstl. Dal se je podkupovati. Komuniste je sproti obveščal o vseh uradnih razgovorih v Trebnjem. Ko so 8. septembra lani badoljevcl zapustili Trebnje, je pustil Ban v obCnski blagajni 250.000 lir komunistom, sam pa je vzel 50.000 lir občinskega denarja in odšel v Italijo. Zadnje mesece je živel v Trstu, kjer se je na veliko pečal s črno borzo. Ko mu Je oblast prišla na sled,, si je rajši sodil sam. » Pomočnice za hišno prvo pomoč ob letalskem napadu, ki so napravile teoretični del tečaja v Ljubljani, Imajo zdaj priliko, da se tudi praktično vadijo za prvo pomoč, ln s'cer se je deveti tečaj pričel 8. maja. 10. tečaj 9. maja, 11. tečaj 10. maja ln 12. tečaj v četrtek 11. maja vsak dan od 17.30 do 19. ure. Pisal! smo že. kako koristni so ti tečaji tudi za poznejše življenje; zato priporočamo naš!m dekletom v Ljubljani, da se — kolikor se še niso — tudi v bodoče priglašajo v te tečaje. • Jurčičeva nagrada za pripovedništvo je razpisana ob 100 letnici rojstva Jos!pa Jurčiča v višini 6000 lir in je namenjena še neizdanemu izvirnemu slovenskemu romanu v obsegu 16 do 24 tlskovhih pol. Delo mora bit! nesporne umetniške vrednosti. Nagrado je razpisala »Dobra knliga«, ki je doslej razposlala med Slovence že celo vrsto prvovrstnih romanov. Pisatelji morajo vpo-slatl rokopise do 31. oktobra tegra leta na naslov: »Dobra knjiga«, knfžna zbirka Narodne tiskarne v Ljubljani, Pucclnijeva ulica 5. Kadar Stalin zavozi... Komunistična stranka Sovjetske unije je ob koncu leta 1929. praznovala petdesetletnico moža, čigar diktatorska samovolja pa je bila 'te tedaj zakon za blizu dve3to milijonov ljudi in čigar neomejeni oblasti se je morala že tedaj pokoravati ena šestina vse zemeljske kopnine. Stotisočl slede že leta in leta vsakemu njegovemu povelju, na drugi strani pa zopet nepregledne množice preklinjajo njega in njegovo početje. življenjepis rdečega diktatorja ruske revolucije in današnje vojne je za Stalinovo zgodnjo mladost tako enostaven, kakor je lahks le življenjepis vsakega povprečneža. Josif Vlsarionovič Džugašvili se je rodil 21. decembra 1879 t mali gruzinski vasici Gori blizu Tlflisa. Njegov oče je imel v tem selu majhno čevljarsko obrt, s katero se je mukoma preživljal in ki je bila določena za življenjsko pot tudi mlademu Josifu. Deček pa je že v osnovni šoli kazal nekaj talentov, zaradi katerih mu je selski svečenik po ljudski šoli izposloval prosto mesto v tifliškem semenišču. Današnji vlastodržec je bil naj najlepše« potu, da postane svečenik pravoslavne cerkve. Tu pa je ognjeviti Gruzinec prišel prvič v stike s tifliškimi delavci ln se popolnoma posvetil revolucionarnemu gibanju, kar ga je kmalu privelo v nasprotje z obstoječimi državnimi zakoni. Bil je obtožen sodelovanja pri pripravah za stavko tifliškega delavstva ter pri tej priliki prvič pokazal svojo velikansko brezobzirnost. Izdal je na policiji vse svoje tovariše iz semenišča, ki so bili zapleteni v to zadevo ln so bili seveda ž njim vred Izključeni lz šole ter obsojeni Za svoje prevratno delovanje. Ko so nekateri vpra-Sali mladega revolucionarja, ali je res izdal svoje tovariše, jim je to hladno potrdil, češ da jih je s tem pridobil za revolucijo in jih rešil praznega življenja selske duhovščine. Pri takem pojmovanju se nI čuditi, da se mladi agitator ni bal izvajati skrajne posledice lz svojih idej ln da mu je bilo v dosego namena dobro vsako sredstvo. Stranka je potrebovala denarja ln Džungašvlli, Znan takrat bolj pod izmišljenima Imenoma Koko tn Koba, si ni pomišljal sestaviti tolpo, ki je pod njegovim poveljstvom enostavno ropala pošte in banke, da je stranka lahko prišla do denarja. »Razlaščevanje« so imenovali to početje. Z devetnajstim letom je Džungašvlli zaključil svoje Studile in se temeljito poglobil v socialistične teorije In doktrine ter s tem postal eden Izmed najbolj gorečih apostolov novega nauka. V tej dobi si je tudi privzel novo ime Stalin, pod katerim ga danes pozna ves svet. Njegovo življenje pred revolucijo je napolnjeno z večnimi zapori, pobegi in nemiri. Vedno znova je uhajal iz svojega sibirskega izgnanstva, nikoli pa ni bežal v inozemstvo, kar mu je v stranki pridobilo ugled. V Inozemstvu se je mudil le za časa strankinih kongresov, kjer je med številnimi emigranti zastopal revolucionarno gibanje v domovini. Ze pred prvo revolucijo je leta 1903. pobegnil s svojim stražnikom na potu v Vzhodno Sibirijo ln je isto ponovil kasneje še dvakrat. Četrtič se mu to ni posrečilo in ostal je od leta 1913. do začetka revolucije 1917. v izgnanstvu. V vrstah boljševiške hierarhije se Stalin nI mogel nikoli uveljaviti. Njegova sila je bila v stranki in od tu je lahko vodil politiko, postavljal na odločilna mesta sebi vdane ljudi in odstavljal neljube osebe. Od leta 1922. dalje je bil vsemogočni glavni tajnik stranke in pravi vodja politične pisarne, tedaj načelnik dveh instanc, ki jima je podrejeno vse javno in državno življenje v Sovjetski Rusiji. Kot tak je tudi zlomil odpor levičarske opozicije Trockega, pri čemer je nenavadno spretno uporabil proti trem Zidom Zinov-jevu, Kamenjevu in Trockemu, tri Ruse, Buhari-na, Kalinina in Rykova. Iz poznejših dogodkov pa je razvidno, da je vedno pripravljen streti v prah tudi svoje nedavne pomočnike, kakor sta morala to občutiti na lastni koži že Buharin in Rykov. Po lijenlnovl smrti je postal Stalin vrhovna osebnost v Sovjetski Rusiji. Prvemu se je vse pokoravalo ln priseglo nanj kot na nosilca Ideje, slednjega pa se vse boji ln diktatura enega človeka, slabo zakrinkana z diktaturo proletarijata, je odslej edina sila v zamotanem labirintu novega ruskega življenja V svoji politični oporoki je Ljenin svaril boljševiško stranko pred Stalinom in ga označil kot stalno nevarnost, kl jo je treba na vsak način preprečiti. Ljenin je slutil, kam lahko pritira državo ne-ugnana rušilna sila Stalinova in njegova sposobnost, naprtiti odgovornost za neuspehe svojih akcij drugim člniteljem. V petletnem načrtu za zgradbo ruskega narodnega gospodarstva na novi komunistični in kolektivni podlagi je bila predvidena tudi popolna kolektivlzaclja kmetske produkcije. Kak delež je imel na sestavi tega načrta Stalin, je razvidno iz tega, da se je ta načrt imenoval kratko »Stalinova petletka«. Izprva so bili časopisi polni tega naziva, brž nato pa so govorili le še o načrtu, pokorno lzpuščajoč ime Stalinovo, najbrž po naročilu njega samega. Prvo leto — od oktobra 1928 do oktobra 1929 — je veljalo obnovi industrije, ki jo je revolucija in nji sledeča državljanska vojna spravila popolnoma na tla. Naslednjo zimo pa je prišla na vrsto kolektivizaclja kmetskih posestev in z veliko gesto so se moskovski mogočnikl lotili izvrševanja načrta, Izdelanega pri zeleni mizi do najmanjših podrobnosti. Sovjetska vlada je javila z zmagoslavjem, da je do konca februarja 1930 koiekti-vizirala 110.000 kmetskih posestev s 50 milijoni ruskih kmetov. V začetku marca 1. 1930. bi bile morale biti zbrane ogromne količine žita za posev kolektivizirane zemlje, industrija pa bi morala dobaviti potrebne traktorje in sejalke, ki bi naj omogočili strojno obdelovanje skupne orne zemlje. Vlada je z velikim zanosom napovedala za, četek pomladanske poševne kampanje, ves njen aparat se je vrgel na delo ter kolektiviziral ne samo žito, zemljo in vprežno živino, marveč tudi orodje, hiše, perutnino, drobnico, krave in svinje, ponekod celo pohištvo in obleko. Stranka je poslala na kmete na tisoče agitatorjev, ki često niso imeli niti pojma o kolektivlzaeijl, zato so napravili slino škodo v narodnem gospodarstvu. Ljudje so poklali in pojedli perutnino, svinje in krave, vprežna živina pa je trpela žejo in glad, ker ni imela več gospodarja, ki bi skrbel zanjo. Tehnično tako slabo pripravljeni veliki gospodarski prevrat je moral doživeti polom. Sele tedaj je stranka izdala podrobna navodila za kolektlvi-zacljo ln je lz nje izvzela vse hiše, vrtove, perutnino, svinje in krave, češ da vse to ne spada pod kolektivno imetje. Ostalo pa ni samo pri tej škodi, marveč se je izkazalo, da imajo samo ukrajinski kolhozi (kolektivna gospodarstva) dovolj žita za posev, ostalim pa manjka skoraj polovico potrebne količine. Dalje se je dognalo, da traktorji in drugI kmetijski stroji, kolikor jih je bilo naročenih iz inozemstva, ne zadostujejo za ogromno površino kolektivizirane zemlje. Vlada je morala zatrobiti na umik. Oglasil se je Isti glavni tajnik Stalin in krepko udaril po »brigadah«, ki so vršile ono, kar je ukazal Stalin. »Dosedanji uspehi so jim zmešali glave«, je takrat pisal Stalin v svojem glasilu »Pravdi«, »da so začeli siliti v kolhoze vse kmete, dasi je bilo določeno, da vstopijo vanje samo oni, ki so za kolektivno misel in ki svoj ozki osebni Interes podredč veliki stavbi gospodarstva bodočnosti.« Natančno to sta hotela tudi Buharin in Rykov in vendar ju je Stalin kot nevarna desničarsko opo-zlčionalca odstranil z vodstva državnih poslov, Stalin je torej udaril po stranki in pristaše tako zmešal, da ne vedo, pri čem da so. Stri je levičarsko opozicijo Trockega, ker je silila na radikalno Izvajanje komunističnega programa tudi na kmetih. Takoj nato pa je sam osvojil ta radika-lizem in udaril po desničarjih Buharlnu ln Ry-kovu, kl sta zahtevala zmernost ln počasno ko-lektivizacijo. Nato je sam zopet privzel desnlčar-skl program in ostro zavrnil goreče komuniste, ki jim je bil še nedavno prej naročil brezobzirno I izvedbo kolektivizacije. j Namesto ponesrečenih kolektivov je Stalin nato * ubral pot kmetskih artelov, da v zadnjem tre-i nutku reši, kar se da še rešitL Arteli so star na- Vinko Gaberski: 6 b»o raz-tepl s citronovim sokom ali z malee iMionina. s tremi rumenjaki, 3 dkg sladkega mael^, z žMčieo moke in eno osmlnko Spargljeve voclej katstepaj na ognju dalje, dokler ne zavre, nato odmakni, Se nekoliko raztepaj in pollj s to polivko špatglje. Spargljeva polivka je fina sezijska Jed. Svetlo rumeno prežganje se razkuha, da Je gfadfco ln ne kepčasto z mesno juho, dodati je tr^oa za so-ževo konico muSkatovega oreščka, pfcst na male kose arezanlh špargljev in nekaj zrezanifi gob. Šparglji in gobe se kuhajo na lajfh.2rn ognju. Polivka se jč pri mesu, pečenki in perutnini. * Drobni nasveti Pesni sok Je koristen malokrvnim ln sladkor no-bolnim, ker vzbuja prebavne organe hi pospešuje delovanje Jeter, Pesni sok priporočajo tudi proti pljučnim boleznim. Na strgalniku naritfaj rdečo peso in sok stisni skozi čisto krpico. Pelinov čaj je zdravilno sredstvo proti slabemu želodcu, zlatenici in glistam. Pelin popasi s klopom in ga pusti v njem četrt ure, pe^eedi ln rabi. AH pa namoči zrezant ali z legenffa predmetom stolčenl pelin čez noč in zjutraj použij pred zajtrkom ali po njem, kakor pa? prenese želodec. Salmljak vdihavamo pri kašljanju (z Izmečki). V lekarni se dobi v to svrho ln ni drago zdravilo. Zelena osvežuje živce, ureja delovanje ledvic In mehurja. Rabi na strgalniku naribanp, ker je presna bolj učinkovita. Začini jo s kapljo olja in posuj s Ščepcem petršilja. Predala predalnikov, omar, miz Itd. naiaaži ob spodnjih straneh z milom, da se bode lahko in gladko odpirala. »imi ljudmi ne umiva rad. S hrano je bilo hudo, n vendar je tudi v tej smeri napredoval za popolnega cigana, tako da se Je po dveh letih razlikoval od rojenega cigana samo s svojimi svetlejšimi lasmi. Drugače pa je bil popolnoma njihov: zanikrn, divji, neotesan; da, še muzikant Je bil dober, ker je Imel posluh in nekaj vaje že od Učitelja Božiča. Tako je šlo ves čas do sejma, v Skadru, kjer ge je sestala tolpa pristnega grškega cigana An-tiona s Hotkovo družino. Ob tistih ciganskih praznikih se je bil Hotku jezik razvezal, da se Je prav na Široko razgovoril. Posebno se je hvalil s potezo, ki jo je napravil tam v Liki. ko je otel Bilno bogatemu knezu, tako se je izražal, edinega sina, za katerega dobi svojčas veliko odkupnino; tem večjo, čim dalje bodo starši morali Čakati nanj. Andon je ob svoji ciganski revSčini zamaknjen poslušal povest, lil je bila mična že tudi brez pretiravanja, in sproti delal načrte, kako bi mogel zvabiti dečka za svoje namene. Hotko je namreč ob neki priložnosti dal razumeti, da bi Branka, k! so ga preimenovali za Irga, tudi prodal, kajti ne ve, je rekel, če bo še kdaj varno Iti na Hrvatsko. Po takem se je Andonu zdelo, da bi z dečkom ne mogel Imeti izgube; saj če bi tudi kaj več plačal, toliko bi še vedno dobil od sorodnikov zanj, ako bi jim ga vrnil. Da pa niti tega ne bi tvegal, je po ciganski bratovščini Hotka z njegovimi ljudmi vred napojil, Z Irgom pa Izginil, misleč, da za njim ne bo sledu. Tako je prišel Irg-Branko po mnogih ovinkih na Grško, kjer so ga premetavali valovi ciganskega življenja. Nikdo v domačem kraju ni vedel, kje Je, nikomur v tujini se nl mogel razodeti. Saj cigani so ga zakrivali ln mu zlasti niso dali priti do panirja tn svinčnka, da bi komu zapisal svoje Ime ln svoj kraj. IX. USODA PREDE NIT Ko se je učitelj Božič začutil v Valom svoboden, Je ugotovil, da je preživel v turSkl ječi grdo zimo. Zdenje v slabih razmerah in večnih skrbeh ga je močno zdelalo. Lepo pomladno sonce pa ga je takoj poživilo in vzbrstele so mu nove nade. Imel je priložnost takoj odriniti z manjšo barko do grškega Patrasa, a ker je slišal, da bo čez tri dni najpozneje zopet tukAJ — »Tahčja«, je sklenil čakati na njo. V tretje gre rado. Zato je pohajkoval po mestu, & sedaj brez sumljive sprave za slikanje, ki mu je bila kriva dolgega zlmo-vanja pri Turkih. Aparat je po sili poklonil ljubeznivemu ruskemu agentu za zahvalo za pomoč. Brodu je še vedno zapovedoval isti kapetan, ki se je takoj spomnil Božiča in njegove zapletene zadeve. Ze prvi dan se je pri večerji razve-delo, kako neprijetnost je doživljal novi potnik v Valoni; ni čudno, da so se vsi zanimali zanj. Posebno se je zavzel zanj višji uradnik parobro-darske družbe, ki je govoril več jezikov. Bil na službenem potovanju in se ravno vračal v Patras. Govoril je razmeroma dobro srbski ter poznal na Reki pomorsko podjetje in prevozništvo »Družba Popara«. Tudi če ne bi bil človek dobrega srca, bi se bil zavoljo trgovinskih zvez zanimal za zadevo, ki mu jo Je razložil Božič. Sedaj na krovu mu seveda ni mogel pomagati, a s prvim korakom na grški celini mu je obljubil vso mogočo pomoč. In res. Dospevšl v Patras sta mogla takoj ugotoviti, da so bili razen drugih hkrati tudi pred meseci prišli v Patras z ladjo »Tahčjo«, ki je enota brodovja, pri katerem ravno služi ustrežljivi človek, neki cigani z dvema dečkoma. To se je po seznamih dalo dognati; gotovo je tudi, da je bil eden — Irg. Kam pa so 911, ni nihče vedel niti takrat, a kaj šele sedaj. Saj naročUu oblasti je bilo ustreženo že s tem, da so cig&ae »voljo splošnega suma posebej registrirali joHciji na pristanišču. Dasi gospod Tomaldes Božiča nt zapustil, je bilo poizvedovanje za BMtal»om in cigani vendar težko; teže še zato, ker BoSi« ni razumel grški, a oni uradnik vendar nl »segel biti ves čas ln povsod z njim. Nekaj opore za zasledovanje cigan** 1« iskanje Branka je imel Božič v rahli trdftrt fc Albanije, da ima ropar Andon neke namene ■ cirkusom, ka-11. In sreča je naklonila, da se Je aeznanll v kavarni ■ postarnim gospodom, ki se Je izdal za bivšega pomorca. Bil je kapitan v pcfaoju, ki seveda govori marsikak jezik. Stara »afvaia vseh upokojencev je, da prebirajo Časnike ter ywwile-vajo in prenašajo novice. Kapitan je BaMfii ob čaši gostega grškega vina marsikaj jw»edal in ga napoti! v Atene, ako se zanima aa «8sku». Kajti tamle pozno jeseni so bili na««*e« tesniki res pisali, da se snuje družba z nekimi pactabnimi nameni. Sedaj je seveda tudi nam jaane. eukaj so oni dobro poučeni sleparski cigani ra^tav^ali o možnosti, da bi spravili dečka h kofaedftantom. Zdi se tudi, da so se prepričali, da ka«e ianebitl se ga, ker za nje ni imel prave vrednosti. se dal navaditi krasti, pa ni. Pomoree je Se Božiču tudi svetoval, naj takoj skoči na ob*lK« ladjico, ki pojde Se opoldne po zalivu v Korint. Od tam prek teseni, pa po vodi do Pirčja ln Ate« Je samo malenkost. Učitelju Božiču je bilo res že vsee«K>, kam ?e obrne in kaj stori v tujem svetu; Imel Je pač dober namen, da bi po najboljšem prewfctrhu našel svojega gojenca. Kako pa ln kje ki kdaj, tega seveda ni vedel. Prepuščal je del svojih skrbi dobri volji usode. Kakor prej v Valoni, je tudi tukaj odločno naročil, naj ničesar ne javljatfo na Reko. ker tam nl zanesljivih ljudi; saj je menda dobil že vse v oblast stric Milan. *a«H čudesa Indijske prestolnice Burna zgodovina mesta, ki |e bilo šestkrat razdejano ln šestkrat nanovo zgrajeno Z vpadom japonskih bi Indijskih nacionalnih čet v pokrajino Manlpur stopa Indija spet v ospredje zanimanja svetovne javnosti. Oglejmo si njeno prestolnico Delhil Popotnik, ki je v svojem življenju videl že .mnogo sveta in ga je pot med drugim zanesla v indijsko prestolnico Delhi, je neko jutro , Izrazil svojemu strežniku in vodniku željo, da bi Si rad ogledal to slovito indijsko mepto. Ta pa se je začudil, češ: »Katero mesto bi radi videli? Tu Delhiju je namreč šest mest.« Delhi, ki je približno trideset let že prestolnica t>ritanske Indije (Kalkuta, ki je dosti večje po psegu in številu prebivalstva, leži preveč na robu fn zato ni prikladna za prestolno mesto), ima tisočletno zgodovino in je-v resnici »mesto šeste-rih mest« s približno pol milijona ljudi. Vsako teh Sesterih mest ima svoje posebno Mce, svoj poseben značaj. Tu je starodavni Delhi, potem Delhi Velikega Mogula, muslimansko, pra-po indijsko mesto, evropska mestna četrt, h ka-sri so se v zadnjih tridesetih letih pridružile veličastne zgradbe »vladnega mesta« s palačo indijskega podkralja, s parlamentom, ministrstvi in poslopji, ki v njih stanuje višje uradništvo. Petnajst kilometrov razvalin priča o davni zgodovini mesta Delhija. Delhi je bilo slovito mesto že v prvih časih biahmanstva. Šestkrat je bilo razdejano ln šestkrat spet znova postavljeno. Zdaj se okrog čudovitih palač na-sledinkov velikega Timurlenka, palač, ki so. ostale nedotaknjene, okrog razvalin kraljevskih dvorcev ln svetišč dviguje novo, belo mesto. Mesto Delhi pa nI važno samo kot prestolnica Jndljo (v poletnem Času to prestolno mesto zamenjajo z drugim, ki leži dosti »bolj na zraku«, med hribi; ta poletna rezidenca indijskega podkralja je Simla), pač pa je velikega pomena tudi kot trgovsko in industrijsko središče Slovi zlasti po tem, da tam izdelujeje zlate, srebrne ln slonokoščene dragulje. Bogata je tudi industrija, saj imajo tam številne čistilnice sladkorja, tobačne tovarne, tovarne, v katerih izdelujejo najraznovrstnejše bakrene predmete itd. Tolikšen sloves pa Delhi uživa vprav zaradi svoje starodavne slave. V starih časih, davno pred Kristusovim rojstvom, je bilo mesto Delhi, ki je tedaj štelo približno dva milijona ljudi, neprestano izpostavljeno vpadom tujih ljudstev Tujce je vabilo tja bajno bogastvo, mesta pa so se hoteli polastiti tudi zato, ker je bilo v vojaškem oziru zelo pomembno. Močno obzidje s stolpi še danes priča, da so bili nekdanji Indijci od- lični graditelji. Pečat prve dobe budizma nosita dva stebra, ki še danes stojita in ki je vanju vklesan proglas tedanjega kralja A soka. Dobro ohranjeni so tudi še vsi gradovi ln utrdbe muslimanskih osvojevalcev. Križala so se tu najraznovrstnejia ljudstva, vsako s svojo posebno omiko. Vrstili so knezi in vladarji, nabobi in sultani, bramanl in budisti, jalni ln maometani. To je čudovita zgodovina tega indijskega mesta. Afganistanski voditelji so vdrli s svojimi vojskami tja in naredili okrog leta 1200. konec indijski dinastiji. Dve stoletji pozneje Je bojeviti poveljnik Mongolov, sloviti Ti-murlenk, pregnal Afganlstance. Za Monogoli so prišli v Indijo in zavzeli tudi mesto Delhi Perzi-jani, za njimi pa so se ga polastili spet Mongoli, ki so tam vladali od 1500 do začetka preteklega stoletja, ko so gugajočemu se prestolu Velikega Mogula dali Angleži zadnji udarec. V teh dolgih in viharnih stoletjih so padali pre* stoli, svetišča in omika, med ognjem in mečen< pa se je na njih razvalinah porajala čudovita in« dijska, Jaininjska, perzijska in arabska umetnost, To, kar je v Delhiju ostalo iz davnih dob njegove nemirne zgodovine, je neprecenljive vrednoeti. Gotovo pa je, da so bili med tistimi umetniki, ki Jih je poklical v deželo Veliki Mogul, da bi gradili njegove palače, tudi Evropci. Florentinec Al-berto Melegati Je pred kakšnimi trideseti™ i leti dobil nalogo, obnoviti mozaike. Demant, »k« se sveti kakor nebo« Razni osvojevalci so lz Dehlija odnesli in noga dragocenosti. Tako je na primer v prvi polovici 18. stoletja perzijski šah Nadir odnesel siOTiti de« mant »koh-l-nor« (gora luči), dragi kamen neprecenljive vrednoeti, ki je bil v grobu vladarja Akbarja. Nekdo Je v davnih časih zapisal o tem demantu, da »se sveti kot nebo«. Prebivalstvo mesta Delhi je po večini musll« mansko. NajsijajnejSe mestno svetišče je velika mošeja »Jama Masjid«, ki Je bres dvoma tudi največja muslimanska cerkev na svetu Spomeniki in palače iz dobe Velikega Mogula prikazujejo v najlepši luči, kakšno je bilo mesta Znamenito svetišče Indijskih mohamedancev: bela džamija v Agri Prišedši v Atene je hotel, tuj ln neznan, najprej zaprositi za pomoč pri avstroogrskem konzulatu. Grški je znal morda vsega sto besed, kolikor jih je bil ujel še v Valonl, kjer so ga imeli zadnji mesec, ko je čakal na dokumente, v večji I sobi skupaj z drugimi zaprtega. Ustavil se je še v predmestju v skromnem prenočišču. Tam si je uredil obleko in čevlje kakor že dolgo ne, in se opral, ostrigel ln obril, da je bil ves mlad in lep. Saj gre za velike reči, in ako hoče imeti uspeh, se mora že predstaviti na primeren način. Tri dni Je mož počival, se zbiral in po krčmah pasel svojo radovednost, da bi dognal, kaj, kar bi mu služilo. Četrti dan pa, ln v četrtem letu tavanja po svetu Je nastopil veliki dogodek. Božič je zamišljen šel po cesti med redkimi neznatnimi hišami proti mestu, ko Je začul strašen hrup. Obstal je in videl nedaleč, kako dimnikar sredi ceste suva ln pretepa svojega učenca, ki divje kričf, da nI bilo človeku podobno. Podvizal se je ln začel nenavadno surovega človeka gra- Sitl ln svariti, a vsaka beseda Je bila bob ob steno, aj mu nI mogel dosti dopovedati, ln če bi oni bil razumel, ni bil dostopen za pametno besedo. Brez pomoči Je obstal Božič na cesti, nečloveški mož pa se Je prestopil za nekaj korakov ln je s Silnim glasom govoril, da se je čulo kakor hude fcrožnje njemu in dečku. Božiču se Je mali dimnikar, ki Je ves v solzah kričal in se v prahu na Cesti zvijal, smilil, pa ga je z nogo v goli podplat rahlo sunil ln mu, seveda po svoje, vzpodbujajoče , rekel, naj vstane. Deček je prisluhnil, in ko je Božič ponovil poziv z drugimi besedami, se je mali obrnil ln zastrmel Je. S strahotnim glasom je zavpll ln kakor bi ga sprožila vzmet je skočil pokonci, pa k učitelju. Božič se je iznenadil, dimnikar pa Je st£l ob strani kakor okamenel. Oka-tnenel pa bi bil skoro tudi Božič, ko je slišal, da ga je črni deček ogovoril z »gospodine«, ln videl, da je mali dimnikar — Branko. Od nenadnega srečanja z dragim učiteljem je malemu, nesrečnemu gojencu zaplal v dušo tako silen val sreče, da mu je zajel vse čute, prevzel občutke ln mu zrahljal Jezik. Silno doživetje mu je vrnilo dar govora, kakor so bili s pridržkom prerokovali zdravniki pred leti. Branko je govoril za silo, kajti mnogokaj je že pozabil, a sedaj je njegovemu mojstru skoro vzelo besedo. Ni si mogel raztolmačitl čudeža. Sploh ni verjel, da bi deček bil kdaj nem. že vse te mesece, kolikor ga je imel od ciganov, se mu je zdelo, da samo zato noče govoriti, ker mu dlmni-karstvo ni všeč; saj cigani so mu samo rekli, da je silno boječ ln da molči, ker njegove govorice itak ne bi nikdo razumel. Zato mu je hotel s svojo neumestno in nečloveško strogostjo Izgnati trmo. Prizor svidenja učitelja z učencem bl bilo težko opisati, zlasti ker bl navzočnost tretjega samo motila. Z znamenji in pa z grškimi drobtinicami sta se Božič ln dimnikar pomenila o dečku ln mojster si je dal dopovedati, da pojde z obema na konzulat. Na uradu so našli višjega uradnika Hrvata, ki se je močno zavzel za zadevo. On sam je poznal Ime ln firmo Popare, starega Pavla Poparo pa kot podpornika dijakov še prav dobro, ln ko so dečka umlll, preoblekll ln lepo uredili, je gospod svetnik sam ugotovil, da je Branko svojemu dedu Pavlu čudovito podoben. Tako je bilo seveda vse lahko urediti. Grku so dali malenkostno odškodnino za stroške ln trud ln jezo, Božič pa je dobil primerno podporo za vožnjo ln vse dokumente za oblasti v domovini. Tako je Branko, ki Je bil namenjen za grško komedijo, pa ga v cirkusu zavoljo nemostl niso marali sprejeti, prišel v dimnikarsko obrt, kjer pa je po nesreči našel neljubeznlvega mojstra; tako Je potem tudi srečal svojega požrtvovalnega učitelja in z njim po tolikih bridkih doživljajih zajadral proti domu, o katerem ni več vedel, koU Je in čigav. X. DOMA IN NA SVOJEM Pot od Aten do Reke, kamor je potoval učitelj Božič s svojim gojencem, ki se Je že kmalu zopet precej razgovoril, Je bila nele zato lepa, ker j«( bila mirna in sončna ter za oba prijetna novosti ampak še bolj zato, ker je učitelj čutil velikan« sko zadovoljnost zavoljo uspešnosti svojih Bite v, učenec pa nam vsem drugim ne prav razumljivi veselje nad povratkom v svet omikanih IjudskiM bitij, s katerimi se more razgovoritl in radovati lepote življenja. Dnevi so lepo potekali la gospod Božič seveda ne bl bil Božič, če ne bl takoj zopet začel na primeren način vzgajati svojega biv« šega učenca. O, kako potreben je bil navodil lil nauka! Strašno je bil zaostal; ničesar nI znal še govorica se mu je hudo zatikala. In kake la raze je privlekel včasi na dan. So bile tiste besede ciganske, arnavtske ali turške? Pa obna» šanje! Oj, ti cigani! S prstom je kar vedno silil v nos, pljuval je povsod ln tod sredi «*orja se j«l bal za vodo pri umivanju, zanemarjal je robeflf ln si drgnil nos z rokavom novega suknjiča, čo-hal se je ln kraspal vpričo vseh, pri Jedi Je hI a« stal in cmakal, da se je vse zgledovalo. Skrbni učitelj je gostom na domači ladji vedno tolmačil reveževo usodo, da se je njihova ne volja kar sproti sprevračala v sočutno razumevanje. Nai ladji sta hila celo dva taka, ki sta poznala koga; iz rodbine Popara, oziroma člane rodbbae mater* Karmele, ki je pa že bila rajna. Seveda je Branko tako postal junak dneva in središče r krogtf radovednih in dobrih ljudi. Vsi križem so ae tri« dill, da bl mu olajšali prehod v obnovljeno star« življenje, ln ko je zapustil na Reki ladjo, je oi| že toliko napredoval na poti civiliziranega živ"-" Delhi in življenje v njem v davnih časih. Utrdbe, sultanov dvorec, tak6 imenovana »zenana« (prostori, v katerih so bivale sultanove žene), odprti balkončkl, začarani vrtovi, vodnjaki, grobnice, stolpi, skrivni podzemski hodniki, ki so vezali med seboj najskrlvnostnejše in najčudovitejše palače — ob vsem tem se nehote spomnimo na pravljice »Tisoč in ena noč«. Teh enajst kilometrov razvalin nekdanjega Del-hija je v zgodovinskem oziru nadvse zanimiva pot, kajti tu je zbranih nešteto prič treh različnih plemen in treh različnih verstev: indijskega, afganistanskega in mongolskega. Naslednje čudo mesta Dehlija je vitki minaret, visok 75 metrov, zgrajen do dveh trejin svoje višine iz rdečega Prejšnja leta smo pogosto čitali ugotovitve, da Je Ljubljana zdravo mesto. To potrditev so podpirali podatki o zdravstvenih razmerah v našem mestu; iz njih je bilo razvidno, da je pri nas umiralo mnogo ljudi zaradi starostne oslabelosti ter da je bila umrljivost za jetlko zelo nizka v primeri z mnogimi evropskimi mesti. Glede umrljivosti za jetiko je bila Ljubljana med najnaprednejšimi mesti, na kar smo bili lahko ponosni. Ponašali smo se lahko tudi z vzorno zdravstveno organizacijo, s Protituberklozno ligo in drugimi zdravstvenimi ustanovami. Mnogo dela je sicer še čakalo zdravstvene delavce, vendar je kazalo, da smo se že zelo približali visoki stopnji zdravstvene organizacije. Prav zaradi tega so nas številke o visoki umrljivosti za Jetiko lani v našem mestu tem bolj presenetile. O značaju jetike so strokovnjaki pisali že zelo mnogo. V splošnem je jetika veljala za tako imenovano socialno bolezen. Mislili smo, da so slabe socialne razmere v neposredni zvezi z obolenji za jetiko. Za to je bilo vedno tudi precej dokazov, da je bilo mnogo revnih ljudi Jetičnih. Nešteto primerov je bilo tudi, da so Jetični, ki so ozdraveli v sanatorijih ali kje drugje, zopet oboleli, ko so se vrnili v domače okolje, v stare razmere. Razen tega se je jetika širila, ker v mnogih družinah bolnika niso mogli osamiti, tako da je vsa družina stanovala v tesnem stanovanjskem prostoru skupaj z bolnikom. Slabo hranjeni in včasih tudi zelo zanemarjeni otroci so bivali skupaj z odraslimi jetičnimi bolniki. Niso redki primeri, da so otroci celo ležali skupaj z bolniki v isti postelji. Vendar si z vsem tem ne moremo pojasniti, zakaj je umrljivost za jetiko porasla tako zelo tako rekoč čez noč. Splošne socialne razmere se namreč niso mogle tako slino poslabšati v enem samem kamna, zadnja tretjina pa je iz črnega in belega marmorja. Tudi ta je sredi teh obsežnih razvalin ostal nedotaknjen in dobro ohranjen. Današnja slika delhijskega življenja Toda to ni mesto Delhi, kakršno je bilo nekoč. Danes je precej drugačno. O tem se prepričamo že, če stopimo samo na »Candnlčauk«, veliko trgovsko središče. Tu se najlepše vidi utrip sedanjega življenja v Delhi ju: številne trgovine, delavnice. krasna široka cesta, ki jo križa nešteto stranskih ulic, po katerih vedno valove množice ljudi vseh vrst in noš, med njimi pa se zibajo počasi naprej kamele s težkimi tovori na grbah. Bogastvo in beda — to je današnja slika delhijskega življenja letu, da bi ljudje začeli naglo umirati za jetiko. Upoštevati je sicer treba, da so se poslabšale stanovanjske razmere, vendar ne moremo govoriti o tako hudi stanovanjski krizi, da bi prav nji morali pripisovati vzrok velike umrljivosti za jetiko. Prav tako si ne moremo pojasniti velike umrljivosti za jetiko z drugimi činitelji. Podnebne razmere lani pri nas niso bile nič slabše kakor koli' prej. Bilo je celo mnogo več sončnih dni kakor navadno v Ljubljani. Ozračje v samem mestu se ni nič spremenilo, saj ni bilo nič več tovarn, ki bi kužile zrak. Tudi meglenih dni lani ni bilo mnogo v LJubljani. Na umrljivost za jetiko so pa seveda vplivale socialne in podnebne razmere prejšnja leta. Jetični bolniki pogosto bolehajo dolga leta. Najbolj primerna se še zdi razlaga, da je lani umrlo toliko ljudi za jetiko: v zadjih letih so bolj naglo izčrpali svoje telesne sile (morda tudi duševne) ter so »dozoreli« hitreje. Verjetno je zaradi tega, da se bo umrljivost za jetiko zopet zmanjšala prav tako nenadno kakor se je povečala, čeprav se socialne razmere še ne bodo korenito popravile, kajti lani so umrli številni jetič-niki, ki so bolehali dolga leta. Vzrokov velike umrljivosti za jetiko Je več; vsi 13 vzroki skupaj so pripomogli, da so številni bolniki zelo oslabeli ln da mnogi niso mbgU več tudi ozdravetl, ki bi sicer še ozdraveli. Socialne razmere se niso poslabšale tako zelo zaradi stanovanjske krize kakor zaradi sprememb v prehrani. V dobi savojskega režima smo v Ljubljani stradali in mnogi bolniki niso prejemali dovolj primerne hrane. Razen tega so bolniki, ki so sicer prejšnje čase zahajali na sprehajališča, v mestno okolico, morali ostajati doma, zaprti v nezdravih stanovanjih. To je nedvomno vplivalo v največji meri, da so se poslabšale zdravstvene razmere. Ljubljana Je ostala kljub visoki umrljivosti lani v splošnem zdravo mesto. Ljubljanska megla ni tako škodljiva kakor nekateri mislijo. Sicer pa, kakor rečeno, lani nI bilo mnogo meglenih dni, a je bila splošna umrljivost vendar velika. Vsekakor je pri razvoju Jetike kakovost zraka pomemben činitelj. Neki naš zdravstveni strokovnjak je dognal, da so pri nas posamezni podnebni, odnosno krajevni pasovi, kjer je srak prost jetičnih klic, kjer jetičnild tudi, če pridej® iz drugih krajev, pogosto ozdravijo. Takšno zdia-vo podnebje je na primer pod Šmarno goro pri Mednem in na Rakitniški planoti. Na podlagi teh ugotovitev je strokovnjak celo predpisal nov način zdravljenja ter priporočal njegovo uvodbo hkrati z ustanovitvijo posebnih podjetij v planinskih predelih. V Ljubljani je sorazmerno malo Industrijskih podjetij, ki bi kužila zrak. Številni mestni okraji so brez vsake industrije. Razen tega so pri nas tovarne, ki kolikor toliko kužijo zrak z dimom ia plini, srečno osredotočene na vzhodni strani mesta. Pravimo srečno, ker statistika izkazuje, da pri nas prevladujejo zahodni in južni vetrovi, tako da odnašajo dim od mesta. Ljubljansko ozračje je pa tudi zato čisto in zdravo, ker je velika površina mesta zelena. Malo mest Je, Id bi Imela tako veliko in lepo zeleno površino, »pljuča mesta«, kakor Ljubljana. Seveda pa ljubljanski zrak spet nI vselej tako čist, da bi bil vprav vzoren za jetlč-nlke. Poleti trpimo v nekaterih okrajih zaradi prahu, ker je večina cest še netlakovanih. Razen tega zadnja leta nI bilo mogoče redno škropljenje cest. Škropili so le glavne ceste. V posameznih okrajih je ozračje tudi bolj zadlmljeno, na primer v okolici večjih tovarn, kurilnice in kolodvora Pri nas še ne poznamo smotrnega boja proti okuženju zraka. Doslej nismo še imeli posebnih priprav, da bi merili količine dima v našem ozračju, kakor delajo v nekaterih večjih evropskih mestih. Tovarniški dimniki tudi niso še opremljeni s posebnimi pripravami, filtri za dim, odnosno za škodljive pline. Vsekakor bo treba zdravstveno del« izpopolniti tudi v tem pogledu po zgledih in Izkušnjah drugih naprednih mest. To nam narekuje velika umrljivost za jetiko lani. Utrinki Nikoli ne čutimo toliko potrebe po ljubezni, kakor če vemo, da nimamo ničesar na sebi, kar bi bilo vredno ljubezni. Ce rečeš štiridesetletni, da je mladostna kakor petlntridesetletna je užaljena kakor da st jI dal 10 let več ne pa 10 let manj. Je LJubljana zdravo mesto? Kaj je vzrsk lanske visoke umrljivosti za jetiko? ljenja, da se uspeha desetih dni ne bi sramoval noben učitelj. Gospod Božič pa seveda še celo ae. Na Reki sta oba s pomočjo vdanega prijatelja uredila in oskrbela še to ln ono, in ko jima je sveto obljubil, da bo molčal o njunem prihodu, dokler bo treba, sta se odpeljala z železnico do Ogulina h krajevni oblasti. Tam se niso mogli načuditl razpletu zadeve ln nizkotnostl, ki je more biti sposoben šolan, Izobražen človek, kateri je zavoljo Igre, pijače in raznega razvrata padel z lepe višine na lestvici človeške družbe in Izgubil ves značaj ter je tako propadel, da je uničil ln ugonobil svoje dobrotljlve sorodnike, zadnjega potomca pa namenil strašni usodi, da bi mogel v leni brezbrižnosti sam uživati, dokler bi pač šlo. Oblast, ki Je že bila prepisala posestva ln podjetja na ime Milana Popare, je še previdno ugotovila, da je Branko popolnoma podoben rajnemu dedu Pavlu, in da ima tudi na prsih po materi znamenje, za katero vedo zanesljivi ljudje, med njimi stari Jovan, pa župnik in njegova gospodinja Mara. Marsičesa se bo spominjal tudi kateri izmed starih prijateljev rodbine, ako ga bo treba klicati. To Je potrebno za dokaz istovetnosti osebe, ako ne bi verjeli navzočnemu dečku ln njegovemu vzgojitelju, ker je uraden dokument o smrti vendar silen dokaz. Sedaj je moral priti gospod MIlan Popara, da bi mogla oblast povzeti zadevo ln popraviti, kar je treba popraviti. Ni ga bilo doma. Z dvorca so sporočili, da je redko tam ln da se premika med Reko in Zagrebom; ravno včeraj je šel v Zagreb na zabavo. Sploh je troš'l čas ln premoženie samo za zabave ln razvrat, da so podjetja že pešala. Stare zveste uslužbence je obdržal zato. da so delali in skrbeli, a njihovih nasvetov in rahlih opominov n! poslušal. . , Previdnost je zahtevala, da sta se vzgojitelj In učenec skrbno skrivala, da se v mestecu ne bi Izvedelo za njuno prisotnost. To bi se potem ta-takoj razneslo tudi pod Hum, kamor ni bilo predaleč. Tako kakor Jutri bi moral torej stopiti pred oblast Milan Popara v važni zadevi, ki mu pa nI bila označena. Zato je prišel popolnoma nepripravljen. Jasno je, da ga mora tako svidenje tako presenetiti, da delo z njim ne bo težko. A da bo pravda tako lahka in tako kratka, tega si ni nikdo mislil. Ko so namreč odprli poklicani stranki vrata, je stopil v sobo zdrav, močan in na videz spodoben gospod z očitnimi znaki ln posledicami alkohola. Odprli so tudi druga vrata in stopil je v sobo učitelj Božič, miren in resen. Popara ga je pogledal; nekaj ga je spreletelo, a ohranil je svoj mir. Moža sta se gledala brez besed. Takoj nato je, kakor bi ga kaj sprožilo, stekel v sobo Branko. Milan Popara je že, ko je slišal topotanje, gledal, kaj bo. A ko je videl, kdo Je prišel, je pobledel, se opotekel in prijel za srce; vzkliknil je rahlo »joj meni!« In padel. Bil je mrtev; zadela ga je kap. Zamešana preja je bila sedaj razmotana. Nobenega vozla ni bilo več. Potrjeno je bilo, da je dedič in lastnik vsega mladoletni Branko Popara. Ugotovljeno je bilo, da je že bila prej zavoljo rodu Izražena želja> da bi dobila neki delež in dobro vzgojo tudi njegova bratranca Dinko ln Vinko. Gospoda učitelja Božiča pa je oblast sama od sebe predlagala na višje mesto, da bi ga potrdili za oskrbnika in vodnika mlade trojice. Težko bi bilo reči, kdo je bil bolj gin jen: Branko aH gospod Božič. Saj si je še sam predsednik ob mrtvecu na tleh našel opravka v svoji miznici. Sklonil se je nad mizo ln je za nečem brskal. Menda zato, da ne bi nikdo videl solz v njegovih očeh. Vsi so pa slišali, da je rekel: »Tak je konec tavanja, po ovinkih življenja.« XI. »MOJE IME JE...« Zadnje leto pred to veliko vojno, ko so bili naši kraji že silno vznemirjeni, je bilo v Dalmaciji manj tujcev kakor drugače. Zlasti pozno na jesen jih skoro nI bilo več; saj so tudi že sicer oktobra in novembra prihajali le bolj taki, ki so tmelt kaj več pod palcem in niso ravno stiskali denarja. Leta 1940. pa so bili taki pozni gostje redka prikazen. Zato so domačini malega mesteca na lepem dalmatinskem otoku posebno opažali postarnega, a krepkega gospoda, po postavi ln obnašanju odličnega, ki je radodarno plačeval vsako uslugico, da ga je ljudstvo cenilo ln spoštovalo. Tujec, ki pa nI bil tujec po rodu ln jeziku, je nekaj večerov prisedal k stalni družbi, se z njo s pridom rodgovarjal, kakor je med izobraženimi ljudmi navada. Poslušal Je lgračkanje rahlih valov ob čereh pod hotelskim vrtom, pa šelest v vrhovih palm nad glavami in zamišljen umolknil čim se je utrnil s ciganskih gosli prvi zvok. Takrat se je zagledal v temo tja na morje ln pozabil je na dišeči vonj cigare, da Je ugasnila. In nič več nI pripovedoval mičnih zgodb, ki jih je mnogo znal. Za neki večer pa je sam povabil večjo družbo. Sklenil je prikazati jI ogrodje svojega življenja in povedati vzrok, zakaj jo gosti to noč. Začel le: »Gospoda, danes mi je okroglo sedemdeset let. Mislim, džt sem jih pošteno preživel. Prepustil sem skrb ln delo popolnoma sinu Milutinu, kateremu že tudi dorašča sin Boris.« Utihnil je, zamišljen pogledal po družbi in dodal: »Da, sedaj vidim, da vas je nocoj več tukaj kakor te dni doslej. In med varni Je še kdo, ki z njim menda še n'sem znan...* MoJe ime Je, dovolite — Branko Popara.« KONEC PO SVETU 71 novih vojna vzornih podjetij v Kemiji V nekem industrijskem podjetju pri Berlinu je bilo prvega maja letošnje zasedanje nemške državne delavske zbornice, že petič v tej vojni so se zastopniki nemškega naroda tukaj zbrali, da položijo račun za preteklost in da počaste predvsem one može in podjetja, ki so kljub vojnim težavam v vsakem pogledu za zgled. 71 podjetij Je bilo o priliki letošnjega 1. maja označenih za vojno vzorna podjetja. Dalje je dobilo 14 podjetij visoko odlikovanje kot narodnosocialistično vzor-bo podjetje. Poseben poudarek je dobila slovesnost s tem, da je bilo 9 mož iz delavskih vrst Imenovanih za »pionirje dela«. Ogromna dvorana, v kateri drugače brne stroji, je bila slavnostno okrašena. »Uspehom pripada slava!« — ta stavek v velikih, zlatih črkah je dal na pročelju ogromne dvorane tej slovesni url poln pomen. Delovodje, inženirji in delavci so bili zbrani ramo ob rami, ko sta se pojavila državni organizacijski vodja dr. Ley in minister Funk v spremstvu zastopnika berlinskega okrožnega vodje Ger-harda Schacha in drugih častnih gostov državnih uradov in oborožene sile. Potem ko je okrožni načelnik Spangenberg otvoril zborovanje, je govoril višji vodja Marrenbach. V pozdravnem nagovoru je prečital med živahnim odobravanjem listini Fiihrerja o imenovanju »devetih pionirjev dela« ter objavil narodnosocialistična vzorna podjetja in vojno-vzorna podjetja, ki so odlikovana. Bil je svečan trenutek, ko sta državni organi-zac!jski vodja dr. Ley in minister Funk izročila listine in zlate častne znake novo imenovanim pionirjem in podjetjem. Minister in gospodarski vodja sta stala tukaj poleg navadnega delavca ter prisostvovala lzroč' t vi najvišjega priznanja delovnemu človeku v narodnosocialistični Nemčiji. Nato so bile predane podjetjem zastave In listine. Več delavcev, kl so se posebno odlikoval! v oborožitveni industriji, je bilo odlikovanih z vojnim zaslužnim križcem I. razreda. Odlikovanja sta jima Izročila državni organizacijski vodja dr. Ley in državni minister Funk. X Hraber narednik. Pri Cassinu je sovražnik poizkušal prodreti s 15 oklepniki po lovski poti za hrbet nemškim padalskim lovcem. Ker s te strani ni nihče pričakoval napada, je bilo potrebno nemške edinice in čete s protloklepniškim orožjem takoj obvestiti. Vse telefonske napeljave so bile prekinjene. Ne oziraje se na močan sovražnikov ogenj se je odpravil narednik Bruehl na pot, poiskal in zakrpal posamezna pretrgana mesta ter s svojim trudom omogočil, da je bilo možno pravočasno izvesti pregrupacijo čet in odbiti sovražnikov napad z uničenjem številnih oklepnikov. X Cehi In boljševizem. Praški dnevnik »Ceske Slovo« je zapisal: Z vdorom boljševizma v češke dežele bi prišlo do hitrega konca češke kulture in češkega naroda. Sleherna zveza s Sovjetsko zvezo bi spravila češki narod v stanje, kakršno je znosno zgolj za človeka, kl je zrasel na zelo nizki življenjski stopnji. X žrtve lakote v Indiji. Od 60 milijonov prebivalcev Bengalije je leta 1943. umrlo od lakote ali postalo žrtev epidemij, nastalih zaradi lakote, kar pet milijonov ljudi, — je izjavil indijski politik Joši pred indijskim parlamentom. X Zakadil se je v sovražnikov bombnik. Iz Berlina poročajo: Pri doletu severnoameriških bomnikov nad srednje in severno italijansko področje opoldne 24. aprila je vodil nosilec viteškega križca stotnik Harder svojo skupino ponovno baš v sredino sovražnikovega oddelka. Stotnik Harder sam je napadel v višini 5000 metrov s svojim »Me 109« neki štirimotornl bombnik. 2e s prvim snopom ognja je vžgal desni zunanji motor svojega nasprotnika, nakar je sovražnikovo letalo strmoglavilo ln na tleh eksplodiralo. Kmalu nato se je stotnik Harder pognal za nekim nadaljnjim štirimotornim bombnikom. Ko je prišel v dober strelski položaj, je nastala nekakšna okvara pri strojnici. Bliskovito hitro se je odločil, da se zaleti v sovražnikovo letalo. Ta manever se je odlično posrečil, stotnik Harder je odskočil iz svojega, zaradi trčenja takisto poškodovanega letala »Me 109« s padalom, dočim je nasprotnik strmoglavil v globino in na tleh zgorel. Tako je stotnik Harder dosegel svojo 49. in 50. letalsko zmago. X Sovjetska tajna policija strahnje rumunsko prebivalstvo. Po izpovedi zajetega sovjetskega vojaka Kondratija Mihalčika iz Veselega Podolja v okrožju Poltave so sovjetski vojaki njegovega pionirskega oddelka prejeli nalog, da vse civiliste, ki se ob približevanju sovjetskih čet skrivajo, takoj ustrele. Ujetnik je bil v mestu Soraca dne 4. aprila priča, kako so posebne skupine tajne policije strahovale rumunsko civilno prebivalstvo. Vsi prebivalci, ki so bili osumničeni sodelovanja z rumunskimi upravnimi oblastmi, so bili obsojeni na smrt in umorjeni. Pred njegovimi očmi sta bili dve mladi ženi, ki sta bili kot tipkarici nastavljeni pri krajevni policiji, ustreljeni v tilnik od agentov tajne policije. X »Dnevi odločitve«. Iz Bukarešte poročajo: Sovjetija mora biti premagana za vsako ceno in za vsako žrtev, čeprav bi se morala vojna podaljšati in bi morali vse žrtvovati, kajti danes se odločuje evropska usoda, — izjavlja dnevnik »Po-runca Vremii« v zvezi z ugotovitvijo, da bo moči zaceliti rane od letalskega strahovanja, da bi pa bilo vse dokončno izgubljeno, če bi sovjetskim vojskam uspelo dobiti pod svojo oblast evropske narode. List podčrtava, da so se nemški vojaški ukrepi na jugu vzhodnega boj'šča izkazali kot učinkoviti. S tem je bil preprečen cilj sovjetske ofenzive, da bi razbili južno krilo nemško-rumun-skega bojišča in prodrli na Balkan. »Ti dnevi odločitve,« tako izjavlja list ob koncu, »skrivajo v sebi zadnjo skrivnost našega obstoja. Zmagovita Rusija bi s svojo tiransko pestjo zadušila vse evropske narode. Vojna se nadaljuje v enakem silnem ritmu, kajti borba gre na življenje ln smrt. Zmaga Sovjetije bi pomenila smrt Evrope.« X Premalo pšenice za Portugalsko. Iz Lizbone poročajo: Zaradi pomanjkanja kruha, ki ga je pripisovati dejstvu, da Anglija in Zedinjene države ne dobavljajo pravočasno Portugalski z dogovorom dodeljenih količin žita, vlada v širokih slojih prebivalstva razumljivo ogorčenje nad Angleži. Nezadovoljstvo je zavzelo takšne razmere, da je bilo angleško veleposlaništvo v Lizboni prisiljeno objaviti sporočilo, v katerem zatrjuje, da Anglija ni kriva pomanjkanja kruha na Portugalskem. Portugalski list »Diario de Noticias«, ki priobčuje to izjavo, pripominja, da bi bili po pogodbenih določilih morali dobaviti v marcu 16.000 ton ln v aprilu nadaljnjih 32.000 ton. Teh dobav pa ni bilo. X Sovjetski nadzorovalni sistem. Iz Lvova poročajo: V noči na 18. april je uspelo maloštevilnim Ukrajincem, da so na gaiicijskem bojišču dosegli nemško glavno bojno črto, ne da bi to početje opazili boljševiki. Soglasno sta poročala Ukrajinca Jaroslav Handže in Pavel Seutjuk iz Kutysebseja, da je vojaški poveljnik Sovjetov takoj po zasedbi kraja dal objaviti, da se bo vršil nabor za prostovoljen pristop v vojaško službo v sovjetsko armado. Moški v starosti od 17. do 55. leta, kl se ne bo prostovoljno javil, bo kot narodni sovražnik in izdajalec domovine takoj ustreljen. Kot posebno pretkan lahko označimo sovjetski nadzorovalni sistem v vseh krajih, ki so jih boljševiki .zasedli. Ce Sovjeti zasedejo kak kraj, ga razdele v posebne upravne oddelke s po 10 ali več hišami in v teh oddelkih postavijo omarico za prijave. Vprašalna pola obsega številna vprašanja o osebnostih sosedov, o njihovem političnem prepričanju in njihovem sodelovanju z nemškimi in ukrajinskimi vodji. X Izgubljeni zakladi. Japonski list »Asahi šim-bun« je objavil dopis iz Manile, kl pravi med drugim, da so v tej vojni ljudje skrili ogromne vrednosti v obliki denarja in draguljev v džunglo polotoka Bataana, ki je bil tako dolgo prizorišče žilavih borb med ameriško-filipinsko in japonsko vojsko. Prebivalstvo Bataana je štelo prej kakšnih 100.000 duš, pa je po izkrcanju Japoncev na Luzonu naraslo na četrt milijona, vštevši kakšnih 100.000 mož ameriških in filipinskih čet. Večina civilistov, ki so pribežali na Bataan, je prinesla s seboj vse vrednosti, ki jih je mogla v naglici zbrati, ln tudi ameriki častniki so svoje razpoložljivo imetje zamenjali za dragulje in dragocene predmete. Vse te osebe so med bitkami svoje zaklade skrile v džunglo, a sedaj teh krajev ne morejo odkriti, čeprav so jih bile zanamovale. Vojna vihra je vsa znamenja izbrisala. Med drugim navajajo primer nekega filipinskega velemi-lijonirja, ki je zakopal vse svoje bogastvo v džunglo, nedaleč od majhnega naselja. Milijonarja in njegovo družino je kmalu potem pobrala malarija, ne da bi povedali, kje so zakopali zaklad, ki ga sorodniki in prijatelji sedaj zaman Iščejo. Neki drugi milijonar je označil kraj, kjer je zakopal svoj zaklad, s križem. Kmalu potem je bitka z besnim topovskim ognjem križ razbila in kraj tako razgrebla, da je bil doslej zaman vsak milijonarjev poskus, da bi našel zakopani zaklad. X Steklenice z žganjem so eksplodirale kot ročne granate. V skladišču neke portugalske vinske trgovine je prejšnjo sredo nastal ogenj, ki je razdejal vse naprave tvrdke. Pri tem je zgorelo tudi 4000 zabojev s steklenicami žganja in 700 sodov žganja. Poleg tega je bilo uničenih 400.000 praznih steklen'c. Ker je žganje takoj pričelo goreti, je bilo gašenje Izredno težko. Zaradi vročine so steklenice z žganjem eksplodirale kakor ročne granate ter so ranile mnogo gasilcev in delavcev, škodo cenijo na nekaj milijonov escudov. žganje Knjižna tombola Zimske pomoči V nedeljo 7. t. m. je Z. P. objavila prve tri izžrebane številke: 30, 23, 41, izmed katerih sta dve potrebni za dobitek dvojke (ambo). Na podlagi teh številk so zadele dvojko tombolske tablice z naslednjimi številkami ? 50, 169, 239, 398, 437, 484, 500, 532, 542, 584. Te številke so tiskane na tablicah v desnem kotu zgoraj nad okvirom tablice. 466 tablic je zadelo dvojko. Dobitniki bodo z njimi dvignili 2330 knjig. Prihodnje številke za trojke bodo objavljene v naši prihodnji številki. Knjige bomo delili predvidoma ob 22. maja dalje v pisarni tomboiskega oddelka, Ljubljana, Gradišče 2. Do takrat dobro spravite tablice, kl so zadele dvojko. Te izločite od igre, z ostalimi pa igrajte dalje. Kdor pa ne more priti v Ljubljano, naj takoj odda zadeto tablico občinskemu uradu proti pismenemu potrdilu o prejemu. Občinski urad bo dostavil zbrane tablice v kontrolo Zimski pomoči, oddelku za tombolo. Po izvršeni kontroli bo ta oddelek dostavil dobitke občinskemu uradu, ki j'h bo potem izročil dobitnikom. Da ne bo zmešnjave, naj vsak dobitnik napiše na hrbtno stran vsake tablice svoje ime, priimek, poklic in bivališče. je b'lo namenjeno za Izvoz v Ameriko in so ga bili prav te dni polnili v steklenice, ker so ga hoteli v naslednjih dneh naložiti na ladje. X Devetletni deček je razdelil 34.000 Ur. Iz Benetk poročajo: Na Trgu Sv. Margarete se je te dni nudila kaj redka slika. Neki devetletni deček je mimoidočim radodarno razdeljeval številne bankovce po 1000 in 500 lir, dokler ni bila »njegova« denarnica prazna ter je držal v roki le še 50 lirski bankovec. Neki trgovec za mleko, ki je zvedel o tem svojevrstnem dečku, je v strahu ugotovil, da mu je zmanjkala njegova denarnica s 34.000 lirami. Takoj je dal prijeti dečka. Na policijski stražnici je deček priznal, da je mlekar-narju ukradel denar, ker nikakor ne more razumeti, »zakaj bi en sam človek moral imeti toliko denarja«. Doslej je uspelo dobiti nazaj le 7000 lir. X Vernike so zvabili v cerkev, ki so Jo nato zažgali. Iz Bukarešte: Nekemu prebivalcu trans-nistrijskega kraja Rudnice je uspelo, da je zbežal kmalu po boljševiški zasedbi. Med drugim je poročal tudi o izredno zahrbtno izvedenem boljše-viškem grozodejstvu. Priča teh komunističnih grozot, 36 letni Nikolaj Vladimirov, je povedal sledeče: »Ko so sovjetske čete zasedle Rudnico, je sovjetski poveljn!k izdal prebivalstvu proglas, v katerem je objavil »sovjetske pravice« in predvsem tudi »svobodno izvrševanje verskega udej-stvovanja«. Zaradi tega se je naslednjo nedeljo po odhodu čet zbrala v cerkvi številna množica. Zakasnil sem se in sem hotel pravkar zapustiti svojo hišo, ko sem zagledal, da teče k meni neki moj znanec. Bil je zelo razburjen in je ves zasopljen povedal, da cerkev gori. Kmalu nato sem zagledal velike oblake dima ter visoke plamene. Ko sem prišel do goreče cerkve, sem slišal lz nje vpitje. Okrog cerkve je stal oddelek sovjetske politične policije, ki je zabranil vsakomur, da bi se cerkvi približal. Takoj ml je postalo vse jasno: boljševiki morilci so zaklenili cerkvena vrata ter nato cerkev z vsemi ljudmi vred zažgali. Tako so morali ubogi verniki v Rudntci umreti strašne smrti, ker so verjeli boljševikom. Po obupnem pogledu na gorečo cerkev sem hitel, kar sem mogel, domov ter še tisto noč zbežal iz Rudnice. X Ogromna povodenj v Ameriki. Po vesteh iz Sant Loulsa je veletok Miss'sslppi dosegel najvišje stanje v zadnjih 100 letih. Velereka je na več mestih prestopila bregove. Nad 6000 družin je izgubilo streho nad glavo. Reševalna dela so zelo težavna. V nekem kraju je valovje odrezalo sto vojakov, ki so prišl! na pomoč. Kakor javlja Reuter iz New Torka, je Missislppl doseeel prejšnji četrtek svojo kritično višino. Skoraj 8000 miličnikov st prizadeva zadržati razbesnelo vodovje, kl je že preplavilo nad 500.000 oralov zemlje. X Propad mladine v Zdmženlh državah. Sovražnik države št. 1 je v Združenih državah sedaj 17 letna moška mladina«, poroča iz Washingtona švedski dnevnik »Dagens Nyheter«. Zločinstva. kl so jih naredili zločinci v tej starosti v preteklem letu, so znašale preko 25 % celotnega števila zločinov Zlasti so močno narasli delikti priložnostne prostitucije. Vlomi ln tatvine, ki so jih zasrešMa mlada dekleta, so narasli za 30%. Izmed 1.381.681 zločinstev, kl so se zgodila v Združenih državah v preteklem letu, so najbolj narasle tatvine avtomobilov ter nasttstva. Ta vest jasno dokazuje kako je z mladino v Rooseveltovem plutokratskem »paradižu«. Židovsko plutokratski »svetovni osvo-jevalc'«, kl delajo s krvjo svojih vojakov oeromne dobičke, se niti najmanj ne brigajo za vzgojo lastne mladine ter puste, da propada. Toda svet hočejo »Izboljšati«. smešnice TALISMAN — Zakaj imaš obvezo na roki ? 81 se mar ranil ? — Da. s kladivom sem se udaril po roki, ko tem zabtjal podkev sreče na vrata. DEDEK — Koliko je star tvoj dedek T — Izpolnil je Sest ln devetdeseto leto. — Pa se Se vedno počuti zdravega in čilega? — Hm, Se kako. Vsakokrat., ko si kupi novo obleko, naroči kar po dvoje hlač! 3IHA ŽELJA — Rad bi Imel denar, da bi al kupil slona! — In kaj bi s slonom? — Nič! Rad M Imel samo denar za nakupi KAZIJMNA NARAVA — Očka, zakaj Imajo žirafe tako dolge vratove? — Da morejo doseči listje na vejah visokih dreve«! — In zakaj so veje tako visoke T — Hm? Zato, da se tlrafam nI treba sklanjati, Jcadar obirajo listje z vej! M VEC VAŽNO — Natakar, kaj je vendar to? Meso ali ribe? — Ali ne vidite razlike, gospod? — Ne! — Potem res ni važno, kaj jel... (STREIX>VOD A.: »To večno zabavljanje vaSe žene bi bilo meni neznosno.« B.: »Pustite ji to! Ona ne poje, on« ne igra klavirja, ne piSe ln ne si ku, izdlvjatl se pa vendar mora!« PREPOZNO »Očka, kaj naj tl dam jutri za god?« »Dobro spričevalo, saj ga menda ravno jutri dobiš.« »To, to to željo bi ml bil moral prej povedati!« »VOJNO STALISOE Ona: ».Vse prijateljice hvalijo mojo novo obleko, samo ti nimaš nobenih besed zanjo.« On: »Poslušaj, ljuba žena, drugi imajo za tvojo obloko besede — jaz pa denar!« NASVET BERNARDA SHA WA K Bernardu Shawu je prišel neki mladenič ter mu jel pripovedovati, kako se je odrekel medicine, da bi se posvetil književnosti ter na ta način postal zaslužen za človeštvo. — Saj vam nI treba postati književnik! — mu reče Slww. — Zakaj ? — ga radovedno vpraša nadebudnež. — Za človeštvo ste postali zaslužni te zategadelj, ker ste se odrekli medicini! IZ ŽENTTNE POSREDOVALNICE »No, ali sem vam kaj preveč povedal? Ali ni lepa?« »Zelo lepa! Toda eno nogo Ima krajSo!« »Lej ga! Zato Ima pa drugo daljšo!« VEGETARIJANEC — Vedno trdiš, da si vegetarijanec, pa se mast iS z zrezkom! — Da, res, toda danes je zame posti MLADINA Jela: »Kako ti je ugajala nova opera?« Dama: »Izvrstno! Veš, komponist Se nI oženjen!« * Modra žena Služkinja je že več ko poldrugo uro snažlia p6d v jedilnici. Motila me je pri delu, ker ja neprestano zadevala s krtačo in nogami ob vrata moje sobe. Nekoliko vznemirjen sem odprl vrata ter vzkliknil: — Za božjo voljo, prenehajte ie enkrat s tem nesmiselnim delom! Ta hip pa se je pojavila moja žena ln ml po* žugala z roko: — Ne vtikaj se v gospodinjske posle! Pčd mora biti čist ln blesteč, da bi lahko z njega jedli! Umaknil sem se. Čiščenje se je nadaljevalo). Okoli poldne Je bilo čiščenje končano. Skozi vrata sem slišal, kako pogrlnjajo mizo za kosilo. Sto* pil sem v jedilnico. Čini sem sedel, že je stopila služkinja z veliko skledo juhe. čim je prestopila prag, JI Je zdrsnilo na gladkem parketu. V strahu Je zavplla ln Izpustila skledo z juho, ki je v curkih pljusknlla po parketu ln preprogi. Zona me je srepo pogledala. Toda prisebno sem se obvladal ter JI dejal: — Draga moja, tl si najbolj modra žena na svetu. — Jaz!? — Da, tl. Vedela si, da bomo danes kosili v jedilnici na podu, pa si vprav zaradi tega ukazala. naj pčd tako temeljito osnažljo in zloščljo. Križanka št Besede pomenijo: Vodoravno: 1. podagra, protin, 6. je doirta lz vasi v ljubljanski okolici, 10. kraj ob Muri, kjor je bil moet na cesti lz Morske Sobote v Ljutomer, 13. Stavilo (sred. spol), 16. obrežja, 18 mesto v Istri, 20, tu, na, glej, 21. predlog, 23. čutni organ, 24. osebni zaimek. 28. del glave, 28. okrajSan podredni veznik, 29. zločin proti Imovini. 31 nekritična prepričanja, 33. siv, 35. mesto na štajerskem, ld ima znano montanistlčno visoko šolo, 37. kuhinjska potrebščina, 38. pravoslavni nnd-6kof, 39. osnutek; stvar, ki je brez prave koristi. 41. počasi, brez volje, 42. napram, 43. Ludolfovo jštevilo, 45. urednik »Zgodnje Danice« (1852— 1803), 47. vpraSalna členica, 48. neumnlca, 49. reka v Sibiriji, 50. ploskovne mere, 52. naseliti, pcseljevatl, 53. žuželka, 54. okrajšano žensko ime, 66. Število, 57. zanikana oblika pomožnega glagola, 38. moško ime, 59. sorodnik, 60. klade, 62. pritok Save, 64 dokaz človeškega napi etika, 8G. židovsko žensko Ime, oseba lz svetega pisma stare zaveze, 67. glavno mesto otoka v Velikih Ar.tilih, 68. delavec, ki skrbi za mestno čistočo, 69. del voza, 71. Iz več pramenov spleten pas, trak, 73. eemlja, prat, 74. glej 43. vodoravno. 76. del kroga, 78. v kočiji, 79. kos platna, 81. predlog, reka v Sibiriji, 82 ptica, ki ni sposobna leteti, živi pa V Avstraliji in na Novi Gvineji, 84. angleško mesto ob Rokavskem prelivu, 86. tkaninskl polizdelek; delo, pri katerem se obdelujejo lanena ln ko-nopljasta vlakna, 88. reke v Rusiji (množ.), 89. gradbeni material, 90. skupina v človeški sredozemski rasi (Arabci, Slrijcl, Abesinci, Babilonol itd.), 91. živi v evropskem glavnem mestu. Navpično: 1. Odisejeva žena, 2. reka na Hrvatskem, 3. kazalni zaimek, 4. podredni veznik, B. pristanišče na Finskem, 6. glej 73. vodoravno, 7. besedica, ki označuje in poudarja preteklost dejanja, 8. pripovedna pesem, 9. kovina, 10. naselbina, II. Število, 12. glej 7. navpično, 13 pramati CloveStva, 14 mesto na Japonskem, 17. podredni v cenik, 19. skupina žuželk, 22. mesto ob reki Bosni 24. srbski književnik (1882—1905), 25. ro-gati se, zasmehovati, 27. naselbina, 29. podzemeljski hodnik, 30. dan v tednu, 31. domača žival, 32. okrajSano moSko ime, 33. neradodarnl, 34. kraj izobilja ln sreče, ki ga na zemlji ni (j = 1), 36. rlmljanski cesar, 38. grška muza, 40. živeči slovenski kipar, 42. predmet vseučillškega Študija, 44. žensko ime, 40. del dneva, 48. število, 48. gibanje morja, 51. država v USA, 53. nedvoumno, 13 14 jasno, 55 obcestni drevored, 59. metla, 60. geometrijski lik, 61. močno, belo angleško pivo, 62. ribiška potrebščina, 63 žensko ime, 64. množina besede pod 49. vodoravno, 65. pripadnik semitske-ga rodu, 70. zasledovanje, gonjenje, 72. časovna enota, 75. naziv, označba, 76. svetopisemska oseba, 77. del spovedi, 79. predlog, 80. prislov kraja, 81. glej 88. vodoravno, 83. razum, pamet, 84. kratica za bivšo meddržavno organizacijo, 85. kvar-taSkl izraz, 88. pisemska kratica, 87. arabski žre-bec, 88. osebni zaimek. REŠITEV KRIŽANKE ST. 18 Vodoravno: 1. svetilnik, 9. položnice, 18. erar, 19. idol, 21. Gobi, 22. nit, 23. ep, 25. Ares, 27. očak, 29. sUe, 31. no, 32. dob, 34. Ante, 36 aval, 38. rang, 40. Ilok, 42. Arno, 44. Anam, 46. vonj, 48. cekar, 50. dama, 52. trak, 54. smet, 58. Iver, 58. koza. 60. Irak, 62. bar, 83. no, 65. Apel, 67. tipi, 69. Srem, 71. ne, 72. Eva, 74. Iser, 78. lava, 78. prod, 80. ceha, 82. koje, 84. šala, 86. člani, 88 nate, 90. nart, 92. nore, 94. kvar, 98. toda, 98. volk, 100. dame. 102. Ida, 103. re, 105. sipa, 107. Sare, 109. dota, 111. et, 112. ure, 114. karo. 116. kadi, 118. nele, 120. prenaSatl, 121. Kostarlka. Navpično: 2. ve, 3. era, 4. tara, 5. Irena, 6. ni, 7. Ido, 8. koča, 10. og, 11. los, 12. Obir, 13. žilav, 14. in 15. cin, 16. Eton, 17. medicinec, 20 lava, 24. pole, 26. strd, 28. Kant, 30. Enos, 33. boki, 3S. enak, 37. Lari, 39. gumb, 41. kava, 43. omot, 43. Mars, 47. Jean, 49. repi, 51. azil, 53. karp, 55. tre-tirati, 57. resk, 59. apaS, «1. Kerč, 64. oven, 69. Leon, 68. Ivan, 70. molk, 73. ahat, 75. rjav, 77. alod, 79. davi, 81. Atoe, 83. Eros, 85. Arad, 87. nade, 89. etika, 91. tlak, 93. Emona, 95 trup, 97. apaS, 99 krak, 101. eter, 104. Err, 106. ara, 108. Edo, 110. ali, 113. ee, 115. ot, 117.1», 119. Ek. Fttr daa Konsortlum — Za konzorcij »Domovine«: Josip Relsner. Direktor L R. — direktor v p.. Igriška S. — Schriftlelter — urednik: Davorin Ravijen, /ournaBst — novinar. Stari trg T. — Fiir dle Drnckerel — Za tiskamo »Narodna tiskarna«: Fran Jernn, Direktor — ravnatelj, Alelovčeva 6. — Alle ln Lalbaeh — vsi t Ljubljani.