Stran 259.
Novice.
—   Osebne vesti. Sodni svetnik in dež. poslanec gosp. Ivan Vencajz je na lastno željo stalno umirovljen. Okrajni glavar Schuster je imenovan deželnovladnini svetnikom na Koroškem, okrajna glavarja F r i e d r i e h in dr. Ludovik T h o -man pi. Montalmar pa sta postala deželnovladna svetnika na Kranjskem ter okr. glavar Ferdinand marki Gozani. Okr. glavar v Krškem baron Schonberger je kot referent poklican k deželni vladi, dr pl Cron, sedaj v Novem mestu,, prevzame okrajno glavarstvo v Kamniku, okrajni nadkomisar Jos. Orešek v Črnomlja je imenovan okrajnim glavarjem v Krškem Nadkomisar Viktor Parma, slovenski skladatelj v Kamniku, pa je postal vodja okrajnega glavarstva v Črnomlju. Koncipist pri deželni vladi dr. Mat hi as in E G rum sta imenovana okrajnima komisarjema Gospod učitelj Miroslav Pehani je imenovan nadučiteljem v Dragatušu. Učitelj Miha K o s e c na privatni šoli družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu je imenovan nadučiteljem v Dragatušu — Gimnazijski učitelj gosp. dr. E. Ager v Novem mestu je imenovan profesorjem. — Sodni adjunkt Otokar Koče v ar pl. Kondenheim v Marbregu je prestavljen v Ljubljano. Avskultanta Handler in Wunsche pa sta imenovana v Marbreg oziroma v Št. Vid. Adjunkt dr. Po Ion i o iz Pulja je prestavljen v Koper, avskultant Bar z a je imenovan adjunktom v Trst, avskultant Domini k o pa adjunktom v Dinjan. — Župan Hribar odpotoval je za tri tedne v Pariz V tej dobi bode ga v zadevah občinskega sveta nadomestovai podžupan dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški, v uradnih zadevah pa magistratni ravnatelj Ivan Vončina. — V okrajni cestni odbor v Trebnjem sta imenovana gosp. L. Koračin, župan v Mirni, in Jos. Ko t ar v Dol. vasi pri Čatežu V okrajni cestni odbor v Novem mestu pa sta imenovana načelnikom župan gosp. Jos. Z ure v Kandiji in namestnikom trgovec gosp. Fran Perko v Novem mestu — Občinski svet na Bledu je sestavljen tako-le: Jakob P e t e r u e 1, župan; Josip Verderber, posestnik, Fr. Eus, nadučitelj, A. Vovk, posestnik, Iv. Pretnar, posestnik, Ofc.  Wolfling, posestnik.
—   Slovenska Matica vabi na CXXII. odborovo sejo v Ljubljani dne 9. malega srpana 1. 1900. ob petih popoldne v društveni pisarni. Vspored: 1.) Naznanila predsedništva. 2 ) Potrditev zapisnikov o OXXI. odborovi seji in o XXXVI. rednem občnem zboru. 3.) Volitev predsednika, podpredsednikov, blagajnika, ključarje? in odsekov. 4) Tajnikovo poročilo. 5.) Eventualia.
—   II. slovenski katoliški shod. Imenom ljubljanskega knezoškofa Antona Bonaventure je izdal generalni vikanj F lis kot načelnik odbora vabilo na II. slovenski katoliški shod v Ljubljani. Shod se bo vršil meseca septembra. Oglašajo se celo duhovniki proti temu shodu, ki je za sedanje
Stran 260.
razmere v Avstriji docela neumesten ter bo politične strasti v naši domovini le še bolj podžgal in boje med strankami samo še poostril.
—   Ustanovitev mestne civilne godbe. Pripravljalnemu odboru se je dozdaj prijavilo nad 50 mladih učencev, ki so deloma že izšolani v godbi in bodo dobro uporabni. Kakor čujerao, se ljubljansko meščanstvo radovoljno odzivlja tudi vabilu na prispevanje podpornemu fondu, in je do zdaj podpisanih letnih prispevkov že nad 500 gld.
—   Javno uro dobimo v Ljubljani na stolpu „Mest-nega doma". Potrebna bi bila poleg poštne tudi še kaka druga ura, ki bi kazala čas tudi v temi.
—   Za delavske kroge je odprto mestno kopališče ie ob 7. zjutraj in se zapre šele ob 8. zvečer. Opoldne pa je odprto kopališče do 1. in se odpre zopet ob 3.
—   Mesarski most se podre in nadomesti z novim iz železa in kamna ter dobi ime Franc Jožefov most. Be-sljeva cesta in Kopitarjeve ulice se zvišajo radi mosta za 1 m in dobe hiše okoli mosta malo drugačno lice.
—   Na čast sv. Cirila in Metoda so goreli v sredo večer po vsi slovenski domovi kresovi v znak, da živi tod narodnozavedno slovansko pleme, ki ne pozabi svojih apostolov, dasi so ju skušali celo rimski krogi ponižati in so tudi nekateri naši zasljepljenci proti njima.
—   Triglavska koča na Kredarici se je otvorila s 1. julijem.
—   Za napravo vodnjaka na Studencu v občini Hrenovice je poljedelsko ministrstvo dovolilo 1400 kron, to je polovico proračunjenih stroškov 2800 kron. Dežela bo prispela 700 kron, posestniki pa tudi toliko.
Zakupni razglas. Zaradi zagotovljenja sena, slame, drv, premoga in koaksa, potem deloma ovsa za leto 1900 in 1901 se bodo vršile zakupne obravnave na oskrbovalnih postajah Gradec 25., Maribor 23 . Lljubljana 18., Celovec 30 , Trst 9., Gorica 10., Pulj 16 julija 1900. Ponudbe morajo dospeti ob teh obravnavnih dnevih dotičnim vojaškim oskrbovalnim magacinom najkasneje do 10. ure dopoludne. Natanč-neji pogoji se izvedo pn omenjenih oskrbovalnih magacinih. Zakupni razglas, obsegajoč podatke glede množine predmetov, katere je dobaviti, splošni in špecijalni pogoji in ponudbeni formular se lahko vpogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
—   Davčne olajšave za Ljubljano. V najnovejši številki državnega zakonika je objavljena temeljem § 14. izdana cesarska naredba, s katero se vsled potresne katastrofe dovoljene davčne olajšave, ki bi s 1. julijem potekle, podaljšujejo še za nadaljnjih  pet let.
—   Otročičem v zabavo. Narodni knjigotržec Lavo-slav Schwentner v Ljubljani je izdal zopet dvoje knjižic, ki smo jih že dolgo pogrešali ter smo morali kupovati nemške, ker ni bilo slovenskih. Knjižice s podobami domačih živalij in zverij, hišnega orodja in igrač so otrokom že v prvih letih jako priljubljene, a tudi prav koristne. Namenjene so otrokom od 2.-5. leta; pa tudi za šolsko mladino, ki zna že citati so primerno darilo, saj je poleg vsake slike nekaj verzov, ali kaka uganka. Slik v barvah je 34 z mnogoštevilnimi predmeti, ki zanimajo otroke. Knjižici sta po vsebini jednaki, a slike so pri eni trdo nalepljene, da se ne dajo strgati ali zlomiti, pri drugi pa so slike na navadnem papirju. Prva je namenjena najmlajšim otrokom ter stane 1 50 K, druga pa je za odraslejšo deco ter stane 80 vinarjev.
—   Shod v Žalcu   in   v Cirkovcih,   na   katerih so poročali deželni   poslanci Žičkar, Berks,  dr. Gregorec in dež poslanec   dr. Jurtela so protestirali   proti   uvedenju   nemščine kot državni^ jezik in zahtevali   enakopravnost vseh jezikov.
—   Čebelarski shod. V Celovcu se bo v dneh od 12. do 17. avgusta t. 1. vršil čebelarski shod. Ker se bo na tem shodu   poročalo o   najnovejših   uspehih   čebeloreje,   in   ker je
kraj zborovanja   blizo naše dežele,   želeti bi bilo,   da se tega shoda vdeleže tudi naši Čebelarji.
—   Umrli. V Šiški je umrl izvrstni rodoljub trgovec J. C. Juvančič. Njegovega pogreba se je udeležilo poleg ljubljanskega „Sokolau cela vrsta narodnih in gasilnih društev. Na Igu je umrl občinski svetovalec in posestnik Fr. Vi ran t. Bil je vnet prijatelj šole. V Naklem pri Kranju je umrl 291etni sodni pristav dr Peter Bleiweis, vrl narodnjak. V Slovenjem Gradcu je umrl veletržec Ivan Kac, oče požrtvovalnih narodnjakov. — Umrl je 27. junija v Benetkah v visoki starosti dr. Teodor E1 z e, znani preiskovalec slovenske reformacije. Elze nam je takorekoč šele odkril slavno dobo o začetku naše književnosti, o kateri je napisal celo knjižico. V Ljubljani je bil pastor 1. 1852 do 1856. — V Kamnigorici je umrl dne 4. t. m. g. Iv. Zupan, orgljarski mojster po daljši bolezni, star 43 let. N. v m   p.!
—   Lepa starost. Zavrbom, župnija Grozd, je umrl dne 11. t. m. najstarejši mož vse župnije, Lovrenc Kuhar, star 90 let.
—   Žganje umorilo otroka. Iz Celovca se poroča, da> je nenadoma umrl neki 131etni otrok na srčni kapi. RazteJe-senje je pokazalo, da ga je umorilo zavžito žganje. Žganje je dal otroku piti znanec njegovega očeta.
—   Konj in jezdec utonila. V soboto je Juvančičev hlapec na Zidanem mostu gnal tri konje napajat v Savo. Ker jih je menda predaleč pognal, odnesla jih je voda. Dva konja sta se rešila blizu radeškega mostu, tretji konj z jezdecem je utonil.
—   Grozna nesreča je zadela vas Dolenje v fari Jel-šanski, v Voloskem okraju. V ponedeljek so se od Podgrada> prignali strašni sivočrni oblaki nad vas. Nastal je strašen vihar in med strašnim gromenjem in bliskom je začela padati toča. Vse se je treslo in trepetalo, čuti je bilo, kako drevesa kar pokajo. Vse je ropotalo in vse bežalo! Sto in več let stara debla so padala na tla. Vse se je rušilo Kakih pet minut je trajalo to strašno pokanje in vrišč. Trinajst gospodarskih poslopij leži porušenih vsa sadna drevesa po vrtih so izruvana in polomljena! Sreča še, da od jjudij je le eden ranjen, ker so prebivalci bili večinoma po njivah in živina na paši. Prav čudno ie, da od otrok, ki so ravno iz šole domov prišli, ni nobeden poškodovan, da si so bili v hišah. S ta nevihto so dotični prebivalci zadeti na strašen način. Narod že itak siromašen, gleda sedaj skrbi polno v bodočnost Škoda sama se skoraj ne more ceniti. Ali v kolikor se je mogla ceniti — znaša okoli 300 000 kron. Vlada je že učinila potrebne korake za naglo pomoč.
—   Treščilo je te dni v Smledniku v farovški kozolec, ki je hitro začel goreti. V njem je bilo mnogo detelje. Ljudje so hitro prišli gasit, a niso mogli več rešiti, kakor štiri okna; devet jih je pogorelo. — Prejšni teden je treščilo v Št. Gothardu v šolo in precej poškodovalo strop v šolski sobi \ onesvestilo je učiteljevo hčerko, Ki je pa že izven nevarnosti. — Prejšni teden je treščilo v Loki na Spodnjem trgu, strela ni napravila škode — Strela je udarila dne 23. junija v kozolec Matije Brenceta v Krnicah pri Logatcu in je pogorel ves kozolec polen detelje. Škode je za 600 kron — Pretekla soboto okolu polnoči je treščilo v zvonik cerkve v Šempasu. Strela je razbila v zvoniku uro ter jo udarila na desni altar, ki je z zlatenino ves pogorel. Škode je okolu 3000 gld
—   Požar. Dne 20. junija je gorelo na Gorenjem Igt? pri posestniku Ivan Tancku in posestniku Jakop Likoven. Škode je za 5000 kron. Zažgali so otroci.
—   Tele z dvema glavama. Posestniku Antonu Križancu v Žminju je krava vrgla tele z dvema glavama in dvema vratoma, ki se zjedinjata v prsih. Brumne ženice so radi tega blebetale to in ono, češ, da je bila na onem mestu, kjer je sedaj hlev, cerkev sv. Antona, in da družina ne ba imela sreče, dokler se cerkev ne povrne cerkvi.
Stran 261.
—   Povodnji. Vsled neprestanega deževja koncem junija so izstopile ua Sp. Štajerskem, na Kranjskem in v Istriji vode in napravile na polju in po travnikih ogromno Škode. Ponekod — kakor v Savinjski dolini — je vdrla voda celo v hiše, podrla žage in mline ter odnesla tudi nekaj ljudij. Drava, Sava, Savinja, Ljubljanica in Grradašica pa tudi druge reke in potoki so razrili in opustošili cele pokrajine. Škoda je ogrcmna in v nesrečnih krajih beda velika.
—   Morilka   svojega    otroka   —   oproščena.   Na
Dunaju so porotniki   oprostili Ano   Jungwirth,   ki je zadavila svojega otroka in ga skrila v korbi v podstrešje.
—   Strašen prizor na ladiji. Ne daleč Baziaša se je na Donavu dogodil sila neugoden in nevaren prizor: Na srbskem brodu nSaviu je zblaznel krmar Svetozar Rajkovič. Kričal je na vse grlo, ds je treba iti na suho, zgrabil nekega mornarja ter ga vrgel v Dunav. Nato je začel daviti svojo ženo. K sreči so culi na ladiji, ki je vlekla brod, ženin krik. S težavo so ukrotili blaznika, ter ga zvezali. Mornar, ki ga je vrgel blaznik v vodo, se je rešil s plavanjem, žena pa se je tudi v kratkem opomogla.
—   Pogreb priprostega vojaka. 16. sušca je Moskva na Euskem videla pogreb tako slovesen, kakor malo kedaj in vender so pokopali samo priprostega vojaka Gordejev. 13. sušca o polnoči je začelo v Španskih kasarnah goreti. Vse je spalo. Vzlic plamenom in dimu je Gordejev hitel od durij k durim in prebujal tovariše in častnike, da bi se mogli rešiti. Vsi so &e rešili, samo Gordejev se je zadušil. Duhovnik Zabelin je imel pri grobu ginljiv govor, rakev so nesli general A. I. Kosovic, polkovnik Kortjunov in štabni častniki. Celo mesto je junaškega vojaka spremljalo na pokopališče V sedanji dobi umazane   sebičnosti   je   takšen pojav nesebičnosti   prav redek.
—    Razstavo maček so priredili v Novem Jorku. Ljubitelji maček so tam plačali za najlepšo mačko 1200 do 2400 gld   Jednega mačka so cenili na 12 000 gld.
—   Kedaj se je začel v Avstriji kaditi tobak? Pred dvesto leti, posebno v majniku 1. 1700. Tega časa so bili izdani razni odloki, ki so se tikali kadenja tobaka. Do polovice XVII. stoletja je bilo kadenje tobaka strogo prepovedano.
—   Koliko je Slovencev v Ameriki? V Zjedinjenih državah je približno okolu 90 000 Slovencev in 50 slovenskih duhovnikov. Največji slovenski naselbini sta Joliet in Cleveland. V Clevelandu je 3500 Slovencev, v Calametu jih je 2000, v Pennsvlvaniji 5000
—   Od pekovskega pomočnika do — doktorja. Na dunajski filozofični fakulteti je postal doktor modroslovja Konstantin Horna. Ta mož je bil prejšne čase v Žatcu na češkem pekovski učenec in potem štiri leta pekovski pomočnik. Za časa pomočniških svojih let porabil je ves prosti čas za učenje predmetov nižje gimnazije ter je konečno res dovršil izpit za peti razred višje gimnazije. Potem je študiral dalje. Te dni pa so osiveli stariši bivšega pekovskega pomočnika prihiteli k promociji svojega sina.
—    Phono-Kinema-gledališče. V Parizu je videti sedaj senzacijonalno iznajdbo, v kateri sta združena phonograph in kinematograph. človek torej vidi in sliši govoriti, peti, plesati ali igrati razne igralce, pevce, pevke in baleteze na beli ploskvi pred seboj, kakor bi videl žive v navadnem gledališču.
—    Policijski škandal v Parizu. Pariška igralka, gospa de Sebastiani je šla ne davno ponoči domov iz gledališča. Ker je baje govorila z nekaterimi gospodi, sta jo dva policaja aretirala in odvedla na policijo. Vzlic protestu gospe so jo zaprli v družbo vlačugaric in zločink ter je ostala v zaporu 22 ur. Šele tedaj so izvedeli njeni sorodniki, kaj se je zgodilo ter jo rešili. Kakor druge zaprte ženske« so policijski zdravniki tudi njo telesno preiskali. Policijski prefekt Lepine   je   kaznoval   policijskega   komisarja   Levgonica, ki je
igralko zaprl in ona dva   policaja, ki sta jo aretirala.   Gospa de Sabastiani pa toži policijo za odškodnino   30.000 frankov.
—   V trinajst dečkov udarila strela. Taka nesreča se je zgodila v Šveidnicu v Šleziji. Za kolodvorom je delalo na polju trinajst.dečkov. Iz temnih oblakov udarila je vanje strela   Jednega dečka je ubila, ostale pa omamila.
—   Cela obitelj izumrla. Strašna rodbinska katastrofa se je prigodila v Diebanu pri Steincu na Odri Posestniku Jehneru umrl je sin na škrlatici. Takoj potem ste mu oboleli na isti bolezni dve hčeri in umrli. Od silne žalosti zbolela je mati, ki je tudi umrla. Obupani soprog šel je v mesto po krsto, a ko je prišel domov, našel je tudi tretjo hčer mrtvo. To je s toliko silo delovalo na nesrečnega očeta, da je tudi obolel in je jako malo upanja, da bi okreval.
—   Zajec — deiravdant Branjevka Marija Aigel je na potu z Dunaja v Potzleindorf ujela zajca Omamila ga je z udarci ter ga zavila v žepni robec, misleč, da je mrtev. Doma ga je z veseljem kazala svojemu možu, ki se je čudil zajčevi nerodnosti, da se je pustil ujeti. To očitanje je pa „mrtvegaa zajca nakrat zopet oživelo. „ZbrihtalM se je, skočil po konci in jo ubral izpred hiše preko polja. V robcu, katerega je branjevka zajcu zvila okoli vratu, je bilo zavitih 170 gld., s katerimi je zajec pobegnil brez sledu.
—   Plavajoče gledališče Angleži so dobili „ime-nitno idejo, katero so povzeli od Amerikauov. London bode v nekaterih tednih dobil plavajoče gledališče. To gledališče bode imelo 338 sedežev. Po predstavi se bode prostor za gledalce lahko spremenil v restavracijo. Posestnik tega plavajočega gledališča bode potoval po raznih pomorskih mestih ter jih osrečeval z različnimi igrami in operetami.
—   Kako človek dolgo živi? Zdravnik dr. Pearsons, ki je dosegel že starost 80 let v Chikagi, priporoča naslednji recept za dolgo življenje: Ne jej tort in sličnih sladkarij, da ne dobiš zobobola. Nobena stvar naj te ne prestraši in ne razburja] ee Z vsakim trenotkom jeze zgubiš nekaj svojega življenja. Ne pij ne čaja, ne kave, ker preveč uplivajo na srce. Jej zelenjavo in sadje, ker s tem ohranjuješ mladost. Vživanje sadja in zelenjave je boljše, nego vse medicinične kopeli. Kaj bo dr. Pearsons še-le povedal, ko doseže starost 100 let
—   Oče morilec — obsojen na vislice. Pred gra-škimi porotniki je stal te dni 401etni kovač in bivši posestnik Mat. Uhl iz Sv. Nikolaja nad Drasslingom, ker je 6. maja t. 1. z nožem zabodel svojega osemletnega sina Nikolaja. Matej Uhl je pijači strastno vdan ter je zapravil vse svoje premoženje. Delati ni hotel ničesar in pretepal je brez vzroka ženo in svoja otroka, Nikolaja in Josipino. Končno ga je žena zapustila, hči je šla v službo, sin pa se je zatekel k strijcu. Matej Uhl si je kupil neko siromašno kovačnico ter silil vedno svojo ženo, naj se vrne. A ta se ga je bala, ker ji je že večkrat grozil, da jo zakolje. 6. maja pa je poiskal sina Nikolaja, ki se ga je vedno bal, da je trepetal po vsem životu, ako ga je zagledal. Oče se je priplazil k sinu v hlev, kjer je deček spal v družbi strica. Nekaj časa se je z njima pogovarjal, potem pa je sina zabodel in zbežal. Porotniki so ga ob3odili na smrt
—   Srbski hajduki pred sodiščem Pred belgrad-skim sodiščem je stala te dni cela tolpa roparskih hajdukov, ki so bili že dolgo časa strah in treoet okraja Kolubara. Tolpa je štela šest roparjev ter je kriva požigov, ropov, iz-seljenja in umorov. Roparji, vsi krepki, veliki možje, ogorelih obrazov, so trdili, da so jih preiskovalni sodniki obtožili zločinov, katerih niso nikdar zakrivili. Več prič je baje potrdilo, da so roparji res zločinci. Baje so prisili vsakogar, katerega so oropali, da jih je blagoslovil ter jim želel srečo! Obravnava je trajala dva dni ter so trije hajduki obsojeni k smrti in bodo ustreljeni, ostali pa so dobili 20 let ječe.
Stran 262.
—   Koliko je Burov v Južni Afriki? V kapski koloniji jih živi 350 000. v Natalu 15 000, v nemški naselbini 660, v Oranje 80.000 in v Transvaalu 200 000. Če računamo povsod četrtino za boj sposobnih mož, imamo v Kaplandiji 87.000 mož, v Natalu 37.00, v Oranje in Transvaalu skupno 70 000. Torej jim je mogoče, če bi bili edini, postaviti nasproti sovražniku v boj 150 000 mož. Morda čakajo Buri, da Angleži odidejo na Kitajsko in potem se zopet uprejo.
—   Pelagra v Furlaniji. Ta grozovita bolezen divja po furlanski nižini Najpoglavitnejši vzrok bolezni je slaba in pičla hrana. Na primer rodbina, ki šteje 9 otrok od 6 mesecev do 20 let, povžije na dan s stariši vred v jutro kavo s 8/4 litra mleka, opoludne juhe iz */2 klg. sočivja z malo slanine in 1/Q klg. sira. Popdludne kavo s 1/4t litra mleka. Pridenimo k temu še 10 kiajcarjev za kruh in polento za 3 kile iz najslabejšega sirka za celi dan, pa imamo sliko, kaj vžije ves dan vbogi Furlan. Za to pa se ne smeš čuditi, če boš videl v kaki furlanski vasi mater, pokrito s to grozno boleznijo, z odprtinami na rokah in nogah, krvavo, z bolestnim obrazom, na katerem vlada topost. Zraven dobiš otroka, ki je imel hoditi v šolo, ali ne more, ker ga je že prijela pelagra, tam je prijokala s polja deklica, ker ne more več delati; oslabela je — ima pelagro! Grozno! V celem gra-diščanskem okraju se dobi takih bolnikov, in sicer ne v mali meri. Dr. Steiner je konstatoval samo v občini oglejski, ki šteje okoli 2200 prebivalcev, 77 slučajev pelagre! Najboljši pripomoček proti pelagri je pač dobra in tečna hrana.
—   Oblegani profesorji. Visokošolci vseučilišča Ca-tonia so prosili rektorja, naj skušnje preloži, češ, da še niso pripravljeni. Akademični senat pa je prošnjo zavrnil Zategadelj so prišli dijaki v velikih trumah pred vseučilišče ter so zabili in zabarikadirali vsa vrata. Profesorji z rektorjem so bili ujeti in oblegani. Ko je prišla policija, so se dijaki umaknili v vseučilišče ter so morali policisti zlesti skozi okno. Prišlo bi bilo do prelivanja krvi, ker policaji so hoteli Že streljati, .oda rektor je policiji ukazal, da se z vseučilišča odstrani, kajti na vseučiliščnih tleh nima policija nobenih pravic. Globoko užaljena policija je morala zlesti zopet skozi okna. Nato so imeli profesorji in rektor sejo ter so dijakom ugodili. Dijaki so profesorje še rešili, in ne bode nihče dijakov kaznovan.