Naši in vaši Ours and Yours OURS AND YOURS On the history of Slovenian newspaper discourse of the 19 th and early 20 th centuries marko zajc janez polajnar NAŠI IN VAŠI Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja marko zajc janez polajnar 9 789616 455725 isbn 961-6455-72-5 12,00 eur 9 789616 455725 isbn 961-6455-72-5 12,00 eur ovitek.indd 1 ovitek.indd 1 2.3.2012 13:44:13 2.3.2012 13:44:13 . ang.indd 4 ang.indd 4 2.3.2012 13:43:27 2.3.2012 13:43:27 . slo.indd 1 slo.indd 1 2.3.2012 13:42:39 2.3.2012 13:42:39 . mirovni inštitut metelkova 6 si-1000 ljubljana e: info @ mirovni-institut.si izdajatelj: mirovni inštitut zbirka: mediawatch urednica: brankica petkoviæ naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja avtorja: marko zajc in janez polajnar recenzenta: dr. janez cvirn dr. andrej studen lektor: andrej koritnik design: robert þvokelj za dak tipografija: goudy & goudy sans, itc tisk: solos naklada: 300 izvodov, 1. izdaja © 2012 mirovni inštitut Izid knjige sta omogoèila Open Society Foundations in Javna agencija za knjigo Republike Slovenije v okviru javnega razpisa za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2011. cip - Kataloþni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiþnica, Ljubljana 070(497.4):351.751(497.4) zajc, Marko, 1975- Naši in vaši : iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja / Marko Zajc, Janez Polajnar. - Ljubljana : Mirovni inštitut, 2012. - (Zbirka Mediawatch) Vsebuje tudi angl. prevod uvodnega poglavja, tiskan v obratni smeri: Ours and yours : on the history of Slovenian newspaper discourse of the 19th and early 20th centuries / [tran- slation Olga Vukoviæ] isbn 978-961-6455-72-5 1. Polajnar, Janez, 1977- 2. Zajc, Marko 1975-: Ours and yours 260314112 slo.indd 2 slo.indd 2 2.3.2012 13:42:41 2.3.2012 13:42:41 . NAŠI IN VAŠI Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja marko zajc, Inštitut za novejšo zgodovino e: marko.zajc @ inz.si janez polajnar, Mestni muzej Ljubljana e: janez.polajnar @ mgml.si slo.indd 3 slo.indd 3 2.3.2012 13:42:41 2.3.2012 13:42:41 . VSEBINA uvod 7 1. k zgodovini cenzure na slovenskem 22 2. »brcajo, rohne in škripajo z zobmi« – k zgodovini politiènih bojev v èasopisih na slovenskem v avstrijski ustavni dobi 1861–1918 32 3. »za mastne dohodke lastne« – èasopisi na slovenskem o finanèni krizi leta 1873 45 4. »noseè to zapadno kulturo doli na slovanski jug« – k diskurzu »prenašanja kulture« med veliko orientalsko krizo 1875–78 54 5. »tista neverjetna glupost« – k zgodovini slovenskih besedil in njihovi kritiki 66 6. »zamorcev ne bomo umivali« – podoba »zamorca« v slovenskem èasopisju v 19. in zaèetku 20. stoletja 74 literatura in viri 85 slo.indd 5 slo.indd 5 2.3.2012 13:42:41 2.3.2012 13:42:41 7 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja UVOD »Ne vem, kteri modrijan je rekel, da je èasnikarstvo šesta ve- lika moè na zemlji; èe se ni norca delal s èasnikarja, pa ni bil pri pravi pameti. /…/ Veliko dela – malo zasluþka, veliko za- mer – malo èasti, veliko odgovornosti – niè gotovega, in èe danes odloþi svoje pero, se jutri þe morda zanj nikjer kosilo ne bo kuhalo.« jakob alešovec, Ljubljanske slike, 1879 Vèasih zveni preteklost kot sedanjost ali celo prihodnost. Zgodovinarji v preteklosti pogosto opazimo stvari, ki so spo- minjajo na sedanjost. Vendar – so te podobnosti upravièene ali pa so zgolj posledica naših predstav? Preprostega odgovo- ra ni. Èe primerjamo sedanjost in preteklost, moramo biti previdni. Minulega èasa ne moremo povsem razumeti, kot ne moremo povsem razumeti našega èasa, pa v njem þivimo. Veèina knjige, ki je pred vami, je nastajala med leti 2007 in 2010. Avtorja sva knjigo pisala tako, da nisva ve- dela, da jo piševa. Mislila sva, da piševa eseje o zgodovini slovenske javnosti za revijo Medijska preþa. Ko naju je ure- dnica Brankica Petkoviæ opomnila, da sva ves ta èas nevede pisala knjigo, sva se odloèila, da jo s pomoèjo poþrtvovalne urednice, Mirovnega inštituta in Javne agencije za knjigo tudi utelesiva. Vsem, ki so to omogoèili, se iskreno zahva- ljujeva. Delo avtorjev s tem ni bilo konèano. Èlanke je bilo treba popraviti, dopolniti, predvsem pa je bilo nujno bese- dilo umestiti v teoretski, prostorski in èasovni kontekst. T o je tudi smisel daljšega uvoda v glavni del knjige. Knjiga obsega šest poglavij iz slovenske medijske zgodo- vine. Vse teme (cenzura, politièni boji, gospodarska kriza, Balkan, pesmi, rasizem) so danes prav tako aktualne kot v obravnavanem èasu. Kaj se je spremenilo? Oèitno »èas«, saj je »prostor« bolj ali manj isti. To je le deloma res, simbol- no-geografski prostor je kot harmonika, ki se razteza in krèi pod pritiskom zgodovinskih sprememb. Za aktualnost je od- govoren tudi naèin pisanja – kombinacija klasiène zgodovi- nopisne analize in publicistièno-literarnega sloga. S tem sva poskušala relativizirati podobo sedanje medijske krajine in ji dati zgodovinsko dimenzijo. V ta namen sva uporabila zani- mive citate iz tedanjega èasopisja, ki þe s svojim arhaiènim jezikom prikazujejo slovenski novinarski diskurz. Zato upa- va, da je knjiga zanimiva tako za bralce, ki jim tematika ni znana, kot za druþboslovce, ki raziskujejo današnje medije. slo.indd 7 slo.indd 7 2.3.2012 13:42:41 2.3.2012 13:42:41 8 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja Knjiga potrebuje tudi ime. Zakaj Naši in vaši? Glav- na lastnost slovenskega novinarskega diskurza v tem èasu so bile ostre delitve: na naše in vaše, Slovence in Nemce/ Italijane, liberalce in klerikalce, Evropejce in zamorce, nas in Jude itd. To ne pomeni, da je bil diskurz delitev kakšna slovenska posebnost. V tej toèki je bil slovenska javnost v sozvoèju s širšim, evropskim prostorom. teoretski okvir Zgodba o nastajanju slovenskega èasopisja je v širšem smislu zgodba o nastajanju javnosti in hkrati zgodba o na- stanku slovenskega nacionalizma. Èe je politièna javnost »mnoštvo komunikacijskih oblik, ki imajo naèeloma prost dostop, niso omejene s èlanstvom in v katerih individualni in kolektivni akterji pred širšo publiko izraþajo mnenja o politiènih temah«, 1 potem je treba tudi v slovenskem pri- meru zaèeti pripoved z oblikovanjem mešèanske javnosti v 18. in 19. stoletju. Javnost in javna izobrazba (tesno po- vezani z razsvetljenstvom) sta neposredna posledica razpa- da vertikalne stanovske druþbe in vzporednega formiranja moderne, funkcionalno diferencirane druþbe. 2 Mešèanska javnost je po Habermasu nastala kot stranski produkt kapitalistiènega razvoja v Evropi. Ko je postalo mešèanstvo ekonomsko moèno, je poskušalo vplivati na politiko drþave. Izoblikovala se je javnost kot posrednik med javno oblastjo in zasebnimi interesi individualnih pripadnikov mešèanstva. Kljuèno za to stopnjo je bilo razlikovanje med javnim in za- sebnim. Javnost pa ni delovala zgolj kot posrednik, ampak je pospeševala mešèansko dojemanje »sebe«. Mešèanski subjekt se je izoblikoval skozi javnost. Mešèanska literarna javnost je þe pred nastopom politiène javnosti (politiènega þurnalizma) izoblikovala orodja druþbene kritike. 3 Èeprav je bila mešèanska javnost naèeloma odprta do vseh, so v praksi obstajale omejitve. Delavci in ostali niþji sloji so bili izkljuèeni iz javne debate. Konflikt interesov med delavci in burþoazijo sploh ni bil predmet javne razprave. »Pravi« èlani javnosti naj bi bili homogeni v smislu moèi in ekonomskih 1 Gabriele Melischek, Josef Seethaler, Presse und Modernisierung in der Habsburger- monarchie. V: Helmut Rumpler, Peter Urbanitsch (ur.), Die Habsburgermonarchie 1848–1918, zv. vii/2. Dunaj 2006, str. 1535 (dalje: Melischek, Seethaler, Presse und Modernisierung). 2 Ibidem. 3 Andrew Edgar, Habermas. The Key Concepts. New York: Routledge, 2006, str. 124– 127 (dalje Edgar, Habermas). slo.indd 8 slo.indd 8 2.3.2012 13:42:41 2.3.2012 13:42:41 9 Uvod interesov – individualne razlike med pripadniki mešèanstva naj bi predstavljali zgolj ekonomski interesi, ki jih ureja trg. 4 Konstruiranja nacionalizmov v 19. stoletju si ne more- mo predstavljati brez javnosti. Nekateri teoretiki (Karl W. Deutsch) imajo socialno komunikacijo za bistvo nacionaliz- ma. Za Deutscha so narodi »veènamenske komunikacijske mreþe ljudi«, nacionalizem pa je obèutenje, ki mu nacio- nalna komunikacija daje prioriteto pred drugimi. 5 Za razli- ko od shematske in mehanicistiène Deutscheve teorije, je Benedict Anderson izpostavil pomen medijev za nastajanje narodov kot zamišljenih skupnosti. Vzpon nacionalizmov je omogoèila šele dostopna tehnologija tiska. Èlan zami- šljenih skupnosti ne more poznati vseh èlanov, zato lahko obstaja skupnost samo skozi medije. 6 Pomen tiska za širje- nje nacionalizma je nesporen, vendar lahko gledamo na fe- nomen skozi razlièna oèala. Nacionalistièni tisk konstruira in propagira obèutek pripadnosti skupine (po Brubakerju: groupness), kar še ne pomeni, da skupina dejansko obsta- ja. 7 Hkrati pa vedno znova reflektira in rekonstruira sku- pinsko identiteto ter simbolne meje z Drugimi. Skupinska identifikacija se ustvarja prek meje skupine v interakciji z drugimi (Jenkins). 8 Èasopisje v 19. in zgodnjem 20. stole- tju je pomemben nosilec teh procesov. Z vidika nacional- nih kulturnih vzorcev je tisk prostor za izumljanje tradicije (modernistièna perspektiva) 9 oziroma prostor za obujanje starih mitov in simbolov (etnosimbolna perspektiva). 10 Mediji 19. stoletja so predvsem mediji besede. Zgodo- vina javnosti je tudi zgodovina besed, idej in pojmov. Inte- lektualna zgodovina in zgodovina idej iz prve polovice 20. stoletja je obravnavala ideje zunaj socialnopolitiènega kon- teksta, kot transhistoriène entitete. »Duhovna« zgodovina je bila pogosto v navezavi z idealistièno filozofijo ter tradi- cionalnim »rankejevskim« zgodovinopisjem velikih osebno- sti. 11 Od tega je seveda odstopala marksistièna humanistièna publicistika, ki je na ideje gledala s pomoèjo Marxovega 4 Jürgen Habermas, Strukturne spremembe javnosti. Ljubljana: Studia humanitatis, 1989, str. 95–105. 5 O Karlu W . Deutschu glej: Christian Jansen, Henning Borggräfe, Nation, Nationali- tät, Nationalismus. Campus Historische Einführungen 2007, str. 83. 6 Benedict Anderson, Zamišljene skupnosti. O izvoru in širjenju nacionalizma. Ljubljana: Studia humanitatis, 2007, str. 68. 7 Rogers Brubaker, Ethnicity Without Groups. Harvard: Harvard University Press 2004, str. 13. 8 Richard Jenkins, Social Identity. London–New York: Routlege, 2008, str. 44. Jenkins in Brubaker razlièno definirata pojem skupine in identitete, glej navedeno delo, str. 3–14. 9 Eric Hobsbawm, Introduction: Inventing Traditions. V: Eric Hobsbawm, Terence Ranger (ur.), The Invention of Tradition. Cambridge: Cambridge University Press, 2008, str. 6. 10 Anthony D. Smith, Nacionalizem. Teorija, ideologija, zgodovina. Ljubljana: krt, 2005. 11 Luise Schorn-Schütte, Neue Geistesgeschichte. V: Joachim Eibach, Günter Lottes (ur.), Kompass der Geschichtswissenschaft. Göttingen: Vandenhoeck&Ruprecht, utb, 2006, str. 270 (dalje: Schorn-Schütte, Neue Geistesgeschichte). slo.indd 9 slo.indd 9 2.3.2012 13:42:41 2.3.2012 13:42:41 10 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja koncepta ideologije (produkcijski odnosi doloèajo bazo, baza doloèa nadgradnjo, nadgradnja pa doloèa dominantno ideologijo). Nova zgodovina idej in pojmov, ki prevladuje v mednarodnem zgodovinopisju, je nastala po 2. svetovni vojni na Zahodu. Poleg marksistiène obèutljivosti za razmer- je med idejami in druþbo, je novo zgodovino idej v veliki meri zaznamovala strukturalna lingvistika Ferdinanda de Saussura (1857–1918): jezik je socialni fenomen, struktu- riran sistem, ki ima tako diahrono kot sinhrono dimenzijo: jezik se s èasom spreminja in vendar ima trdno strukturo v z vseh obdobjih. 12 Seveda je nova zgodovina idej vse prej kot enotna paradigma. Reinhart Koselleck, eden izmed oèetov nemške Begriff- sgeschichte, trdi, da sta druþba in jezik del metahistoriènih danosti, brez katerih je zgodovina nepojmljiva. 13 Koselleck ostro loèuje socialno zgodovino, iz katere izhaja, in zgodo- vino konceptov oz. zgodovino pojmov. »Tisto, kar se je za- res zgodilo«, naj bi bilo veliko veè kot zgolj »lingvistièna interpretacija«. Begriffsgeschichte ne more obstajati sama zase, ampak ima vlogo posrednika med dvema loèenima podroèjema: med lingvistiènim/konceptualnim in social- nim/materialnim. Socialna in konceptualna zgodovina pa naj bi obe imeli tako diahrono kot sinhrono dimenzijo. Pod »nelingvistiène« pogoje za zgodovinske dogodke uvršèa tudi institucije in pravila obnašanja. 14 Anglofonsko zgodovinopisje je interpretiralo odnos med »zgodovinsko realnostjo« in jezikom/govorom drugaèe. Quentin Skinner se je lotil historiène analize s pomoèjo teorije govornih dejanj (speech acts), ki jo je razvil britan- ski filozof John Austin. Osredotoèil se je na individualno rabo jezika/govora. Zgodovina bi morala sloneti na analizi posameznih govornih dejanj v okvirih danega jezika. Jezik ni samo pripomoèek za opis sveta, ampak je pomemben del sveta. Besede ne opisujejo zgolj dejanj, besede so dejanja (Austin). 15 Za politièno zgodovino (oziroma zgodovino poli- 12 Iain Hampsher-Monk, Karin Tilmans, Frank van Vree, A Comparative Perspective on Conceptual History – An Introduction. V: Iain hHmpsher-Monk (ur.), History of Con- cepts, Comparative Perspectives. Amsterdam: Amsterdam University Press, 1998, str. 2. 13 Ibidem, str. 4. 14 Glej Reinhart Koselleck, Einleitung. V: Otto Brunner, Werner Conze, Reinhart Ko- selleck (ur.), Geschichtliche Grundbegriffe. Zv. 1, A – D. Stuttgart: Klett-Cotta, 1972. Veè o odnosu med pojmi in socialno zgodovino: Reinhart Koselleck, Pretekla priho- dnost. Prispevek k semantiki zgodovinskih èasov. Ljubljana: Studia humanitatis, 1999, str. 103–124. 15 O Skinnerju in Austinovem vplivu glej Iain Hampsher-Monk, Speech Act, Langua- ges or Conceptual History? V: Iain Hampsher-Monk (ur.), History of Concepts, Com- parative Perspectives. Amsterdam: Amsterdam University Press, 1998, str. 42 (dalje: Hampsher-Monk, Speech Act). slo.indd 10 slo.indd 10 2.3.2012 13:42:41 2.3.2012 13:42:41 11 Uvod tike) je to velikega pomena: èe razumemo politièna dejanja kot govorna dejanja, potem mora biti govor (ali èasopisni èlanek, knjiga, plakat itd.) dejanje. 16 Po Skinnerjevem mnenju mora zgodovinar upoštevati Austinovo razlikova- nje med ilokucijskim govornim dejanjem (kar storimo, ko nekaj reèemo) in perlokucijskim govornim dejanjem (kar storimo s tem, da nekaj reèemo). Da bi zgodovinar ujel ti- sto, kar je hotel akter z govornim dejanjem povedati, mora dobro razumeti ilokucijsko dimenzijo; to pomeni, da se mora dobro seznaniti z lingvistiènimi normami, ki so na voljo av- torju. T o je tudi naèin za odkrivanje inovacij v posameznem govoru. 17 Govorno dejanje ima dve ravni: konvencionalno in subverzivno. Subverzivna raven se napaja iz konvenci- onalne in lahko sèasoma prav tako postane konvencional- na. 18 Èe je Skinner za predmet analize vzel posamezni govor, se je drugi predstavnik anglofonske tradicije (»Cambridge School«), John Pocock, usmeril na preuèevanje kolektivnih izrazov politiènega. Glavna naloga zgodovinarja politiènih idej je, trdi Pocock, identificirati in rekonstruirati jezik, s katerim se »dela« politika, in opisati njegove spremembe v èasu. 19 Kako raziskovalec ve, da je doloèen politièni jezik za- res obstajal v preteklosti in da ni le rezultat zgodovinarjevih predstav? Politièni jezik je kompleksna struktura, z vokabu- larjem, gramatiko, retoriko, veè uporabami, domnevami in implikacijami, ki obstaja v èasu in ki jo uporablja ohlapna skupnost uporabnikov jezika v politiène namene. 20 Z razmerjem med socialno realnostjo in idejami se ukvar- ja tudi francoska, analovska zgodovinopisna tradicija, ki je razvila vplivno zgodovino mentalitet. Pojem mentalitete je veliko širši od pojma ideje ali koncepta. Raziskave so usmer- jene v dolgo trajanje, pogost je kvantitativni pristop, pred- met analize so obèeèloveške teme (smrt, strah, tudi revolu- cionarna mentaliteta). 21 Uporaba pojma diskurz je še bolj heterogena. Diskurz predstavlja v publicistièni rabi mnoþico izjav, ki jih druþi doloèena tematika. Habermas pojmuje 16 Schorn-Schütte, Neue Geistesgeschichte, str. 277. 17 Quentin Skinner, Meaning and Understanding in the History of Ideas. V: Quen- tin Skinner, Visions of Politics. Volume I: Regarding Method. Cambridge: Cambridge University Press 2002, str. 87. 18 Hampsher-Monk, Speech Act, str. 44. 19 Ibidem, str. 40. 20 Veè o Pococku glej v Hampsher-Monk, Speech Act, str. 46. Natanèneje o Pocockovih kriterijih za politièni jezik: John Pocock, The Concept of Language. V: John Pocock, Political Thought and History. Cambridge: Cambridge University Press, 2009, str. 94. 21 Zgodovina mentalitet: raziskovanje posredništev in dialektiènih razmerij med objek- tivnimi okolišèinami þivljenja ljudi in med naèini, kako si o njih pripovedujejo, in celo, kako jih þivijo. V: Michel Vovelle, Ideologije in mentalitete. Ljubljana: Studia hu- manitatis, 2004, str. 23. slo.indd 11 slo.indd 11 2.3.2012 13:42:41 2.3.2012 13:42:41 12 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja diskurz kot proces, skozi katerega so trditve, ki jih izreèejo udeleþenci komunikacije, predmet odprte razprave in kriti- ke. 22 Povsem drugaèe uporablja pojem Foucault v Arheologiji vednosti: diskurz je nadzorovana skupina izjav z notranjimi pravili in mehanizmi. Zdruþuje tiste izjave, ki imajo pomen, moè in posledice znotraj druþbenega konteksta. »Diskurz, ki je povezan z oblastjo, se konstituira in organizira s prakso izkljuèevanja, kar pomeni tudi naturalizacijo izreèenega. Ti- sto, o èemer je moè govoriti, se zdi samoumevno in naravno, vendar je ta naravnost rezultat izkljuèevanja onega, kar je skorajda neizrekljivo.« 23 Pojem je v zgodovinopisje vnesel zavedanje, da so druþbeni fenomeni v preteklosti kulturno opredeljeni in diskurzivno konstruirani. 24 Poleg tega opo- zarja zgodovinarje na pomen neizreèenega. Pomembno je tudi tisto, èesar èasopisi ne zapišejo. habsburški okvir Na predveèer revolucije 1848 je bilo avstrijsko cesar- stvo absolutistièna drþava, v prvo svetovno vojno pa je mo- narhija vstopila z (omejeno) demokratièno parlamentarno ureditvijo. Leta 1867 se je preoblikovala v Avstro-Ogrsko. »Drþavni polovici« sta imeli skupno zunanjo politiko, voj- sko, gospodarski prostor in vladarjevo osebo. Slovensko jav- nost je zaznamovalo pestro politièno dogajanje v »avstrij- skem« delu drþave. V drþavnem zboru na Dunaju so o pri- hodnosti drþave razpravljali predstavniki šestnajstih deþel, ki so zastopali osem narodov in na ducate strank. Centrali- zem ali federalizem? Enakopravnost vseh narodov ali samo »velikih«? Za razumevanje zapletenih politiènih razmer v tej drþavi uporabljajo zgodovinarji v zadnjih desetletjih dva koncepta: politièna kultura in civilna druþba. Za avstrijskega zgodovinarja Ernsta Hanischa je politièna kultura »splet usmeritev, razpoloþenj in odnosov do politiènih procesov in struktur«. Politièna kultura je »politièno relevantna podoba, ki jo imajo o svetu prebi- valstvo, velike socialne skupine in funkcionalne elite«. 25 22 Edgar, Habermas, str. 42. 23 Kratka, a natanèna opredelitev Foucaultovega pojma diskurz v: Roman Kuhar, Medijske podobe homoseksualnosti. Ljubljana: Mirovni inštitut (Media Watch), 2003, str. 14. 24 Diskurz velja v teoriji zgodovine za pomemben, a problematièen pojem. Veè o tem Robert Jütte, Diskursanalyse in Frankreich. V: Joachim Eibach, Günter Lottes (ur.), Kompass der Geschichtswissenschaft. Göttingen: Vandenhoeck&Ruprecht, utb, 2006, str. 307–317. 25 Peter Vodopivec, Politiène in zgodovinske tradicije v srednji Evropi in na Balkanu (v luèi izkušnje prve Jugoslavije). V: ZÈ, 59 (2005), 3–4, str. 461, 462 (dalje: Vodo- pivec, Politiène in zgodovinske tradicije v srednji Evropi). slo.indd 12 slo.indd 12 2.3.2012 13:42:41 2.3.2012 13:42:41 13 Uvod V Avstriji se je razvila moèna drþavnobirokratska tradici- ja. Modernizacije so se izvajale praviloma od zgoraj, civil- na druþba se ni povsem osvobodila vpliva drþave. Po drugi strani pa naj bi to omogoèilo relativno zgodnjo izgradnjo drþave blaginje. 26 Politièna kultura monarhije naj bi bila v nasprotju s soèasno civilno in zastopniško usmerjeno an- glosaško politièno kulturo. Ameriški zgodovinar Gary B. Cohen ponuja drugaèno perspektivo. Opozarja namreè, da je bila ravno habsburška drþava tista, ki je omogoèila razvoj politiènih in institucionalnih prostorov za razvoj moder- ne civilne druþbe. V razmerah 19. stoletja obsega civilna druþba tisk, prostovoljna društva, politièna gibanja in se- veda politiène stranke. 27 Liberalni društveni in tiskovni zakoni iz šestdesetih let 19. stoletja so obravnavali pravico do zdruþevanja kot te- meljno pravico. 28 Na oblasti so se menjavale politiène stran- ke odliènikov, izvoljenih na osnovi omejene volilne pravi- ce. Kljub temu se je civilna druþba v veliki meri raztezala prek omejitev elektorata. Razmerje med civilno druþbo in drþavo je po letu 1890 postajalo zelo dinamièno. Drþavna administracija se je sooèala s pritiski civilne druþbe »od spo- daj«, medtem ko so se visoki uradniki trudili zadrþati staro tradicijo drþavne administracije »od zgoraj navzdol«. Širje- nje volilne pravice in radikalizacija politike sta bila v tem obdobju splošna znaèilnost Evrope. V devetdesetih letih so v monarhiji mnoþièna politièna gibanja ogrozila poloþaj uveljavljenih strank velikih posestnikov, konservativnega klera in mešèanstva. Nova gibanja so ponujala drugaèno, populistièno pojmovanje skupnosti. In to ne glede na to, ali je šlo za sekularni radikalni nacionalizem in antisemi- tizem, katoliški ali sekularni agrarizem, urbani socialni ka- tolicizem (na Dunaju) ali socialno demokracijo. 29 A glavni element politiène nestabilnosti v drþavi so bila nacionalna nasprotja. Parlamentarna kriza zaradi Badenijevih jezikov- nih naredb za Èeško in Moravsko 1897 je privedla nasprotja 26 Ernst Hanisch, Der lange Schatten des Staates. Österreichische Gesellschaftgeschichte im 20. Jahrhundert, Österreichische Geschichte 1890–1990 (Hg. von Herwig Wolfram). Wien: Ueberreuter, 1994, str. 15 (dalje: Hanisch, Der lange Schatten des Staates). 27 Gary B. Cohen, Nationalist Politics and the Dynamics of State and Civil Society in the Habsburg Monarchy. V: Central Europan History. Zv. 40, No. 2 (jun. 2007), str 245 (dalje: Cohen, Nationalist Politics and the Dynamics of State and Civil Society). 28 Helmut Rumpler:,Von der »Bürgerlichen öffentlichkeit« zur Massendemokratie. Zi- vilgesellschaft und politische partizipation im Vielvölkerstaat der Habsburgermonar- chie. V: Die Habsburgermonarchie 1848–1918 (Hg. Helmut Rumpler, Peter Urbanit- sch). Zv. viii, 1. Teilband. Wien: Verlag der österreichischen Akademie der Wissen- schaften, 2006, str. 9. 29 Cohen, Nationalist Politics and the Dynamics of State and Civil Society, str. 249–267. slo.indd 13 slo.indd 13 2.3.2012 13:42:41 2.3.2012 13:42:41 14 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja med Èehi in Nemci do vrelišèa. 30 Obstrukcije v drþavnem zboru na Dunaju so postajale vsakdanje sredstvo za dosego »nacionalnih« politiènih ciljev. Uveljavitev splošne volil- ne pravice za moške z reformo 1906 pa ni odpravila sporov med narodi in politiène nestabilnosti. 31 slovenski okvir Oblikovanje slovenskega nacionalizma na kratko najlaþje predstavimo s pomoèjo Hrochovega modela ra- zvoja »majhnih evropskih narodov«. 32 Za prvi val moder- nizacijskega prodora je bila odgovorna intervencija drþave. Obseþne reforme habsburških vladarjev Marije Terezije in Joþefa II. v drugi polovici 18. stoletja so obsegale vzposta- vitev moderne administracije, davènega sistema, cerkvene reforme, uvedba splošnega šolstva itd. T emu je v zadnjih de- setletjih 18. stoletja sledila faza intelektualnega zanimanja za þivljenje in jezik »ljudstva« (Hrochova faza a). 33 Majhne skupine intelektualcev so si zadale »omikanje« ljudskega je- zika na temelju þe starega slovenskega knjiþnega standarda, ki so ga v 16. stoletju izoblikovali protestanti. Zamišljen na- cionalni prostor je bil razdeljen na razliène deþele (Kranjska, Štajerska, Koroška, Istra, T rst, Goriška, del Ogrske), èeprav je imela Kranjska s slovensko veèino in središèno lego po- tencial bodoèega centra. Slovenšèina je veljala za »jezik kmetov«,v mestih je prevladovala nemšèina ali italijanšèina. Zaèetek nacionalne agitacije (faza b) lahko po Hrochovem mnenju pri Slovencih postavimo v štirideseta leta 19. sto- letja, v obdobje t. i. Metternichovega absolutizma, ko so nezadovoljni slovenski patrioti zaèeli s pridobivanjem so- mišljenikov za »narodno stvar«. Revolucionarno leto 1848 je prineslo prvi slovenski politièni program »Zedinjena Slo- venija«. Program je obsegal zahtevo po zdruþitvi Slovencev v eno politièno enoto (znotraj habsburške drþave), torej raz- bitje starih deþelnih meja po »narodnih« kriterijih. 34 Drugo polovico 19. stoletja pa je zaznamovala okrepitev moderni- 30 Hanisch, Der lange Schatten des Staates, str. 230. 31 Cvirn, Razvoj ustavnosti in parlamentarizma v habsburški monarhiji, str. 214. 32 Glej Miroslav Hroch, Društveni preduvjeti nacionalnih preporoda u Europi. Zagreb: Sre- dnja Europa, 2006. 33 Miroslav Hroch, Can Nation-Forming Processes be Used as a Criterion of Uneven Development. V: Miroslav Hroch, Luda Klusakova, Criteria and Indicators of Back- wardness. Essays on Uneven Development in European History. Praga, 1996, str. 134. Po mnenju zgodovinarja Joachima Höslerja se je prehod iz faze A v fazo B zgodil ka- sneje. Janez Cvirn to tezo zavraèa. Glej Janez Cvirn, Joachim Hösler, Von Krain zu Slowenien, ocena knjige. V: ZÈ, l. 2010, št. 3–4, str. 492. 34 Vasilij Melik, Leto 1848 v slovenski zgodovini. V: Vasilij Melik, Slovenci 1848–1918. Maribor: Litera, 2002, str. 36. slo.indd 14 slo.indd 14 2.3.2012 13:42:41 2.3.2012 13:42:41 15 Uvod zacijskih procesov: dokonèen razkroj fevdalizma, þeleznica, (skromna) kapitalistièna proizvodnja, razvoj trgovine, tiska, šolstva in predstavniškega parlamentarizma. Slovensko na- rodno gibanje je postalo politièno gibanje, ki je poskušalo prodreti v institucije drþave. 35 Prehod v Hrochovo fazo c (mnoþièno nacionalno giba- nje) bi lahko umestili v leta 1868–1871, ko so slovenski vo- ditelji organizirali masovne manifestacije, na katerih so zah- tevali »Zedinjeno Slovenijo« in enakopravnost slovenskega jezika. Za slovenski nacionalizem v zadnjih treh desetletjih habsburške monarhije je znaèilno: politièni razcep na libe- ralce in katoliške konservativce (klerikalce), velike regio- nalne razlike, jugoslovanska usmeritev (teþnja po politiènem ali kulturnem povezovanju z Juþnimi Slovani), kulturni raz- mah (velika produkcija literature in ostalih umetnosti s slo- venskim znaèajem) ter ustvarjanje gospodarskega zaledja. 36 vsebina Uradne, drþavne cenzure danes ne poznamo. Kljub temu slovenski medijski prostor oblikujejo dejavniki, ki v realno- sti omejujejo medijsko svobodo: neodgovorni lastniki me- dijev, prekernost novinarskega poklica, kontroliranje vse- bine s pomoèjo umikanja (zasebnih ali drþavnih) oglasov itd. 37 Drþavna cenzura je bila v èasu habsburške monarhije dejstvo (☞ poglavje 1). Pojavila se je skupaj z rojstvom moderne drþave in javnosti v èasu razsvetljenega absolutiz- ma, višek je dosegla v prvi polovici 19. stoletja, ko je bila del policije. V letih 1863–1918 so tisk nadzorovala drþavna toþilstva, ki so morala dobiti obvezni izvod èasopisa hkrati z zaèetkom distribucije. Prepovedano je bilo þaliti »nravnost in sramoþljivost«, nagovarjanje k »sovraþnim razprtijam« med narodi, hudodelstvo »motenje vere«, »podšuntovanje zoper drþavne ali obèinske oblastnije« ter seveda hudodel- stvo »razþalitve njegovega velièanstva in drugih udov cesar- skega rodu«. Þe sodobniki so ugotavljali, da so zakoni zelo elastièni (t. i. kavèuk paragrafi) in jih je lahko oblast brez posebnega napora uporabljala za omejevanje kritiènega ti- ska. Drþava je kontrolirala tisk tudi z ekonomskimi sredstvi, na primer z visoko varšèino in s prispevki, kar je prizadelo predvsem èasopisne projekte s šibkim ekonomskim ozadjem. 35 Peter Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne drþave. V: Slovenska zgodovi- na od konca 18. do konca 20. stoletja. Ljubljana: Modrijan, 2006, str. 81. 36 Ibidem, str. 111–147. 37 Primerjaj Brankica Petkoviæ, Sandra B. Hrvatin, In temu pravite medijski trg? Vloga drþave v medijskem sektorju v Sloveniji. Ljubljana: Mirovni inštitut, 2007. slo.indd 15 slo.indd 15 2.3.2012 13:42:41 2.3.2012 13:42:41 16 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja Slovenski èasopisi so doþivljali teþke èase v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja, v obdobjih ko so bili na oblasti nemški liberalci. Urednik slovenskega èasopisa, je zapisal konservativni satirik Jakob Alešovec leta 1879, ve, kaj je pekel, saj ga je okusil þe na zemlji. »Najhujši njegov preganjalec je drþavni pravdnik, kteri pogosto s konfiska- cijo podere vse, kar je oni z velikim trudom v veè dneh se- zidal.« Poleg denarnih kazni lahko toþilec ljubeznivo ure- di, da »pride urednik za par mesecev v samotno sobico na 'Þabjek' (ljubljanski zapor – op. a.)«. A vzgojna kazen, trdi Alešovec, ne doseþe svojega namena: »Vredniška zver pri- de iz zverinjaka še ljutejša nazaj, le nekoliko previdnejša postane.« 38 Dejanska svoboda tiska je bila nekje med zako- nodajo ter razmerji politiène in ekonomske moèi v druþbi. Je danes drugaèe? Ker so bili mehanizmi kontrole tiska osredotoèeni na kritiko drþave v podobi cesarja in drþavnih organov, so si iznajdljivi uredniki izborili prostor svobode drugje. Èe pri- merjamo politiène antagonizme v današnjih medijih z anta- gonizmi v slovenskem èasopisju v obravnavanem èasu, hitro ugotovimo, da so bili politièni boji nekoè veliko bolj zabav- ni. A zabavnost ima svojo temno stran: uporaba sovraþnega govora je bila neprimerno bolj »svobodna« kot danes (☞ poglavje 2). Oznaèevanje nasprotnikov za barabe, lumpe in golazen je bilo nekaj povsem obièajnega. Socialna raz- merja na lokalnem in globalnem nivoju so èasopisi pravilo- ma interpretirali s pomoèjo preprostih generalizacij. Bistvo zgodbe ni bil dogodek, o katerem so poroèali, ampak utr- ditev èrno-belih razmerij med Našimi in Vašimi. Poglejmo primer. Leta 1904 je v kranjskem deþelnem zboru divjal oster boj med klerikalci in liberalci. Voditelja obeh strank sta se na seji 7. oktobra zapletla v prostaški prepir. Uradni steno- graf je zabeleþil, da je T avèar (vodja liberalcev) izjavil, da je Šušteršiè (vodja klerikalcev) laþnivec. Slednji je zapustil go- vornico, odšel do T avèarjevega mesta, kjer je tolkel po mizi, metal papirje v zrak in krièal: »Laþnivec! Sram vas bodi!« Napadeni Tavèar naj bi reagiral z besedo »Zverina«. 39 Ka- toliški èasopis Slovenec je poroèal, da je razburjeni Šušteršiè Tavèarju zgolj upravièeno oèital laganje. Liberalni Sloven- ski narod je videl situacijo drugaèe. Šušteršiè naj bi »rjovel kakor oklana krava« in tulil: »Po gobcu vas bom usekal.« 40 38 Jakob Alešovec, Ljubljanske slike, podobe ljubljanskega sveta pod drobnogledom. Zaloþil Jak. Alešovec, Ljubljana 1879, str. 121, 122. 39 Rok Stergar, Dr. Ivan Šušteršiè proti Grofu Joþefu Antonu Barbu-Waxensteinu. V: Zbornik Janka Pleterskega. Ljubljana: Zaloþba zrc, 2003, str. 204. 40 Slovenec, 7. 10. 1904; Slovenski narod, 7. 10. 1904. slo.indd 16 slo.indd 16 2.3.2012 13:42:41 2.3.2012 13:42:41 17 Uvod Z objektivnostjo se ni nihèe obremenjeval. Uredniki/novi- narji in politiki so bili pogosto ene in iste osebe. Omenje- ni Tavèar je leta 1882 v Slovenskem narodu (kot anonimni dopisnik) hvalil èudovit govor dr. Ivana Tavèarja (samega sebe) na prireditvi v Zagrebu. slika 1: jakob alešovec Uredniku, pisatelju in konservativnemu satiriku Jakobu Alešovcu (1842–1901) je v zadnjih letih þivljenja opešal vid. Poèasi se je zapustil in do smrti þivel »na be- raški palici«. Alešovèevo smrt leta 1901 so èasopisi izkoristili za politièni boj. Slo- venski narod je zapisal, da so ga klerikalci slepega vrgli na cesto »kot izprešano citrono«. Slovenec je odgovarjal, da so mu somišljeniki pomagali po najboljših moèeh, liberalnemu piscu pa je priporoèal naj pusti Alešovca pri miru, »ker še ni znano kak konec bo on vzel.« Mediji so vedno ideološki – reflektirajo druþbeno realnost in konstruirajo imaginarno razmerje med posamezniki in nji- hovimi eksistenènimi pogoji. To se najlepše pokaþe v prime- rih, ko poroèajo o dogodkih, ki jih je teþko razumeti. Ko se je leta 1873 sesula dunajska borza, slovenski prostor zaradi slabe razvitosti ni bil neposredno prizadet (☞ poglavje 3). Za slo.indd 17 slo.indd 17 2.3.2012 13:42:42 2.3.2012 13:42:42 18 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja razliko od razvitejših delov monarhije, kjer je vladala bor- zna vroèica, je bilo v slovenskih deþelah malo vlagateljev v delniške druþbe. So pa ljudje tudi na periferiji doþivljali krasni novi svet kapitalizma (na primer zadolþenost kmetov zaradi modernizacije kmetijstva in þeleznice, konkurenca »kolonialnega« blaga). Gospodarsko svobodo so podpirali zgolj nemški liberalci, slovenski liberalci so se zavzemali za protekcionistièno gospodarstvo. Najlaþje je bilo konserva- tivcem, ki jim je bilo vse jasno: borzni polom je boþja ka- zen za brezboþni liberalizem, ki je hinavska pogruntavšèina Judov. Borza je, so razloþili v konservativnih Novicah, kraj, »kamor zahajajo ljudje vsake baþe, bogatini in capini, jud- je in kristjani, da kupèujejo s papirnatim denarjem«. Kljub ideološki in provincialni omejenosti so slovenski konserva- tivci dobro razumeli osnovni problem kapitalistiènih bor- znih pretresov – naj pomaga drþava ali ne? »Zdaj pomagaj ti, vlada!' – krièijo judovski èasniki in njihovi privrþenci. S èem neki? Vendar ne s tem, da pride vratolomnim špekulan- tom denar naših davkov na pomoè!« Eden izmed razlogov borznega »kracha« 1873 so bili tudi nepremièninski baloni. »Za svet, kjer se imajo hiše zidati,« so poroèale Novice, »se je plaèevala taka cena, da so se norci smejali.« 41 Vsiljuje se zanimiva primerjava med poroèanjem o gospodarski krizi po letu 2008 in krizi leta 1873. Za današnje slovenske me- dije je znaèilno popolno sprejemanje medijskega diskurza, ki ga ponujajo finanène institucije. Slovenskim èasopisom leta 1873 lahko sicer oèitamo amaterizem, antisemitizem, konservativnost in provincialnost, ne moremo pa jim oèitati pomanjkanje kritiène distance do uveljavljenega ekonom- skega sistema. Èe so imeli slovenski èasopisi do ekonomije distanco, pa je gotovo niso imeli do (jugo)slovanstva, ki je bilo v tem èasu sestavni del slovenske nacionalne ideologije. Slovan- stvo in jugoslovanstvo sta imela velik pomen za konstru- iranje slovenske mešèanske kulture, ki se je vzpostavljala kot nasprotje nemški in italijanski. Demonstrativno petje juþnoslovanskih pesmi na prireditvah, objavljanje slovan- skih avtorjev v èasopisih, uèenje rušèine …, vse to je delalo slovensko mešèanstvo drugaèno od nemškega/italijanskega v istem mestu. Strategija »svoji k svojim« je lahko uspela šele takrat, ko se je uveljavila zavest o bistveni »kulturni« drugaènosti. Ko se je leta 1875 z uporom proti otomanski oblasti v Hercegovini zaèela »velika vzhodna kriza«, so vsi slovenski èasopisi odloèno podprli upornike, pa tudi rusko 41 Novice, l. 1873, št. 21, str. 163, 164. slo.indd 18 slo.indd 18 2.3.2012 13:42:42 2.3.2012 13:42:42 19 Uvod armado v èasu rusko-turške vojne (☞ poglavje 4). Za T ur- ke niso našli lepe besede, prav tako ne za nemške liberalce, ki so simpatizirali s T urki. T urke so opisovali kot »krvopivce«, kugo, dedne sovraþnike itd., uporniki pa so bili plemeniti kršèanski Slovani. Seveda so nemški liberalci odgovarjali, da so »divjaki« tako uporniki kot Turki, vendar so uporni- ki bolj nevarni, ker jih podpira »aziatska« Rusija. Šlo je za zanimivo sooèenje dveh orientalistiènih diskurzov. Oboji so verjeli v premoè »evropske kulture«, razlièno mnenje so imeli o tem, kdo naj to »kulturo« nosi na Balkan. Èeprav je bila nemško-liberalna javnost leta 1878 proti prikljuèitvi Bosne in Hercegovine, so bili preprièani, da ima »nemška kultura« civilizacijsko misijo na Balkanu. Slovenci pa so to vlogo pripisali Ruskemu carstvu, poslovanjeni habsburški monarhiji ter seveda sebi. Slovenci naj bi bili za juþne Slo- vane »pravi šèit proti navaljivanjem nemškega elementa«, 42 hkrati pa naj bi poslovanili »zapadno kulturo« in jo prena- šali »doli na slovanski jug«. 43 Nacionalizem je ideologija, ki ljubi banalnost in lah- kotnost. Glavno vprašanje nacionalizma je: kdo smo mi in kaj nas povezuje? Kako povezati mnoþico ljudi, ki ni imela (in še vedno nima) prav veliko skupnega. Vzgajanje ljudi v narodnem duhu je zahtevalo prijeme, ki so nagovarjali širšo publiko. Ni lepšega naèina za nagovarjanje mnoþic, kakor je narodna pesem. V pesmi lahko narodno slavo dobesedno izpojemo in s pesmijo lahko vse poveþemo (☞ poglavje 5). Lahkotne pesmi se ne ukvarjajo z velikimi vprašanji, zanašajo se na èutenje ljudi, ki je za nacionalizem bistveno. Podobno kot se danes slovenski intelektualci pritoþujejo nad vsebino slovenske narodnozabavne glasbe, se je þe leta 1922 knjiþevnik Anton Funtek pritoþeval nad banalnostjo »ponarodelih pesmi«. Še danes popularna pesem Na jezeru se zaène z kitico: »Po jezeru bliz' Triglava èolniè plava sem ter tja. V èolnu glasno se prepeva, da odmeva od gore.« »Iz verza 'v èolnu glasno se prepeva',« je bil cinièen Funtek, »bi sklepal normalen èlovek, da je zbrana veèja drušèina v èolnu. Seveda pa te drušèine ni v èolnu, to sklepaš iz nasle- dnje kitice: 'Mile ptice po dolinah in planinah se bude / ker so èule pesem mojo, vsaka svojo þvrgole.' T orej vesla in poje v èolnu samo ena oseba!« 44 Racionalistièni Funtek ni razu- mel bistva popularnih narodnih pesmi. Zapeta beseda dobi 42 Slovenski narod, 13. 12. 1870. 43 Ivan Prijatelj, Slovenska kulturnopolitièna zgodovina 1848–1895. Knjiga iv, Ljub- ljana: dzs, 1961, str. 486 (v nadaljevanju: Prijatelj in št. knjige). 44 Anton Funtek, O besedilu naših popularnih pesmi. V: Ljubljanski zvon, l. 1922, št. 11, str. 645. slo.indd 19 slo.indd 19 2.3.2012 13:42:42 2.3.2012 13:42:42 20 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja pravo moè šele takrat, ko se izgubi njen pomen. Èlani no- gometne reprezentance, ki mrmrajo besedilo himne, gotovo ne vedo, kaj pomenijo besede. Vedo pa, kaj pomeni himna. slika 2: Wiener Bilder, 26. 9. 1897 Leta 1897 so v dunajskem þivalskem vrtu postavili afriško vas in naselili nekaj pripad- nikov ljudstva Ašanti kot razstavne eksponate. V reviji Wiener Bilder so poroèali, da je v tem èasu neka »zamorka« v þivalskem vrtu rodila otroka, ki so ga razglasili za »dunajskega Ašantija«. Novinar je ugotavljal, da je Dunaj postal pravo kozmo- politsko mesto. Mogoèe, se je spraševal novinar, bodo imeli v vrstah cesarskega regimenta Deutschmeister v prihodnosti celo èrnega soborca. Slovenska samopodoba se je izoblikovala v ostrem boju z nemškim in italijanskim nacionalizmom. Oba sta dokazo- vala, da sta nosilca »prave« kulture. Zato bi morali majhni narodi to kulturo prevzeti in ji priznati veèvrednost, kar bi slo.indd 20 slo.indd 20 2.3.2012 13:42:42 2.3.2012 13:42:42 21 Uvod v praksi pomenilo popolno kapitulacijo. Slovenski vodite- lji so torej razumeli, kaj pomeni vsiljevanje kulture. So zato bolj naklonjeno gledali na afriška ljudstva, ki so jim kolo- nialne velesile prinašale »civilizacijo«? Niti ne. Èasopisi so Afrièane slikali kot divjake in kanibale (☞ poglavje 6). Na primer: »V Afriki je republiko Liberijo nagloma napadla èeta divjih paganskih zamorcev, posekala 350 ljudi, potem spekla in poþrla. Grozno djanje!« 45 Sicer pa je poleg divja- štva izstopala še umazanost, animalièna pohota in nizka in- teligenca. Eden redkih poznavalcev Afrike je bil misijonar v Sudanu Ignacij Knoblehar (1819–1858). Knoblehar je v domovino pripeljal afriške otroke, ki so jih vzeli v varstvo in izobraþevanje slovenski dobrotniki. V teoriji bi se mora- li ti ljudje vrniti v Sudan kot misijonarji. Vendar nekateri te naloge niso hoteli sprejeti in so se rajši potepali naokoli kot marginalci v svetu belih. Medtem ko je leta 1897 v drþavnem zboru kultura dia- loga padla na najniþjo raven (poslanci so se zmerjali in pre- tepali), so lahko Dunajèani v Pratru opazovali, kako þivijo pravi divjaki. V þivalskem vrtu so postavili afriško vas, ka- mor so naselil pripadnike ljudstva Ašanti iz Gane. 46 Ali so bili ti ljudje prostovoljno poniþani v razstavne þivali, èasopisi ne poroèajo. Afrièani gotovo niso bili krivi, da so poslan- ci v parlamentu tolkli »z deskami po mizah in se vedli kot zbesneli«, kljub temu so slovenski novinarji poroèali, da se poslanci obnašajo kot »Ašanti-Zamorci«. 47 Èe bi bilo to res, poslanci ne bi razgrajali po parlamentu, ampak bi mirno se- deli za ograjo v þivalskem vrtu. Kot pravi divjaki. 45 Slovenski gospodar, 18. 11. 1875. 46 Wiener Bilder, 26. 9. 1897. 47 Slovenec, 3. 6. 1897. slo.indd 21 slo.indd 21 2.3.2012 13:42:42 2.3.2012 13:42:42 22 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja 1. K ZGODOVINI CENZURE NA SLOVENSKEM »Gre cesar tudi na stranišèe? Vprašanje me strašno za- posluje in zato steèem k materi. – Še v zapor boš moral, od- govori mati. Torej ne hodi na stranišèe.« 48 Anekdota, ki jo je leta 1933 v svoji avtobiografiji zapisal nemško-judovski pisatelj in dramatik Ernst Toller, nazorno kaþe, katero èustvo ima najveè opraviti s cenzuro: strah. Na eni strani strah nosilcev moèi, da jim bodo moè vzeli, na drugi strah podrejenih, da bodo posledice te moèi zaèutili. Na eni strani strah moralistov, da bodo vrednote pokopa- ne, na drugi strah svobodnjakov, da jim bodo zapirali usta. Drþava je zaèela v slovenskih deþelah nadzorovati tisk z zaèetkom razsvetljenega absolutizma. 49 O zaèetkih takšnega nadzora javne misli smo se pozanimali pri dr. Janezu Cvir- nu 50 , rednem profesorju zgodovine na Oddelku za zgodovi- no Filozofske fakultete v Ljubljani: »Ob nastopu vladavine Marije Terezije je bila cenzura organizirana v smislu stano- vske organizacije po posameznih deþelah. Odloèilno vlogo so imeli jezuiti, ki so v tem èasu obvladovali tudi univerzo. Toda pod vplivom Gerharda van Swietna, vladarièinega osebnega zdravnika, je v petdesetih letih 18. stoletja drþava relativno hitro prevzela nadzor nad cenzuro. Leta 1751 so ustanovili dvorno cenzurno komisijo za knjige, s tem je Dunaj postal tudi odloèilno mesto v strukturi cenzurnih uradov.« Van Swieten je izpeljal reformo cenzure v razsve- tljenskem duhu, zato se je zapletel v konflikte s konserva- tivnimi predstavniki plemstva in katoliške cerkve. Še zla- sti je obtoþeval jezuite, èeš da pri ocenjevanju znanstvenih anatomskih knjig vidijo le pohujšljive stvari in išèejo zgolj »puhujšljive nuditete«. Kljub temu je bil sistem cenzure v tem èasu poln absurdov. Nanje je opozarjal tudi cesarièin sin in bodoèi vladar Joþef ii., ki nad cenzurno politiko svo- je matere ni bil najbolj navdušen. V nekem pismu iz leta 1765 je zapisal, da je edina korist od cenzure ta, da so na Dunaju zbrane vse prepovedane knjige. »Leta 1777 je pri- šlo do absurdne situacije, ko je vladarica prepovedala tudi seznam prepovedanih knjig, da bi bralcem odvzela moþnost seznaniti se s prepovedanimi knjigami.« 48 Peter Solterdijk, Kritika ciniènega uma. Ljubljana: Študentska zaloþba, 2003, str. 256. 49 O razvoju cenzure v Evropi v 19. stoletju glej: Robert Justin Goldstein (ur.), The War for the Public Mind. Political Censorship in Nineteenth-Century Europe. Westport- Connecticut-London: Praeger Publishers, 2000. 50 Pogovor z dr. Janezom Cvirnom sta avtorja opravila 21. 3. 2008. Neposredni citati brez referenc se nanašajo na ta pogovor. slo.indd 22 slo.indd 22 2.3.2012 13:42:42 2.3.2012 13:42:42 23 K zgodovini cenzure na Slovenskem Joþef ii. je bil preprièan, da je treba podloþnike vzgajati zato, da bodo v sluþbi drþave in njenih interesov. Po njego- vem bi morali biti interesi vsakega posameznika enaki in- teresom razsvetljenske drþave. Zato se je þe na zaèetku svo- je samostojne vladavine lotil nove ureditve cenzure. Kot opozarja Janez Cvirn, je bil novi cenzurni zakon iz leta 1781 »izrazito liberalen, doloèal je, da v Avstriji obstaja samo ena cenzura in je izhajal iz naèela, da je bolje, èe dovolijo tudi nekatera slaba dela, kot èe bi prepovedovali izid dobrih in koristih del. Odlok je še posebno loèil med znanstvenimi deli in zadevami, namenjenimi širšem krogu bralcev. Za znanstvene tiskovine je bil zakon liberalnejši, med drugim je dopušèal izdajo protestantskih del. Do knjig, namenjenih širšim mnoþicam, pa je bil odlok bolj restriktiven. Prepove- doval je npr. kakršnokoli smešenje vere, èeprav je dopušèal kritiko cerkve kot institucije.« Nova cenzurna komisija Joþefa ii. iz leta 1782 je zmanj- šala število prepovedanih knjig s 5000 na 900. Prepovedani so bili veèinoma pornografske knjige, ateistièni spisi fran- coskih razsvetljencev in najudarnejše antiklerikalne bro- šure. V nasprotju z liberalnimi nazori pa je delovala tajna policija; njena naloga je bila odkriti vsakršno nezadovolj- stvo med ljudstvom. Kljub temu so ukrepi cesarja omogoèili veèjo svobodo tiska. To se je kazalo v poveèanju števila ti- skanih del. Seveda je nova ureditev povzroèila »pravi bum najrazliènejših brošuric in knjig, v katerih so smešili celo vladarja, kajti paragraf 3 tega zakona je izrecno dopušèal, da je lahko cilj kritike celo vladar, vendar pod pogojem, da se avtor podpiše pod svoj izdelek«. Najprej so v novonastalem ozraèju uþivali Dunajèani, ki so med leti 1781 in 1784 lahko v roke vzeli kar 43 no- vih naslov razliènih periodiènih publikacij. V avstrijskem prostoru so se pritiski cenzure poveèali po revolucionarnih spremembah v Franciji 1789. Leta 1795, natanèneje 22. fe- bruarja, je izšla generalna cenzurna odredba, ki je zaostrila cenzurne predpise. Na tej podlagi so izvajali cenzuro vse do leta 1810, ko so izdali, vendar nikoli uradno objavili, nov edikt o cenzuri, ki je veljal celo predmarèno obdobje. »T a je dajal cenzorjem le grobe smernice. Šlo je za naredbe, ki jih je veè kot oèitno motiviral strah pred širjenjem idej francoske revolucije.« 51 Leta 1801 so na Dunaju ustanovili Policijski in cenzurni dvorni urad, kar je pomenilo, da je drþavna cenzurna 51 Janez Cvirn, »Naj se vrne cenzura, ljubša bi nam bila« Avstrijsko tiskovno pravo in slovensko èasopisje (1848–1914). V: Mateja Reþek (ur.), Cenzurirano. Zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes. Ljubljana: Nova revija, 2010, str. 13 (dalje: Cvirn, »Naj se vrne cenzura«). slo.indd 23 slo.indd 23 2.3.2012 13:42:42 2.3.2012 13:42:42 24 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja politika prešla v okrilje policije. Tej je uspelo vzpostaviti uèinkovit nadzor nad tiskovinami. »S sistemom koncesij, ki jih je bilo mogoèe izdajateljem v vsakem trenutku odvzeti, so (politièni) tisk spremenili v bolj ali manj poslušno orod- je v rokah reþima.« 52 Cenzura je bila v tem obdobju izrazito stroga pri vsem tisku, bila je tako rekoè vseobsegajoèa, zato so si zlasti po letu 1840 avstrijski pisatelji na moè prizade- vali, da bi prišlo do omejitve cenzure, vendar je bilo treba do ukinitve poèakati do marène revolucije 1848. 53 Temu je sledil pravi razcvet še zlasti politiènega tiska v Avstriji. Do kakšnega »pomanjkanja« na »medijski sceni« je pripeljala stroga cenzura v predmraèni dobi, nam pove þe podatek, da je na Dunaju tekom leta 1848 na novo izšlo 155 èasopisov. 54 A tiskovna svoboda je bila kratkega daha, saj je trajala le do poraza oktobrske revolucije. Nato je bila 13. marca 1849 sprejeta »postava zoper krivo rabo tiska«, ki je sicer odpravljala cenzuro, a je za prestopke zoper zakon uvajala sodni pregon. Treba je bilo poèakati do razglasitve februarske ustave leta 1861, da je pritisk na tisk nekoliko popustil. V habsburški monarhiji sta po letu 1862 krojila vsebi- no èasnikov Kazenski in tiskovni zakon, 55 ki pa ni izpolnil prièakovanj liberalne javnosti, saj je imel še vedno repre- sivni znaèaj in je zahteval sodni pregon za številne prime- re kršitve zakona. Èlen 516 je na primer doloèal: »Kdor v podobah ali z neèistimi dejanji nravnost ali sramoþljivost hudo in tako þali, da se oèitno pohujšanje daje, je kriv pre- stopka, in naj se obsodi v hud zapor od osmih dni do šestih mesecev. Èe se je tako þaljenje storilo po tiskovinah, naj se kakor pregrešek s hudim zaporom od šestih mesecev do ene- ga leta kaznuje.« 56 Nadzor so opravljala drþavna toþilstva, ali povedano v takratnem jeziku, drþavna pravdništva. Po- sebnega cenzurnega organa sicer ni bilo, vendar je bila or- ganizacija izredno uèinkovita, tako da so veèino èasopisov zaplenili þe pred raznašanjem. Poglejmo nekaj primerov iz 52 Cvirn, »Naj se vrne cenzura«, str. 15. 53 Veè o cenzuri v predmarènem èasu glej: Julius Marx, Die österreichische Zensur im Vor- märz. Wien: Verlag für Geschichte und politik, 1959; Reinhart Siegert, Zensur im Spiegel von Volkslesestoffen um 1848. V: Jahrbuch für Kommunikationsgeschichte, zv. 8, l. 2006, str. 89–107. 54 Cvirn, »Naj se vrne cenzura«, str. 21. 55 Veè o razvoju tiskovnega prava v Avstriji: Thomas Olechowski, Die Entwicklung des Preßrechts in Österreich bis 1918. Ein Beitrag zur österreichischen Medienrechtsge- schichte. Wien: Manz, 2004. 56 Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku, I. zvezek, Kazenski zakon. Ljubljana 1889, §. 516, str. 185 (dalje: Zbirka avstrijskih zakonov, Kazenski zakon, èlen). slo.indd 24 slo.indd 24 2.3.2012 13:42:42 2.3.2012 13:42:42 25 K zgodovini cenzure na Slovenskem let pred prvo svetovno vojno, ki smo jih izbrskali iz fonda drþavnega pravdništva v Arhivu Slovenije. slika 3: miroslav vilhar Izdajatelj èasopisa Naprej Miroslav Vilhar v zaporu. Poleti 1864 je zaradi cenzure Vilhar preþivel šest tednov v ljubljanskem zaporu (list Naprej je izhajal samo leta 1863, urednik je bil Fran Levstik), kar je tudi izkoristil za lastno promocijo. V za- poru je bil fotograf Ferdinand Bognar, ki je Vilharja fotografiral za rešetkami. Foto- grafije, pretihotapljene iz zapora, so somišljeniki prodajali »v narodne namene«. Med vsebinami, ki so bile cenzurirane, so bile tudi ti- ste, za katere je bilo ugotovljeno, da þalijo srameþljivost in javno nravnost. Interpretacija zakona pa je bila relativna in odvisna od drþavnega pravdnika in njegovega, tudi osebne- ga èutenja, kaj predstavlja þaljenje javne nravnosti. T oþilec je na primer ugotovil, da humoristièni èasopis Bodeèa Neþa v številki, ki je izšla 14. junija 1914, þali javno moralo. V eni izmed zafrkljivih novic, zaradi katere so številko zaple- nili, so poroèali: »Ljuba Neþa. Mariborska straþa z dne 5. t. m. je prinesla prav ginljiv popis nekega pogreba. Na koncu slo.indd 25 slo.indd 25 2.3.2012 13:42:42 2.3.2012 13:42:42 26 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja poroèila pa se je zgodila neljuba tiskovna pomota in je stalo napisano: Naj v miru poriva.« 57 V takšnih primerih so bile reakcije toþilstva zelo razliène. Ostrina je bila odvisna tudi od posameznika in njegove in- terpretacije, kot tudi od tega, ali je bil bolj ali manj dovzeten za þalitve nravnosti. Vsekakor so bili v èasopisju objavlje- ni dovtipi, šale in podobno, ki so namigovali na spolnost. Veèina jih ni bila cenzurirana. Èetudi je cenzor veè èlankov v èasopisu oznaèil kot neprimerne – omenjenega, pa še eno notico ter pesem – deþelno sodišèe humoristiènega lista ni zaplenilo in prepo- vedalo nadaljnjega razširjanja te številke zaradi njih, ampak zaradi notice, ki je poroèala o tiskarskem škratu v mariborski tiskarni. V obrazloþitvi pa so zapisali: »Na omenjenem me- stu je ponovitev domnevno storjene tiskarske napake skozi uporabo, z ozirom na kontekst, splošno razumljive vulgarne oznake za izvršitev spolne zdruþitve, izvršeno grobo þaljenje nravnosti in srameþljivosti in zaradi tega je ugotovljen pre- stopek po 516. èlenu kazenskega zakonika.« 58 Glede na število zaplenjenih èlankov na podlagi èlena, ki je prepovedoval þaljenje javne morale, pa lahko ugo- tovimo, da so bili takšni v manjšini. Drþava je pozor- nost posveèala predvsem besedilom, ki bi lahko razþalili velièanstvo ali ude cesarskega rodu, þalili zakonito prizna- no Cerkev ali vzbujali sovraštvo zoper narodnosti in ver- ske druþbe. Takšnih èlankov pa v zadnjih letih habsburške monarhije ni manjkalo. Liberalni list Slovenski dom je na- meraval objaviti èlanek z naslovom »Zakaj evropski narodi Nemce sovraþijo«, vendar je cenzura ustavila izdajo in za- plenila 2800 izvodov èasopisa. Pisec èlanka je nemški narod odkrito obtoþil vojaškega hujskanja. »Vedno lahko nastane poþar, strašna evropska vojna, ki bo zahtevala na stotisoèe nedolþnih þivljenj in pripravila na milijone ljudi ob njiho- vo premoþenje. In temu je glavni vzrok vedno Nemèija, ki ima povsod vmes svoje prste, povsod hujska in podpihuje ali pa izziva druge drþave.« 59 Besedilo pa ni postalo spor- no, dokler pisec od obravnave Nemcev v Nemèiji ni prešel na obravnavo Nemcev v Avstriji, seveda s poudarkom na odnosih med Slovenci in Nemci. Cenzor je menil, da je v tem delu èlanka kršen 302. èlen kazenskega zakonika, ki je prepovedoval spodbujanje k sovraþnosti zoper narodnosti, predvsem pa nagovarjanje prebivalcev drþave k sovraþnim 57 Arhiv Republike Slovenije, as 351 Drþavno pravdništvo, Ss (tiskovne zadeve) 1914, fasc. 22, spis 38/14, (dalje ars, as 351). 58 Ibidem. 59 ars, as 351, Ss 1911, spis 66/11. slo.indd 26 slo.indd 26 2.3.2012 13:42:42 2.3.2012 13:42:42 27 K zgodovini cenzure na Slovenskem razprtijam. »T udi mi Slovenci se ne moremo prav niè ogre- vati za Nemce. Mi imamo predvsem opravka z avstrijskimi Nemci. Ti so še hujši kot pa njihovi bratje v rajhu. Mislijo, da so oni edini gospodarji v naši drþavi, zatirajo pa vse ne- nemške narodnosti.« 60 Tudi po francoski revoluciji, zlasti po letu 1848, ko so Slovenci zaèeli þiveti narodno þivljenje, ugotavlja avtor, so Nemci ta razvoj še vedno ovirali. Ugoto- vljene krivice, ki so se godile v zgodovini, se morajo konèati, ker pa so Slovenci miren narod in mirna kri le redko zavre, se je treba poizkusiti najprej dogovoriti, vendar: »Tako ne more iti veè dalje. Mi Nemcev ne sovraþimo, smo namreè preveè miroljuben narod. Kot pa so sedaj razmere, ne more- mo þiveti mirno drug poleg drugega. Na svoji zemlji hoèemo biti enakopravni. Ako pa se Nemci noèejo mirno dogovori- ti, mora nastati med njimi in nami boj na þivljenje in smrt. Ta boj je potem nujen, ker tako zahteva naš narodni obstoj in naša narodna èast.« 61 V zlatih èasih kulturnega boja na Slovenskem je bila na udaru peresa veèkrat tudi Cerkev. Þalitve verskih skupnosti je obravnaval èlen 303: »Kdor na oèitnem kraju ali pred veè ljudmi, ali v natisnjenih delih, razširjanih podobah ali pisanjih nauka, šege ali naprave kake v drþavi zakonito priznane cerkve ali verske druþbe zazna- muje ali v niè devati skuša, ali njenega verskega sluþabnika razþali, kadar boþjo sluþbo opravlja, ali kdor se med njenim oèitnim bogosluþnim opravilom nespodobno vede, tako da utegne druge pohujšati, je kriv pregreška, èe to dejanje ni hudodelstvo motenje vere (§. 122), in naj se kaznuje s hu- dim zaporom od enega do šestih mesecev.« 62 Bil je velikonoèni èas leta 1912. Marsikatera miza se je šibila pod pirhi, šunko in potico, našli pa so se posamezniki, ki jim je ta idila presedala. Cesarsko kraljevo drþavno prav- dništvo je 12. aprila v Ljubljani telefonsko sporoèilo poli- ciji, da je odredilo zaplembo èasopisa Slovenski dom, ki naj bi izšel naslednjega dne. Liberalno usmerjeno glasilo, na- menjeno kmeèkemu prebivalstvu, na splošno ni skoparilo s kritiko katoliških politikov, ki so bili takrat na oblasti. V zobeh je imelo tudi duhovšèino in verske obrede. Neki do- pisnik iz Mokronoga se je še zlasti posvetil opisu »þegna« velikonoènih dobrot v farni cerkvi. Poudaril je, da sicer nima niè proti tej starodavni navadi, vendar: »diši še vedno koli- kor toliko po verski blaznosti. Radi bi vedeli, ako je šunka po blagoslovu kaj teþja ali okusnejša. Pred dvemi leti je neka 60 Ibidem. 61 Ibidem. 62 Zbirka avstrijskih zakonov, Kazenski zakon, §. 303, str. 115. slo.indd 27 slo.indd 27 2.3.2012 13:42:42 2.3.2012 13:42:42 28 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja þenska se nekoliko preveè posluþila tega þegna, tako da je klicala sv. Urha na pomoè, ter oddajala blagoslovljeno na kraju, katerega v javnosti ne imenujemo«. 63 slika 4: Osa, 25. 8. 1906 Kultivirani mešèani branijo Ljubljano (liberalno trdnjavo) pred naskokom podiv- janih klerikalcev. Karikatura izraþa vzvišenost in hkrati ogroþenost pred prevlado katoliške politike v deþeli. Pisca je predvsem zbodlo v oèi obnašanje meþnarjevega sina. Po naroèilu þupnika se je menda postavil pred vrata in zahteval denar pred blagoslovom. Èe ga kakšna þenica ni imela, je terjal pirhe, ali pa je po pisanju pisca kratko malo ni pustil v cerkev. Dopisnik ni dvomil, da je s tem dejanjem 63 ars, as 351, Ss 1912, spis 5/12. slo.indd 28 slo.indd 28 2.3.2012 13:42:42 2.3.2012 13:42:42 29 K zgodovini cenzure na Slovenskem tamkajšnji þupnik pokazal nedopustno lakomnost: »Kako so si delili po Vstajenju te prisiljene darove, denar in jajca, meþnarjev sin in þupnik Heinrich Bukowitz, nam ni znano. Neka þenska, ki ni posebno navajena kupovati boþjega bla- goslova z jajci, se je izrazila: Le èak, hudiè, drug let bom pa same klopotce prinesla!« 64 Dopisnik iz Mokronoga je sklenil, da bi bilo to še naj- bolj prav. Drþavni pravdnik pa je, nasprotno, ugotovil, da èlanek krši § 303 kazenskega zakona in da ga bralstvo ne sme videti. Deþelno sodišèe se je strinjalo. Sodbo je uteme- ljilo s trditvijo, da je pisec v spornem èlanku zasmehoval in þalil cerkveno posveèenje velikonoènih jedi kot obièaj katoliške cerkve. Najbolj pa so bili cenzorji obèutljivi za þalitve presve- tlega cesarja in njegove rodbine, kar sta obravnavala nasle- dnja èlena: »§. 63. Kdor cesarju spoštovanje ukrati, naj se zgodi le-to z osebnim razþaljenjem, z grdenjem, hudim ogo- varjanjem, ali zasramovanjem, oèitno ali pred veè ljudmi izreèenim, po natisnjenih delih, s podajanjem ali razšira- njem podob ali pisanj, se zakrivi s hudodelstvom razþalitve Velièanstva, in naj se kaznuje s teþko jeèo od enega do pet let. §. 64. Ako se takošna dejanja, ali dejanske razþalitve store zoper druge ude cesarskega roda, jih je, èe se v njih ne najde hujše kaznovano hudodelstvo, z jeèo od enega do pet let kaznovati.« 65 Junija 1912 so v Ljubljano dobesedno pridrveli ugle- dni gosti. Dunajska smetana, med njimi tudi nekateri èlani cesarske rodbine, se je med avtomobilskim izletom blago- volila ustaviti tudi v glavnem mestu Kranjske. Pozdravila sta jih deþelni glavar dr. Ivan Šušteršiè in þupan dr. Ivan Tavèar. Prvi vodja klerikalcev, drugi vodja liberalcev. Pri èasopisu Zarja, sicer glasilu slovenskega delovnega ljud- stva, so bili odloèno proti. Kot socialiste jih je motila razsi- pnost »bogatunov«, navzoènost Habsburþanov pa se jim ni zdela pomembna. Èlanek z naslovom »Nepotrebno lakaj- stvo«, ki bi moral iziti 22. junija, ni nikoli prišel na svetlo. Cenzor je kot nedopustni del èlanka z rdeèim svinènikom podèrtal te vrstice: »In tudi zavoljo Habsburþanov, ki so se dirke udeleþili, ni bilo treba gospodoma dr. Šusteršièu in dr. T avèarju, da sta kot oficielna zastopnika hitela na dirkališèe, ker po našem splošnem preprièanju mestni þupan in deþelni glavar nista dvorna lakaja.« 66 Cenzurirani pisec je še dodal, 64 Ibidem. 65 Zbirka avstrijskih zakonov, Kazenski zakon, §. 63, §. 64, str. 31. 66 ars, as 351, Ss 1912, spis 9/12. slo.indd 29 slo.indd 29 2.3.2012 13:42:42 2.3.2012 13:42:42 30 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja da sta se šla oba gospoda zgolj nastavljat, èe bi jima morda po nakljuèju kakšen »orden padel na suknjo.« 67 Deþelno sodišèe je cenzurni ukrep opravièilo z razlago, da je èasnik oznaèil avtomobilski izlet kot »odveèno zasebno zabavo« in da sta se s poklonom cesarjeve rodbine oba velmoþa poniþala v dvorna lakaja: »Jasno je, da je èlanek z zasmehovanjem kršil spoštovanje do èlanov cesarske rodbine.« 68 V novi jugoslovanski drþavi je na pravnem podroèju najprej zavladala zmeda, saj je veè kot desetletje obstajalo kar šest razliènih pravnih obmoèij. Zakon o tisku za celo- tno Kraljevino shs je bil sprejet leta 1925, enotni kazenski zakonik pa šele leta 1929. Do takrat so na Slovenskem ve- ljali stari avstrijski zakoni. V prvem èlenu novega tiskov- nega zakona je bilo zapisano: »Tisk je svoboden« 69 , a je bil še vedno nad njim izvajan nadzor s strani drþavnega prav- dništva. Dodatno je bil zaostren po uvedbi šestojanuarske diktature leta 1929 z novim oziroma noveliranim tiskovnim zakonom, ki je ponovno uvajal cenzuro. 70 Sicer pa, menjave oblasti v 20. stoletju niso prinesle veliko novega, kar zadeva nadzorovanje tiska in širjenje svobode govora. Cesarja je zamenjal kralj, kralja pa pred- sednik. Ne samo zakoni, tudi metode, ki jih je uporablja- lo toþilstvo, so ostale podobne. Uèinkovito prepreèevanje širjenja neprijazne vsebine je paè zahtevalo »insajderja«, ki je lahko zagotovil preventivni poseg. Uradne cenzure v socialistièni Jugoslaviji ni bilo, a je bila vsakdanja praksa vse kaj drugega. Kmalu po konèani vojni leta 1945 so nove oblasti sestavile seznam prepovedanih knjig, ki so jih mo- rale izloèiti knjiþnice in knjigarne. 71 Posebna oblika cenzu- re v drugi Jugoslaviji je bil »upor« delavcev v tiskarni, ki so se veèkrat »spontano« uprli tiskanju neprimernih vsebin. Danes, ko þivimo v drþavi, ki zagotavlja svobodo govo- ra in sploh celo paleto pravic, morajo tisti, ki si þelijo, da doloèene vsebine niso objavljene, delovati drugaèe. Drþavni nadzor je zamenjal ekonomski. Na vsebine se lahko vpliva 67 Ibidem. 68 Ibidem. 69 Zakon o tisku Kraljevine shs, Ljubljana 1925. 70 O cenzuri v prvi Jugoslaviji glej: Marjan Drnovšek, Nadzor nad komunisti-emigran- ti in cenzura, str. 67–89; Jure Gašpariè, Cenzura v èasu kralja Aleksandra, str. 89–99; Andrej Studen, Ukrepi cenzure na Štajerskem neposredno po obljavi Korošèevih punktacij, str. 99–113. Vse v: Mateja Reþek (ur.), Cenzurirano. Zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes. Ljubljana: Nova revija, 2010. 71 O tem glej Aleš Gabriè, Cenzura v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Od komunistiènega Index librorum prohibitorum do ukinitve »verbalnega delikta«. V: Primerjalna knjiþevnost, l. 2008, str. 63–77; Marjan Horvat, Prepovedi in zaplembe tiskane besede v Sloveniji 1945–1980. V: Drago Janèar (ur.), Temna stran meseca. Kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945–1990. Ljubljana: Nova revija, 1998, str. 126–139. slo.indd 30 slo.indd 30 2.3.2012 13:42:43 2.3.2012 13:42:43 31 K zgodovini cenzure na Slovenskem prek odškodninskih toþb, še zlasti pa s pomoèjo denarja za oglase. 72 Dobra zakonodaja je za prepreèevanje takšnih vpli- vov kljuèna, vendar èrke na papirju niso dovolj. 72 O tem Karmen Erjavec, Melita Poler Kovaèiè, Nove oblike cenzure v slovenskem novinarstvu: oglaševalska cenzura. V: Mateja Reþek (ur.), Cenzurirano. Zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes. Ljubljana: Nova revija, 2010, str. 269–282. slo.indd 31 slo.indd 31 2.3.2012 13:42:43 2.3.2012 13:42:43 32 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja 2. »BRCAJO, ROHNE IN ŠKRIPAJO Z ZOBMI« – k zgodovini politiènih bojev v èasopisih na slovenskem v avstrijski ustavni dobi 1861–1918 Od sodobnega novinarja se prièakuje, da je objektiven in politièno korekten. V zadnjih letih pa se v Sloveniji od novinarjev zahteva predvsem uravnoteþenost. Omenje- ne lastnosti naj bi skupaj odraþale zrelost demokratiène druþbe in predvsem medijev, ki naj bi dokonèno presegli politiène delitve. Mediji naj bi bili nad politiko, v sferi, ki vse dogajanje objektivno opazuje in nadzoruje ter vsakemu udeleþencu odmeri enako veliko mero pozornosti. »Veèina novinarjev, èe se tega zavedajo ali ne, je vzgojenih v zago- vornike ideologije, ki se ima za neideološko, ki se izdaja za naravno sredino, za samo teþišèe modernega þivljenja.« 73 Ta postavitev medijev v vlogo nekakšnih posrednikov pa nujno zahteva razmišljanje, ki se mora za vsako ceno ob- varovati oznake ideološko. »Resnica« je zato vedno nekje vmes. Nasprotujoèe si strani so tako ne glede na stališèe ve- dno postavljene v enakovreden poloþaj, mediji pa o vseh poroèajo enako. Uravnoteþenosti mora biti zadošèeno. Vsi naj povejo vse, o vsem pa naj se odloèi ljudstvo. Zaèetki prvih politiènih èasopisov so bili povsem dru gaè ni. Za èasopisje, ki je v prvi vrsti poroèalo o politiènem dogaja- nju, je bilo namreè znaèilno, da je nastalo kot organ oziro- ma glasilo doloèenega politiènega tabora oziroma politiène stranke. Besedišèe, ki so ga namenili konkurenènemu ta- boru, je bilo od vsega zaèetka ostro, a je s stopnjevanjem napetosti postajalo tudi vse bolj nesramno in þaljivo. Od- visno od domišljije avtorja. Objektiven in pravi pa je bil samo en pogled. Leto 1861 v habsburški monarhiji oznaèuje obnovitev ustavnega þivljenja. Spone neoabsolutizma so popustile in dovolile oblikovanje politiènih zdruþb. V veèini slovenskih deþel sta se tako kmalu oblikovali dve stranki, slovenska oziroma narodna stranka ter nemška oziroma ustavoverna stranka (na Primorskem so imeli to vlogo Italijani). Stran- ke v tem èasu še niso bile moèno organizirane, ampak bolj skupine somišljenikov z neformalnimi voditelji. Prve voli- tve ustavne dobe še niso prinesle ostre nacionalne delitve, 73 John Pilger, Svoboda pa prihodnjiè. Medijska preþa, l. 2007, št. 29, str. 30. slo.indd 32 slo.indd 32 2.3.2012 13:42:43 2.3.2012 13:42:43 33 »Brcajo, rohne in škripajo z zobmi« je bila pa ta vse bolj oèitna v èasopisju. 74 Na Kranjskem sta si v tem èasu na nasprotnih staneh stala nasproti Laibacher Zeitung in Novice, ki pa nista bila povsem politièno usmer- jena. Laibacher Zeitung je bil namreè uradni èasopis, Novice pa so bile bolj poljudno-strokovno glasilo. Pisci v »Laiba- cherci« so zagovarjali liberalno drþavo na temeljih ustave. Problem njihovih stremljenj je bil predvsem v odrekanju teþenj drugih narodov po lastni uveljavitvi znotraj monar- hije. Nemška omika in kultura naj bi bili nujnost pri do- seganju višjih ciljev, vse drugo pa naj bi povzroèilo konec napredka. Nemška stran je zato ves èas poskušala prikazati slovenska stremljenja kot stranpota, ki deþelo odmikajo od svobode in civilizacije. »Medtem ko v zahodni in severni Evropi vladata omika in enotnost, na vzhodu sreèamo raz- bitost na tisoèe pisanih cap, razliènosti v hrani in pijaèi,« je maja 1861 razglabljal pisec v Laibacher Zeitnungu: »Fra- gmenti ljudstev, ki iz mnogih razlogov niso sposobni ustvar- jati lastne kulture, se skušajo zapirati vase in sovraþijo vse, kar je tuje. Narodnostna gibanja se na solidarnost interesov ne ozirajo in se zavzemajo za stališèa, s katerih se ne vidi niè drugega kakor domaèi zvonik.« 75 Posebno rada pa je nemška stran oèitala Slovencem, da so za vso znanost in kulturne doseþke, iz katerih se Slovenci uèijo, tako ali tako zasluþni le Nemci in nemški jezik. »Pa- meten èlovek bo najmanj ugovarjal temu,« je junija 1861 pristavil novinar v Laibacher Zeitungu, »da bo slovenski jezik postal bolj kultiviran, ko se ga bo lahko uèilo teme- ljito brati in pisati. Ampak èe se ne bo oziralo na nemški jezik, nemško znanost, nemško nravstvenost in kulturo in vse to ne bo upoštevano kot glavni dejavnik (nosilci seda- njih slovenskih nacionalnih teorij so vso svojo znanost in kulturo sesali iz nemškega medu), potem se bo moral vsak, kateremu je resnièno mar deþele Kranjske, temu postaviti odloèno nasproti.« 76 Bleiweisove Novice »Laibacherci« niso ostale dolþne: »Dozdeva se nam, da bi pri nas na razvalinah našega naroda radi povzdignili bandero nemške 'kulture'. Kultura je v vsa- kem jeziku mogoèa; Gerki in Rimci so jo kdaj imeli in kakor 74 Glej: Vasilij Melik, O nekaterih vprašanjih slovenske politike v zaèetku šestdesetih let 19. stoletja. V: Vasilij Melik: Slovenci 1848–1918 (ur. Viktor Vrbnjak). Maribor: Litera, 2002, str. 222–238. 75 Laibacher Zeitung, 24. 5. 1861. Glej: Dragan Matiæ: Nemci v Ljubljani 1861–1918. Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, Ljubljana 2002, str. 15 (dalje: Matiæ, Nemci v Ljubljani). Primerjaj diskurz o vzhodni Evropi: Larry Wolff, Inventing Ea- stern Europe. The Map of Civilisation on the Mind of the Enlightnment. Stanford University Press 1994 (dalje: Wolff, Inventing Eastern Europe). 76 Laibacher Zeitung, 22. 6. 1861. slo.indd 33 slo.indd 33 2.3.2012 13:42:43 2.3.2012 13:42:43 34 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja so Nemci kulturo sesali iz gerških in latinskih, tako jo tudi mi lahko sesamo iz vseh teh in tudi nemških.« V drugem delu pa se je razboriti »košèek papirja« posvetil uredniku Laibacher Zeitunga dr. Issleibu, ter mu zabrusil, da je tako ali tako tujec v deþeli. »Dobro vemo, da Vam in ljudem vašega bandera ta 'košèek papirja' strašno preseda in da moti ose in sršene v drugem taboru. Al kako more drugaèe biti, ko je vredništvo njeno v rokah vrednika, kteremu je kranjska deþela èista 'terra incognita', ki besedice ne razume tistega naroda, ki prebiva v njej in še celo misli, da ga je Bog poslal za luè 'nemške kulture' v slovensko deþelo. Laibacherca pa naj lepo pohlevna bo in Boga hvali da ima od druge stra- ni pomoèi, da more þiveti in naj ne þali 'košèka papirja', ki se tudi brez primere z Laibacherco, more imenovati 'char- ta magna' ravnopravnega slovenskega naroda.« 77 Oèitki, da so v nemškem taboru tako ali tako sami tujci ali pa od- padniki od slovenstva (vodja nemškega tabora je bil dolgo èasa najbolj znan odpadnik iz slovenskega tabora Dragutin Deþman, ki se je èudeþno »spremenil« v Karla Deschman- na), so ustavoverce najbolj skeleli, Slovenci pa so jih zato toliko raje ponavljali. 78 Napetosti so bile v drugi polovici 60. let þe tako ostre, da so se zaèeli pojavljati razni incidenti. Še posebno resni so bili pretepi med èlani slovenskega telovadnega društva Juþni Sokol in nemškega Turnvereina. Pretep, ki se je zgo- dil leta 1867 v veþi hiše trgovca Schantla, kjer so Sokoli so ob navzoènosti ljubljanskega þupana obdelali èlana Turn- vereina, je odmeval po vsej drþavi. 79 Novice so 7. avgusta 1867 zaradi obièajnih oèitkov, ki so leteli na Slovence, da z þaljivim pisanjem »draþijo in mir med ljudmi razdirajo«, objavile èlanek, ki je izšel v dunajskem èasopisu Neue Fre- ie Presse. Nemški èasopis je Slovence obravnaval kot za- pite in podivjane barbare. »Najnovejše dogodbe ljubljan- ske obraèajo pazljivost na raj in domovino male slo venske stranke v drþavnem zboru, na Kranjsko. Nje pravi paradiþ je Dolensko. Izobraþevanje je tamkaj þe tako napredovalo, da znajo od sto ljudi kaki trije brati in pisati. Uèenje nem- škega jezika je na kmetih, ka kor se samo ob sebi razume – prepovedano.« Èasopis pa je oèitno imel vir, ki je bil doma iz Kranjske, saj je v prispevku zanièevalno govoril tudi o þlahtni kapljici, ki jo pridelujejo na Dolenjskem. »Èe mu 77 Novice, 26. 6. 1861. 78 O odpadništvu Dragotina Deþmana glej: Janez Cvirn, »Kdor te sreèa, naj te sune, èe ti more, v zobe plune«. Dragotin Deþman in slovenstvo. V: Zgodovina za vse, l. 2007, št. 2, str. 35–55. 79 Dragan Matiæ, Pretep v Šantlovi veþi. V: Zgodovina za vse, l. 1999, št. 1, str. 13–24. slo.indd 34 slo.indd 34 2.3.2012 13:42:43 2.3.2012 13:42:43 35 »Brcajo, rohne in škripajo z zobmi« tudi toliko zmešnjave delati v glavah, kterih obzorje vinske kleti omejujejo. Kdo ne pozna sloveèega kranjskega pridelka, kteri je ravno sred pota od vina k jesihu ostal in katerega le pride lovalec spozna in pije.« 80 slika 5: Wiener Bilder, 20. 11. 1898 Prepir v poslanskih klopeh dunajskega parlamenta. Sam incident so v Novicah seveda videli kot lokalni pretep, ki so ga Nemci izrabili za gonjo proti Slovencem: »Þe v zadnjem listu smo povedali, kaj èasnikarji poèenjajo zavoljo tepeþa ki se je pripetil v Ljubljani, zato ker so bili 80 Citirano po: Matiæ, Nemci v Ljubljani, str. 49, 50. slo.indd 35 slo.indd 35 2.3.2012 13:42:43 2.3.2012 13:42:43 36 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja neki Sokolci zraven, èeravno je pri tem tepeþu, ki so ga tudi Novice grajale, bil samo hlapec, ki se je bil z vilami postavil, nekaj poškodovan, ki je pa þe precej drugi dan svoja nava- dna opravila opravljal.« Kljub vsemu pa je incident zaèetek obdobja, ki je bilo za slovenski tabor sila neprijazno. Zaostrovanje med taboroma se je v naslednjih letih na- daljevalo; loènica je postala ostra in je temeljila predvsem na nacionalni pripadnosti, ki v tem obdobju þe zdaleè ni bila jasna, ampak stvar osebne izbire. Svetovnonazorska opredelitev še ni stopila v ospredje, èeprav se je v drugi po- lovici 60. let okrepila in notranje še bolj razdelila slovenski tabor na liberalne mladoslovence in klerikalno-konserva- tivne staroslovence. 81 Oba tabora, nemški in slovenski, sta þe kmalu prepoznala potrebo po lastnem politiènem èasopisu, ki bo deloval kot glasilo stranke. O nuji lastnega politiènega glasila je sloven- ski tabor na glas razmišljal od zaèetka ustavne dobe 1861. Tako je od 2. januarja leta 1863 do septembra istega leta, kot prvi slovenski samostojni politièni list, izhajal èasopis Naprej, ki sta ga izdajala Fran Levstik in Miroslav Vilhar. 82 Med leti 1865 in 1867 pa je v Celovcu izhajal Slovenec, ki ga je urejal Andrej Einspieler. Po propadu tega je v Ljublja- ni s Slovenskim jugom še istega leta poizkusil mladoslovenski krog, a neuspešno. Leto kasneje pa so projekt bolje zastavi- li slovenski liberalci na Štajerskem in tako je 2. aprila leta 1868 v Mariboru zaèel izhajati Slovenski narod. Njegovo ure- dništvo pa so oktobra leta 1872 prenesli v Ljubljano, kjer je leta 1873 zaèel izhajati kot dnevnik. 83 Konservativni del slovenskega tabora je svoj politièni list z imenom Slovenec dobil oktobra istega leta. Þe svoji prvi številki pa je napo- vedal, da bo boj bil tako z nemškimi ustavovernimi liberalci kot tudi z liberalnim slovenskim èasopisom Slovenski narod, ki je »narodu v škodo in spridenje, ne pa v korist.« Nem- ški ustavoverci na Kranjskem so z ustanavljanjem lastnega èasopisa imeli manj teþav. Tako je v Ljubljani þe avgusta 1868 izšla prva številka Laibacher T agblatt, uradnega organa 81 Vasilij Melik, Slovenska politika v drugi polovici sedemdesetih let 19. stoletja. V: Vasilij Melik, Slovenci 1848–1918 (ur. Viktor Vrbnjak). Maribor: Litera, 2002, str. 485–493 (dalje: Melik, Slovenska politika v drugi polovici sedemdesetih let 19. sto- letja). 82 Ivan Prijatelj, Levstikov politièni list »Naprej«. Razprave znanstvenega društva za humanistiène vede, Ljubljana 1925, str. 197. 83 Peter Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne slovenske drþave. Slovenska zgo- dovina od konca 18. do konca 20. stoletja. Ljubljana: Modrijan, 2006, str. 84 (dalje: Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne slovenske drþave). slo.indd 36 slo.indd 36 2.3.2012 13:42:43 2.3.2012 13:42:43 37 »Brcajo, rohne in škripajo z zobmi« ustavovernega društva, ki si je zadal za razvojni cilj, da po- stane eden boljših »bojnih« listov na avstrijskem jugu. 84 slika 6: klub deþelnozborskih poslancev sls Klub deþelnozborskih poslancev Slovenske ljudske stranke (sls) 1908–1913. Vodja stranke dr. Ivan Šušteršiè sedi v stolu na sredini. Katoliška narodna stranka se je leta 1905 preimenovala v sls. V liberalni javnosti je bila poznana kot »klerikalna stranka«, stranka duhovšèine. Slovenski tabor je v tem èasu pretresala delitev na li- beralni in konservativni del. Nemški liberalni tabor, ki je sicer še dolgo èasa vztrajal, da je nadnacionalen (leta 1868 so Nemci v Ljubljani ustanovili Ustavno zdruþenje) 85 , pa se je vse bolj prehajal v odkriti nemški nacionalizem. Sredi se- demdesetih let je ostra politika nemško-liberalne vlade pri- peljala do tega, da je slovenski tabor ponovno strnil vrste. 86 V praksi je to pomenilo, da sta èasopisa Slovenec in Slovenski narod prenehala z medsebojnim obtoþevanjem – zaèelo se je obdobje t. i. slogaštva. Nemška prevlada v deþeli Kranj- ski je trajala vse do leta 1879, ko so se razmerja sil obrnila. Na lokalni ravni se duhovi med liberalci in konservativci 84 Dragan Matiæ, Laibacher Tagblatt in èasopisi kranjskih Nemcev. V: Slovenska kronika XIX. stoletja, 1861–1893. Ljubljana: Nova revija, 2003. Glej tudi: Tanja Þigon, Nem- ško èasopisje na Slovenskem. Ljubljana: Študentska zaloþba, 2001, str. 52. 85 Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne slovenske drþave, str. 86. 86 Melik, Slovenska politika v drugi polovici sedemdesetih let 19. stoletja, str. 486. slo.indd 37 slo.indd 37 2.3.2012 13:42:43 2.3.2012 13:42:43 38 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja niso nikoli povsem pomirili. Velik prispevek k prihajajoèi ponovni politièni loèitvi pa je imel nastop bojevitega go- riškega klerika Antona Mahnièa, ki je napadal vse, kar je dišalo po liberalnosti. 87 V zaèetku devetdesetih let, ko se je poèasi konèevalo ob- dobje vlade grofa Eduarda T aaffeja (1879–1893), v kateri so sodelovali tudi slovenski politiki vseh preprièanj, se je tudi v slovenskih deþelah pojavilo odkrito strankarsko þivljenje. Najprej se je to zgodilo na Kranjskem, kjer so si slovenski politiki zaradi prevlade v deþeli lahko privošèili odkritejši nazorski boj. Leto 1896 je prineslo drþavnozborsko volilno reformo, s katero so nekoliko poveèali ozko volilno pravico, ki pred tem ni zajela niti kmeèkih slojev, niti niþjih slojev v mestih. Dodali so peto, splošno kurijo, v kateri so imeli volilno pravico vsi moški, starejši od 24 let. 88 Preprièevanje mnoþic je postalo vse bolj pomembno. Na Slovenskem sta prevladovali liberalna in katoliška, klerikalna stranka, so- cialdemokrati pa še niso prišli do veljave. 89 Medijska podoba se je prilagodila ponovni delitvi du- hov, še zlasti na Kranjskem. Dovoljena so bila vsa sredstva: podtikanja, zmerjanja, obtoþbe in laþi. Ko je liberalni prvak in ljubljanski þupan Ivan Hribar vprašal urednika Sloven- skega naroda, Miroslava Malovrha, kaj bo storil, ko bo jav- nost ugotovila, da zaradi neke afere v èasopisu laþejo, je ta odgovoril: »Naprej bomo lagali, dokler nam ljudje verjeli ne bodo!« 90 Na katoliški strani pa se je pri brezkompromi- snem politiènem boju še zlasti odlikoval politik in publicist Evgen Lampe. Liberalci na Kranjskem so leta 1896 stopili v zavezništvo z nemško stranko na Kranjskem. 91 Desetletje na prelomu stoletij je minilo v znamenju klerikalne opozicije in sodelovanja liberalcev z Nemci v kranjskem deþelnem zboru. Pot liberalne strani je šla odtlej navzdol, katoliške pa navzgor. 92 Katoliška stranka je namreè ugotovila, da gre de- mokratizacija v smeri splošne volilne pravice v prid njej in ne liberalcem. Kršèansko-socialna struja v stranki se je zelo angaþirala pri reševanju socialnih vprašanj na podeþelju (na 87 Glej: Egon Pelikan, Akomodacija ideologije politiènega katolicizma na Slovenskem. Mari- bor: Zaloþba Obzorja, 1997, str. 23. 88 Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem, 1861–1918. Ljubljana: Slovenska matica, 1961, str. 8. 89 Pregledno o nastanku pol. strank glej: Andrej Panèur, Nastanek politiènih strank. V: Slovenska novejša zgodovina 1848–1992, knjiga 1. Ljubljana: inz, 2005, str. 31–35. 90 Jurij Perovšek, Janez Evangelist Krek in slovenski liberalizem. V: Andrej Vovko (ur.), Krekov simpozij v Rimu. Celje: Mohorjeva druþba, 1992, str. 82. 91 Janko Pleterski, Nekaj vprašanj slovenske zgodovine v desetletju 1894–1905. Študije o slovenski zgodovini in narodnem vprašanju. Maribor: Zaloþba Obzorja, 1981, str. 41. 92 Vasilij Melik, Pomen Kreka za slovensko zgodovino. V: Krekov simpozij v Rimu. Ce- lje: Mohorjeva zaloþba, 1992, str. 225. slo.indd 38 slo.indd 38 2.3.2012 13:42:43 2.3.2012 13:42:43 39 »Brcajo, rohne in škripajo z zobmi« primer ustanavljanje zadrug). Pri delu na terenu in ustana- vljanju razliènih katoliških organizacij se je lahko naslonila na tisoèletno organizacijsko strukturo cerkve in ugled du- hovnikov v vaškem okolju. Liberalci so se zato znašli pred veliko dilemo. Splošna in enaka volilna pravica za moške v avstrijskem delu monarhije je bila zgolj vprašanje èasa. Po mnenju avstrijskega zgodovinarja Lotharja Höbelta je cesar uporabil uvedbo splošne moške volilne pravice kot kazen za stranke »srednjega stanu« zaradi neodgovorne politike v desetletju pred letom 1907. 93 Èeprav so se slovenski liberal- ci s to novostjo naèeloma strinjali, pa so si bili povsem na jasnem, da bo to privedlo do dominacije klerikalcev. Kato- liška stran se je po letu 1901 na deþelnem nivoju angaþirala za splošno volilno pravico, liberalci pa so se zaradi vpliva katoliških ustanov na podeþelju temu nasprotovali, ali pa so volilno pravico pogojevali s prepovedjo agitacije iz duhov- niške priþnice in spovednice (t. i. kancelparagraf). 94 Ko je dal ministrski predsednik marca 1906 kranjskemu deþelnemu zboru predlog volilne reforme, je postalo liberalcem jasno, da je ta pisana na koþo klerikalcem in nemški stranki. Splo- šne in enake volilne pravice tudi ta predlog ni vseboval, paè pa zgolj uskladitev »zastopstva interesov« z naèelom splo- šne volilne pravice. Liberalci so se odloèili za obstrukcijo v deþelnem zboru, ki so jo izvedli na seji 4. aprila 1906. 95 Deþelni zbor je v tem èasu þe zasedal v novi moderni stavbi na Kongresnem trgu, današnjem sedeþu ljubljanske univerze. Kot nazoren primer medijskega stanja v tem èasu bomo v nadaljevanju primerjali poroèila o tej obstrukciji v obeh glavnih politiènih èasopisih: liberalnem Slovenskem naro- du in katoliškem Slovencu. Pri Slovencu so poroèanje zaèeli bombastièno: »Liberalci so izgubili pamet. Kakor bi jih krè lomil, tako se zvijajo, brcajo, rohne in škripajo z zobmi.« Na omenjeni seji so liberalci þe na zaèetku izjavili, da bo volilni zakon sprejet »le preko naših teles«. Novinar Slo- venca je ob tem pripomnil, da se prav gotovo »zanašajo na obširnost svojih teles«. Obstrukcija v tedanji avstrijski 93 Lothar Höbelt, Well-tempered Discontent: Austrian Domestic Politics. V: The last Years of Austria-Hungary. A Multi-National Experiment in Early T wentieth-Century Europe (ur. Mark Cornwall). Exeter: University of Exeter Press, 2002, str. 50. 94 Zvonko Bergant, Kranjska med dvema Ivanoma. Idejno-politièno sooèenje slovenskega politiènega katolicizma in liberalizma na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Ljubljana: Inštitut za globalne politiène študije, 2004, str. 307. Kancelparagraf je bil uveden v Kralje- vini shs z Vidovdansko ustavo 1921, in to ravno na zahtevo slovenskih liberalcev. Glej: Jurij Perovšek, Slovenska politika in uvedba kancelparagrafa v prvi jugoslovan- ski drþavi. V: Bojan Balkovec (ur.), Jugoslavija v èasu. Ljubljana: Oddelek za zgodo- vino Filozofske fakultete, 2009, str. 105–117. 95 Janez Cvirn, Deþelnozborska volilna reforma na Kranjskem. V: Slovenska kronika XX. stoletja, knjiga 1. Ljubljana: Nova revija, 1995, str. 85. slo.indd 39 slo.indd 39 2.3.2012 13:42:43 2.3.2012 13:42:43 40 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja politièni kulturi ni pomenila zapušèanje seje, ampak mo- tenje razprave z vzkliki in raznimi pripomoèki. Tega ukre- pa, pogosto videnega v dunajskem drþavnem zboru, so se v tem primeru oprijeli tudi slovenski liberalci. 96 Pisec v Slo- vencu je to vsekakor zanimivo dejavnost poskušal èim bolj osmešiti: »Naenkrat izvleèejo liberalci izpod pultov razno orodje, instrumente itd. ter prièno delati koncert. Hribar pritiska na pišèalko, ki je v rabi pri bicikljih, Tavèar piska na pišèalko za otroke in proslavlja s tem otroèjo svojo poli- tiko, Pirc tolèe na rene, Arko vrti ragljo, dr. Marajon piska na malo trompeto, Supanèiè tudi piska, Boþiè vrti okolu roke, kakor bi se potapljal, Ferjanèiè proslavlja svoj 'ekstra statum' s kravjim zvoncem.« Seveda se katoliški politiki niso mogli zadrþati, da slednjemu ne bi zabrusili: »Na vrat obesite zvonec!« Novinar, ki ni bil brez smisla za komedi- jo, je natanèno opisal menjavanje instrumentov. T avèar je, na primer, dobil v roke moþnar »in kot liberalni apotekar tolèe v moþnarju zdravila za liberalno prehlajenje«. Libe- ralci so v zbornico prinesli tudi pravo glasbo: »Boþiè prinese v zbornico gramofon. Dolgo èasa ga sestavlja in po dolgem èasu res spravi v kup. Postonjski Arko ga navije.« A gra- mofon »niè kaj dobro ne špila«, zato so ga pustili in »vzeli zopet rene in pišèalke v roke.« Zadevo z gramofonom je re- šil tehnièno nadarjeni þupan Hribar »in glej njemu zaigra silno lepo«. Ker je obstrukcija naporna zadeva, so se mnogi poslanci utrudili: »Ob 1/4 12 ropotajo samo trije liberalci. Hribar na bicikliško pišèalko. Pirc z moþnarjem in Tavèar z renicami, od katerih se kar loèiti ne more. Hribarja boli þe roka; Pirc izvleèe iz þepa flaškon in se krepèa kot pristni èednik s šnopsem.« 97 Novinar liberalnega Slovenskega naroda je zadevo videl nekoliko drugaèe. Bolj kot komiènost liberalne predstave je poudarjal njeno mogoènost. Po njegovem so narodnona- predni poslanci povzroèali »infernalni ropot«. Pozornost je obrnil predvsem na obèinstvo, ki je sejo spremljalo v gale- riji. To naj bi vpilo: »Heil Þlindra! 98 Klerikalci so lopovi, klerikalci so lumpi, izdajalci! /…/ Hrup je bil nepopisen. Klerikalci so bili bledi kot smrt in so tavali semintja.« Ko je prišel v dvorano deþelni predsednik Schwarz, naj bi ga 96 Veè o obstrukcijah, glej: Janez Cvirn, Razvoj ustavnosti in parlamentarizma v habsburški monarhiji. Dunajski drþavni zbor in Slovenci 1848–1918. Ljubljana: ff, 2006, str. 224 (dalje: Cvirn, Razvoj ustavnosti). 97 Slovenec, 4. 4. 1906. 98 Vodji slovenskega politiènega katolicizma dr. Ivanu Šušteršièu so nasprotniki oèitali goljufije s prodajo þlindre – »afera þlindra«. Glej: Janko Pleterski, Dr. Ivan Šušteršiè, Pot prvaka slovenskega politiènega katolicizma. Ljubljana: Zaloþba zrc, 1998, str. 114. slo.indd 40 slo.indd 40 2.3.2012 13:42:43 2.3.2012 13:42:43 41 »Brcajo, rohne in škripajo z zobmi« ljudstvo pozdravilo z izrazi »Abzug Schwarz! Marš ven! Poj- di k trþaškim kur…! In vse polno drugih psovk.« To se je zdelo liberalnemu novinarju povsem na mestu. V dvorani se je pojavil tudi ljubljanski škof Jegliè, ki je bil þe po svoji funkciji èlan zbora. Liberalni novinar ni èutil do njega no- benega spoštovanja. Oznaèil ga je za èudno prikazen in ma- škaro, ki si ga je publika na galeriji pošteno privošèila: »Z galerije je grmelo: Abzug škof! Ven s škofom! Ven ga vrzi- te. Škof ima þe tako neinteligenten obraz, zdaj, ko je bil v zadregi, pa je delal nadvse smešne obraze.« 99 Najbrþ ni po- trebno poudarjati, da katoliški pisec liberalnega navduše- nja v galeriji ni opazil. Slovenec je zapisal, da je obèinstvo podpiralo katoliške politike, razen posameznih liberalcev, ki so jih »udušili« klici »Þivela volilna reforma«. Med libe- ralci naj bi bila najbolj glasna kar þena dr. Ivana Tavèarja: »V Tavèarjevi loþi ploskajo obširne roke neþne Tavèarjeve gospe napenjanju svojega soproga, ki postaja ob napornem trobenju vedno bolj rudeè.« 100 Razposajenim liberalcem doseþen hrup še vedno ni za- dostoval, zato so v dvorano privlekli »veliki boben društve- ne godbe«. Liberalni Slovenski narod je s ponosom zapisal, kakšen uèinek je imelo to hrupno oroþje: »Instrumentov je bilo vse polno v zbornici, a prišli so še hujši, taki da so se omehkuþenim ljudem kar þivci trgali, namreè velikanske èinele in velikanski boben ter pišèal za avtomobile. Ko je Pirc udarjal ob èinele so Nemci in klerikalci kar beþali iz zbornice.« Parajoèemu hrupu navkljub je postalo dvema ka- toliškim poslancema dolgèas, zato sta »dobila tarok-karte in jela kvartati. Prav imenitno sta jih metala kakor v kakšni beznici.« 101 Pisec pri Slovencu pa je opazil, da sta se prebu- dila liberalna poslanca »Arko in Ferjanèiè«, ki sta znova zaèela zvoniti »s kravjim zvoncem. Pri tem se opaþa, da je Ferjanèiè svoj poklic res zgrešil.« 102 Deþelni predsednik se je sèasoma navelièal in prekinil sejo. A to liberalcem ni veliko pomagalo. Na volitvah po sprejeti volilni reformi 1908 so klerikalci dobili absolutno veèino v deþelnem zboru. Libe- ralci se do konca monarhije 1918 niso veè dokopali oblasti v deþeli Kranjski. 103 99 Slovenski narod, 4. 4. 1906. 100 Slovenec, 4. 4. 1906. 101 Slovenski narod, 4. 4. 1906. 102 Slovenec, 4. 4. 1906. 103 Padec liberalcev po demokratizaciji volilnega sistema ni bil samo slovenski feno- men. Na prvih volitvah podlagi splošne in enake volilne pravice za moške 1907 so uspele tiste stranke, ki so se s svojo »mreþo« uveljavile med ljudmi. To pa so bile predvsem socialdemokratske in katoliške stranke. Glej: Helmut Rumpler, Österre- ichische Geschichte 1804–1914, Eine Chance für Mitteleuropa, Bürgerliche Emazipation slo.indd 41 slo.indd 41 2.3.2012 13:42:43 2.3.2012 13:42:43 42 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja slika 7: Osa, 21. 4. 1906 Obstrukcija liberalcev v kranjskem deþelnem zboru 1906. Obstrukcija je pomenila motenje parlamentarne razprave s povzroèanjem hrupa. Poslanci so v ta namen uporabljali èinele, rogove, kravje zvonce, bobne in celo harmoniko. Zgornji primer poroèanja je bil samo eden izmed mno- gih. Slovenski narod in Slovenec nista nikoli našla skupnega jezika. Seveda je res, da so poroèevalci pri tako ekscesnem dogodku, kot je bila obstrukcija leta 1906, zlahka našli za- nimivosti, ki so pritegnile bralce in potegnili vodo na svoj mlin. Èe ne drugega s tem, ko so zamolèali neprijetne po- drobnosti za »njihovo stranko«. Pri tem pa jim je šla na roko und Staatsverfall in der Habsburgermonarchie. Wien: Verlag Carl Ueberreuter, 1997, str. 552 (dalje: Rumpler, Eine Chance). Podobno je bilo po ostalih evropskih drþavah. Glej: Eric Hobsbawm, The Age of Empire 1875–1914. London: Abacus, 2008, str. 96. slo.indd 42 slo.indd 42 2.3.2012 13:42:43 2.3.2012 13:42:43 43 »Brcajo, rohne in škripajo z zobmi« splošno ozraèje v monarhiji, kjer so nacionalni in ideološki spori doþivljali višek. Pozivov na boj do konca tudi v ostalih delih veènacionalne drþave ni manjkalo. T akšne obstrukcije v dunajskem parlamentu so bile nekaj povsem vsakdanjega, vse bolj pogosti pa so bili tudi pravi parlamentarni prete- pi. 104 Zavedati se moramo, da parlamentarcev niso spremlja- le televizijske kamere, fotografije v dnevnem èasopisju pa so bile izredno redke. Edini naèin obvešèanja zainteresira- ne publike je bilo novinarsko poroèanje v èasopisih. To je pomenilo dvoje: veèjo moþnost za manipulacijo ter potrebo po slikovitem in podrobnem poroèanju. Temu primeren je bil tudi slog pisanja, ki bi ga lahko oznaèili za odkritosrèno navijaškega. Pomembna je bila tudi »zabavljaška« kompo- nenta, ki je bila namenjena zabavi ideološko prepariranega bralca. Seveda so se norèevali zgolj iz nasprotnikove stra- ni. Najveèkrat z uporabo mehanizma, ki ga danes imenuje- mo sovraþni govor. Poleg vedno prisotnega antisemitizma (pri tem je prednjaèila katoliška stran, sramovali pa se ga niso tudi liberalci), so slovenske èasopisne strani polnile neslane šale in dovtipi o »liberaluhih«, »klerikalni svoja- ti«, nemèurjih«, »rudeèkarjih«, »laški sodrgi«, »aziatskem madþarskem divjaštvu« itd. Ena izmed znaèilnosti, ki je pomembno doloèala medij- sko sceno pri Slovencih v letih 1861–1918, je bilo dejstvo, da so bili novinarji in uredniki hkrati tudi politiki in ume- tniki. O kakšni politièni nepristanosti ni moglo biti govora. »Narodni voditelji« so veèkrat prišli v poloþaj, ko so morali komentirati lastne politiène odloèitve. Pri tem jim je poma- galo pravilo, da se avtorji èlankov podpisujejo zgolj s šifra- mi. T ako je, na primer, dr. Ivan T avèar pod šifro napisal veè poroèil o navdušujoèih govorih, ki jih je imel dr. Ivan T avèar na slavnostnem banketu. Omenjeni manever si je privošèil leta 1882, ko je v Slovenskem narodu poroèal o obisku Slo- vencev v Zagrebu in je med opisi raznih slovesnosti samo- ljubno »dobesedno ponatisnil kar štiri svoje govore«. Seveda ni pozabil dodati navdušenih klicev »Þivio«. 105 Ko se je raz- mahnilo strankarsko þivljenje, je politika pravzaprav prevze- la celoten èasopis. Odgovornost za vsak, še tako þivljenjski in trivialen problem, vsak vaški ali gostilniški pretep, so novinarji praviloma naprtili nasprotni stranki. 106 Podobno 104 Veè o pretepih v dunajskem drþavnem zboru: Cvirn, Razvoj ustavnosti, str. 228–232. 105 Opombe Franceta Bernika v: France Bernik (ur.), Pisma Frana Levca I. Ljubljana: sazu, 1967, str. 283. 106 Glej: Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne slovenske drþave, str. 111–127. Podobno je bilo z mednacionalnimi spori: Pieter Judson, Guardians of the Nation. Cambridge-London: Harvard University Press. 2006, str. 10. slo.indd 43 slo.indd 43 2.3.2012 13:42:43 2.3.2012 13:42:43 44 »Brcajo, rohne in škripajo z zobmi« je bilo z gospodarskimi in socialnimi problematikami. Nauk je bil jasen: poglejte kakšne stvari uganjajo pripadniki na- sprotne strani, boj proti njim mora biti neizprosen, z njimi ne more biti nikakršnega kompromisa. slo.indd 44 slo.indd 44 2.3.2012 13:42:43 2.3.2012 13:42:43 45 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja 3. »ZA MASTNE DOHODKE LASTNE« – èasopisi na slovenskem o finanèni krizi leta 1873 Sedanja kriza kapitalizma je vsekakor dokaz, da po- novno þivimo v »zanimivih èasih«. Komentatorji razliènih preprièanj in predznanj jo nenehno primerjajo s krizo leta 1929. Je veèja kot takrat? Globlja? Bo imela sedanja kri- za tudi tako daljnoseþne politiène posledice? Primerjanje s preteklimi dogodki in procesi pa je nehvaleþen posel. Še vsaka dosedanja kriza kapitalizma je imela nekaj posebnosti in nekaj splošnih potez. O krizi leta 1929 se veliko govori, skoraj nièesar pa ne slišimo o prvi takšni krizi, ki je oplazila slovenske deþele. Gre za zlom dunajske borze leta 1873. Na nek naèin je bila kriza leta 1873 prav tako prelomna: prviè v srednjeevropskem prostoru se je pokazalo, da ima ideolo- gija svobodnega trga svojo nepredvidljivo in temaèno stran. Habsburška monarhija v 19. stoletju ni bila med najbolj razvitimi drþavami. Kljub temu je igrala politiko velike sile, kar ni delovalo ugodno na razvoj gospodarstva. Potem ko je bila izrinjena iz Nemèije in severne Italije in ko se je leta 1867 preoblikovala v Avstro-Ogrsko, so se gospodarstvu obe- tali lepši èasi. V avstrijskem delu drþave, kamor so veèinoma spadale tudi slovenske deþele, se je zaèelo obdobje rasti. Politièno so vladali nemški liberalci, ki so zagovarjali tako osebne svobošèine kot svobodno trgovanje. V nacionalnem smislu pa so delovali kot zavzeti nemški nacionalisti, ki so v razvoju drugih nacionalizmov, še zlasti slovanskih, videli zaostalost in napad na liberalizem. 107 Èeprav se je dunajska vlada v preteklih letih drþala principov banènega monopo- la, pa je po letu 1867 povsem obrnila plošèo. Še bolj veli- kodušno je odprla vrata delniškim druþbam, in to ne samo na podroèju banèništva in þeleznic, ampak tudi za gradbena podjetja in industrijo. 108 Pri tem je zgolj slepo sledila tren- dom v Evropi, kjer je vladalo »globoko in osupljivo zaupa- nje v ekonomski liberalizem,« kar ni bilo presenetljivo, saj je svobodno kapitalistièno podjetništvo prinašalo izvrstne rezultate. 109 Razvitejše dele monarhije (kamor slovenske deþele niso spadale) je zavzelo pravo delniško navdušenje. 107 O vplivu politiènih bojev na gospodarske reforme glej: Andrej Panèur, Vpliv politiènih in nacionalnih bojev na gospodarske reforme. Primer avstro-ogrske va- lutne reforme leta 1892 in vloga Slovencev. V: Prispevki za novejšo zgodovino, št. 2, 1999, str. 39–50. 108 Rumpler, Eine Chance, str. 456. O avstrijski gospodarski politiki glej še: Alois Brusatti, Österreichische Wirtschaftpolitik vom Josephinismus zum Ständestaat. Wien: Jupiter, 1965. 109 Eric Hobsbawm, The Age of Capital 1848–1875. London: Abacus, 1998, str. 53. slo.indd 45 slo.indd 45 2.3.2012 13:42:43 2.3.2012 13:42:43 46 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja Na višku tega zanosa je bilo leta 1872 ustanovljeno 1005 novih delniških druþb, delnièarji pa so se rekrutirali iz vseh socialnih slojev. Ob 25. obletnici cesarjevega vladanja je bila za leto 1873 na Dunaju naèrtovana velika svetovna razstava, kar je pripeljalo do gradbene mrzlice, ki je v nebo pognala cene zemljišè, najemnine in seveda tudi þivljenjske stroške. Delnièarji so dobivali visoke dobièke. Med investi- torji in ustanovitelji delniških druþb je bilo vedno veè ta- kih, ki niso razpolagali z nikakršnim kapitalom, ampak so, da bi ljudi pripravili do nakupa deleþa podjetja, svoje posle vodili s pomoèjo nepokritih kreditov. 110 Borza se je zaèela majati aprila 1873. Blešèeèa otvori- tev svetovne razstave 1. maja je zbujala upanje, ki se je raz- blinilo þe dober teden pozneje. Na »èrni petek«, 9. maja 1873, se je dunajska borza zlomila. Razstava, ki naj bi pri- kazovala »apoteozo liberalnega kapitalizma«, se je spreme- nila v simbol njegovega prvega neuspeha. Mnogi obrtniki, trgovci in uradniki, ki so se predali borzni špekulaciji, so izgubili vso premoþenje. Samo neposredno po katastrofi je bilo registrirano 152 samomorov. 111 Gospodarske posledi- ce krize so bile sicer dolgotrajne, vendar se je, kot trdijo v zadnjih desetletjih ekonomski zgodovinarji, vpliv krize na razvoj gospodarstva moèno precenjeval. Po trditvah avstrij- skega zgodovinarja Helmuta Rumplerja je kriza v monarhi- ji »sicer prekinila predhodno konjukturno rast in veè kot za dve desetletji upoèasnila gospodarski razvoj, vendar pri tem ni globlje ali radikalneje posegla v gospodarsko razvoj- ne teþnje, saj ni vodila v gospodarski zlom, temveè h 'kon- centraciji in utrditvi novega industrijskega sistema'«. Kriza je dno menda dosegla leta 1876 nato pa je po dveh dobrih kmetijskih letinah in dejstvu, da padec delnic ni prizadel drþavnih vrednostnih papirjev, prišlo poèasi do preobrata. 112 Vlada je krizo reševala s posojili, z regulacijo in zniþevanjem davkov, z drþavnimi podporami, raznimi obrtnimi fondi, s podrþavljanjem þeleznic in še zlasti z zašèitnimi carinskimi merami. Z novimi banènimi ustanovami je utrdila banèni sistem in se usmerila proti zlatemu valutnemu standardu. 113 Kljub temu je zaradi padanja cen prodajnih proizvodov in 110 Rumpler, Eine Chance, str. 463. 111 Ibidem, str. 464, 465. 112 Peter Vodopivec, Velika gospodarska kriza 1873 in Slovenci. V: Prispevki za novejšo zgodovino, l. 1999, št. 2, str. 26 (dalje Vodopivec, Velika gospodarska kriza 1873 in Slovenci). 113 Glej: Andrej Panèur, V prièakovanju stabilnega denarnega sistema. Celje: Zgodovinsko društvo, 2003, str. 213. Glej še: Eduard März, Karl Socher, Währungund Banken in Cislaithanie, v: Adam Wandruszka, Peter Urbanitsch (ur.), Die Habsburgmonarchie 1848–1918, Band I, Die wirtschaftliche Entwicklung. Wien 1973, str. 323–368. slo.indd 46 slo.indd 46 2.3.2012 13:42:43 2.3.2012 13:42:43 47 »Za mastne dohodke lastne« zaostreni konkurenci, kar so preþivela le podjetja, ki so »šla skozi proces boleèega prestrukturiranja, med ljudmi vse bolj nastajal vtis, da þivijo v obdobju 'velike depresije'. Poslovni optimizem se je vrnil šele 1896.« 114 slika 8: Der Floh, 24. 5. 1873 Procesija za rešitev propadle borze. Karikatura vsebuje klasiène antisemitske ele- mente: zlato tele in Davidova zvezda na banderi, podobe bogatih Judov z »ju- dovskimi nosovi« itd. Borzni polom pa je imel pomembne in daljnoseþne politiène in psihološke posledice. Liberalizem je zaèel izgu- bljati svojo privlaènost. Kriza je okrepila konservativne na- zore, antiliberalizem in še zlasti antisemitizem. Na pohodu so bile tudi socialistiène ideje, ki pa v tem èasu še niso prišle do izraza. Diskreditirani nemški liberalci so leta 1879 dokonèno izgubili politièno oblast. 115 Nova vlada Eduarda von T affeeja, pri kateri so sodelovali tudi Slovenci, je zaèela s konserva- tivnimi socialnimi reformami, ki so vsebovale tudi ukrepe v prid delavcem. Pri tem so uporabljali strategijo korenèka in palice. Po eni strani so hoteli umiriti »rdeèo nevarnost« s policijskimi ukrepi, po drugi pa s socialno zakonodajo, ki je bila ena boljših v tedanji Evropi. 116 114 Andrej Panèur, Èrni petek na dunajski borzi. V: Kronika XIX. stoletja 1861–1883. Ljubljana: Nova revija, 2003, str. 261. 115 Ibidem, str. 262; Vodopivec, Velika gospodarska kriza 1873 in Slovenci, str. 32. 116 Rumpler, Eine Chance, str. 480, 483; Andrej Panèur, Socialna misel v drugi polovici 19. stoletja. V: Zdenko Èepiè (ur.), Preteklost sodobnosti. Ljubljana: inz, 1999, str. 23. slo.indd 47 slo.indd 47 2.3.2012 13:42:43 2.3.2012 13:42:43 48 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja Obrobne pokrajine, kamor so spadale slovenske deþele, so bile manj prizadete, saj so bile zaradi zaostalosti manj vpete v globalizacijo 19. stoletja. Leta 1881 je bilo na oze- mlju današnje Slovenije še 81,1 % kmeèkega prebivalstva. 117 Podatki o vplivu krize na þivljenje v slovenskih deþelah so skromni. Zadolþenost kmetov je bila povezana s splošno mo- dernizacijo kmetijstva in parno prometno revolucijo, kriza je seveda samo še dodala svoje. Nekoliko se je zaustavila iz- gradnja þelezniškega omreþja, maloštevilni premoþneþi pa se niso upali spušèati v denarna tveganja. Neposrednih posle- dic je bilo sicer malo, kljub vsemu pa so tudi na Slovenskem lahko obèutili stagnacijo in depresijo, ki jo je povzroèila kriza in ta se je vlekla vse tja do osemdesetih let, ko se je v gospodarski razvoj spet vrnil v tirnice napredka. Kriza in njej sledeèe razmere pa so tako dvignile tudi spoznanje go- spodarstvenikov iz slovenskega tabora o pomenu kapitala, posojilnic in sploh pomena razvitega banènega sistema. 118 Veèina politiènih in gospodarskih veljakov na Slovenskem, naj so bili svetovnonazorsko ali narodno povsem drugaèe usmerjeni, je gospodarski liberalizem zavraèala in se zavze- mala za protekcionistièno gospodarsko usmeritev. Po krizi pa slovenski tabor ni imel veè glasnejših zagovornikov go- spodarskega liberalizma. Je pa na moèi dobilo splošno pro- tiliberalno razpoloþenje. 119 V konservativnih Bleiweisovih Novicah niso imeli nikakr- šnih dvomov, kdo je kriv za nastalo stanje: »Omenili smo v zadnjem listu, da med denarne barantaèe na Dunajski borsi je vdarila strahovita finanèna strela, ktera je na kant djala sto in sto tacih ljudi, ki so si svoje þepe polnili od denar- ne igre na borsi, ti pa so za sabo potegnili toliko druzih po veè krajih, da se dandanes še ne veè, koliko nesreèe bode iz vsega tega. Na kant je prišlo mnogo velicih in bogatih špe- kulantov; na kant so prišle nektere Dunajske banke, da ne morejo plaèati, kar bi imele; na kant gre zaporedoma vsak dan po sto druzih ljudi, ki so bili v kaki zvezi z unimi. Zato se je þe nekoliko nesreèneþev vstrelilo, zaklalo ali zavdalo, nekteri so znoreli itd. Tako, na priliko, se je vstrelil vitez Gustav Boschan, veliki trgovec in bankir, zavdal se je neki branjevec itd. Samo iz teh dveh nasprotnih izgledov (ve- liki trgovec in branjevec!) bralci naši lahko sodijo, v kako 117 Jasna Fischer, Zagate v kmetijstvu. V: Slovenska novejša zgodovina 1848–1992, knjiga 1. Ljubljana: inz, Mladinska knjiga, 2005, str. 72. 118 Vodopivec, Velika gospodarska kriza 1873 in Slovenci, str. 28–31. 119 Ibidem, 36–37. O tem še: Andrej Panèur, Gospodarski in socialni nazori v 80. in 90. letih 19. stoletja na Slovenskem (magistrska naloga). Ljubljana: Oddelek za zgodovi- no Filozofske fakultete, 1999. slo.indd 48 slo.indd 48 2.3.2012 13:42:43 2.3.2012 13:42:43 49 »Za mastne dohodke lastne« razliène kroge sega resk in tresk borsni ali 'Krach', kakor mu nemški èasniki pravijo.« 120 Velik del krivde so Novice pripisale vladajoèim nemškim liberalcem, ki naj bi se okoristili s finanènimi mahinacija- mi. Po dunajskem listu Tresor so povzeli nekatere zanimive ugotovitve, ki slikovito spominjajo na sodobno finanèno krizo. Na primer velika vloga nepremiènin: »Razuzdana špekulacija je sama sebe vjedla, kajti zadnje èase se je vrgla celo na tako stran, ki od nekdaj velja za najnevarnejšo. Za svet, kjer se imajo hiše zidati, se je plaèevala taka cena, da so se norci smejali, in kupovali so se na špekulacijo po silni ceni taki prostori, o kterih se je vedelo, da se še veliko let ne bode moglo niè zidati. Plaèevalo pa se je vse to z delni- cami (akcijami), ki pa imajo papirnato vrednost, ki je da- nes taka, danes taka.« 121 Lahkotno ustanavljanje banènih ustanov je samo še prililo olja na ogenj: »Poleg tega pa je tudi znano, kako so nekteri ustanovniki bank (Gründer) in njih opravilniki (Verwaltungsräthe) gospodarili in se mastili z bogatimi dohodki. Kakor gobe po deþji so pretekla leta ra- stle iz tal banke, katerih je dozdaj þe nad 120 v Avstriji. Mi- nisterstvo je s polnimi rokami kar sipalo banke po deþelah. Mnogim bankinim ustanovnikom ni bilo mar za korist ljud- stva, ampak le za mastne dohodke lastne.« Podobno kot danes je bila tudi takrat aktualna denarna pomoè drþave. Bleiweisove Novice so temu odloèno nasprotovale. Pri te pa so pokazali svoje protiliberalne in antisemitske barve. Po njihovem naj bi bili v ozadju Judi oziroma nemški liberal- ci – kar je bilo za njih eno in isto. »Borsa le preoèitno kaþe 'cvete' današnje liberalne ere, v kteri z denarjem vred gre tudi poštenje na kant! ,'Zdaj pomagaj ti, vlada!' – krièijo judovski èasniki in njihovi privrþenci. S èem neki? Vendar ne s tem, da pride vratolomnim špekulantom denar naših davkov na pomoè! In vse to se godi zdaj na Dunaji v oblièji od daljeèprišlih tujcev, ki vidijo krasoto onega 'napredka', ki ga seje brezverski liberalizem.« 122 Spraševali so se tudi, ali so borzniki tisti, »ki drþavne blagajnice polnijo z davki? Ali mar oni stoterim in tisuèerim ljudem dajejo zasluþka? Ali niso nasproti oni tisti troti, ki na borsnem polji samo in edino samo za svoj þep grabijo dobièek; èe pa njim igra spodleti in kurzi njihovega vrtoglavega papirja padejo, kako smejo klicati drþavo na pomoè?« 123 120 Novice, l. 1873, št. 21, str. 163. 121 Ibidem, str. 164. 122 Novice, l. 1873, št. 20, str. 160. 123 Novice, l. 1873, št. 21, str. 164. slo.indd 49 slo.indd 49 2.3.2012 13:42:44 2.3.2012 13:42:44 50 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja Èasopisje na Slovenskem krizi v resnici ni posveèalo posebno velike pozornosti. To so bile zadeve finanènikov, ki so se udeleþevali »borzne igre na sreèo«. Zaradi praktièno nikakršnega neposrednega vpliva zloma dunajske borze na slovenske deþele je minilo kar nekaj dni, preden si je ta tema sploh zagotovila mesto na naslovni strani. Prvo poroèilo je (politièno) liberalni Slovenski narod na primer prinesel v rubriki Narodno-gospodarske stvari, takoj za èlankom z na- slovom Poljedelstvo v Japanu. »Te dni pa je prišlo do veli- kega 'kracha' po izrazu borzijancev. Taka panika je nastala, da je samo na en dan 9. maja, veè kot 100 borzijskih firm svoje plaèe ustavilo in faliralo. 10. maja pa, kakor se nam je iz Dunaja telegrafovalo, morala se je borza zapreti, da se poravnajo neizmerne diference.« Predvsem pa so izkoristili priloþnost in nasadili nemško liberalno vlado na Dunaju, ki je za povrh vsega dejansko doþivela pred oèmi sveta. »Nij še dva meseca od tega, kar je ministerstvo v prestolnem govo- ru konstatovalo 'splošni narodno-gospodarski razcvet' (vol- kswirtschaftlichen Aufschwung) in danes se nam kaþe v svoji nagoti vsa dunajska korupcija, katero je pospeševal sedanji vladni sistem. Za kredit Avstrije, trgovino in promet bode ta panika imela najhujše nasledke. Tujci pa, ki so privreli k razstavi na Dunaji, bodo se z lastnimi oèmi zdaj preprièali, koliko resniènega je na hvalisanji oficijoznih listov o naro- dno gospodarskem razcvetu pod to vlado.« 124 Kljub temu pa novica ni prišla do naslovnice Sloven- skega naroda vse do 14. maja. »Èudna in strašna poroèila« z Dunaja kar niso nehala prihajati. »Na borzi je zmešnjava in strah, denarno poslovanje je ustavljeno, vsi denarni pa- pirji so veè ali manj ob veljavo prišli, nekatere nihèe neèe kupiti za niè, veè bank je skupaj palo, druge so izgubile veè kakor polovico akcijskega kapitala, v petek þe se je govorilo od 116 bankrotov, iz milijonarjev so postali mnogi beraèi, – škoda financijelna je strašna, pred dvemi dnevi so govorili, da je vse škode za dvesto milijonov, zdaj þe pravijo, da je šti- risto milijonov škode, in vsi glasovi so edini v tem, da se ne da preraèunati, kako daleè bode ta denarna kriza segla.« 125 Vendar pa zadovoljstva nad udarcem, ki ga je dobila nem- ška liberalna stranka, niso mogli skrivati. Upali so samo še, da enaka povodenj èim prej zadane »nemške centraliste« tudi na narodno politiènem podroèju. Vse skupaj pa so za- belili še z antisemitskim dodatkom: »Dozdaj je vladala v 124 Slovenski narod, 11. 5. 1873. 125 Slovenski narod, 14. 5. 1873. slo.indd 50 slo.indd 50 2.3.2012 13:42:44 2.3.2012 13:42:44 51 »Za mastne dohodke lastne« avstriji dunajska borza. Dunajski judje, kršèeni in nekršèeni, so plesali okolo zlatega teleta in vodili politiko drþave.« 126 Edini èasopis na Slovenskem, ki je po izbruhu krize ostal zagovornik gospodarskega liberalizma, je bil nemško- liberalni LaibacherTagblatt, ki ga je vodil znameniti odpa- dnik od slovenstva Dragotin Deþman. Zlom so zato pripisali razliènim pomankljivostim sistema. Še naprej so popolno gospodarsko svobodo imeli za temelj uspešnega gospodar- stva in obèo pravico. Borzni zlom so v Tagblattu poskuša- li pojasniti s pomanjkljivo zakonodajo, z neuèinkovitim vladnim in drþavnim nadzorstvom nad finanènimi posli, z goljufijami in špekulacijami pri poslovanju z delnicami ter s pretiranim vmešavanjem politike v borzne kupèije. Po- roštvo za trdnejšo prihodnost pa so videli samo v javnosti gospodarjenja in poslovanja. Poslovanje pa bi þe v osnovi uspešno nadzorovala in omejevala splošna dolþnost gospo- darske samo odgovornosti. Hkrati so odloèno zavraèali ka- kršnokoli odgovornost ali krivdo liberalnega gospodarstva, kapitalistiènega finanènega sistema, borze ali bank za zlom leta 1873. Popolno trgovinsko svobodo so tako proglasili za temeljno gospodarsko potrebo vsakega, na višji civilizacijski ravni, stojeèega ljudstva. 127 Za slovenske konservativce pa je borzni zlom prišel prav kot dokaz neuspešnosti liberalnih idej. Liberalizem, ki so ga v 19. stoletju þe tako znali povezati (vsaj na osnovni ravni) z vsakim od sedmih smrtnih grehov, je padel tudi tam, kjer je prej lahko dokazoval svojo moè. V katoliško konservativ- nem tedniku Zgodnja danica navdušenja nad boþjo kaznijo v obliki borznega zloma nikakor niso skrivali. »Liberalizem šiban po svojih 'borsah' in 'bankah'. Þe veè dni je silovit hrup zarad bankarskih sleparij na Dunaju. Borze so naprave z lastnimi pravili za barantije, posebno z dnarnimi papirji. Take borze so tako rekoè politiška mera, ki po viši ali niþi ceni papirnatega denara kaþejo veèji ali manji stan miru in zaupanje vlade in derþave.« 128 Prvi na osti, ki je bodla, so bili seveda najmoènejši politièni nasprotniki v drþavi. »Li- beralci se potuhujejo in toliko bolj bedasto izgovarjajo in zagovarjajo, v kolikor veèi so zadregi. Pa kaj – sej nam bode vendar menda Tagblatt þe skoraj naznanil, da so bili sleparji sami jezuiti, klerikalci in mraènjaki, da je konkordat vse to zadolþil in pa derþavi tako strašna 'nezmotljivost'!« 129 126 Ibidem. 127 Vodopivec, Velika gospodarska kriza 1873 in Slovenci, str. 36. 128 Zgodnja danica, 22. 5. 1873. 129 Ibidem. slo.indd 51 slo.indd 51 2.3.2012 13:42:44 2.3.2012 13:42:44 52 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja V tekstu Zgodnje danice se je odraþal ves bes, ki se je kopièil v letih, ko so zahteve po dokonèni loèitvi cerkve in drþave postajale vse glasnejše. Moderna mešèanska druþba 19. stoletja Katoliški cerkvi ni priznavala tiste vloge, ki jo je nekoè imela. 130 Najbolj nabrušene osti Zgodnje danice so letele prav na ljubljanski nemško-liberalni èasopis Laibacher Tagblatt. »Slehernemu je še lahko znano, kolike pošastne reèi je Tagblatt s svojimi pajdaši lagal zoper jezuite, samostanstvo in duhovstvo sploh, kaj je imel opraviti s spovedjo, s pridiga- mi, z misjoni. Vse mu je bilo 'mraènjaštvo', kako nesramno je obiral zdaj tega, zdaj unega duhovna, kako je sv. Oèeta kajfal, vse hudo valil na 'klerikalstvo. O kako hudo se je pa kar naglo hinavcem zaèelo otepati; kako strahovito se odkri- vajo bankovska sleparstva, ki jih je liberalstvo izleglo! No- ben èlovek si ne bi mislil, da je mašèevanje laþnikom tako hitro za petami. Komaj kak dan prejde, da bi se ne naznanil nov samomor, strašansk 'faliment' in pa tarnanje premoþnih nesreènih, ki so jih napravila ta sleparstva.« 131 Na hitro pa so svojemu bralstvu razloþili, kakor so paè sami razumeli, kaj sploh so borze in zakaj gre pri borznem zlomu. »Borze so nekake gosposke sreèkarije, gosposke lo- terije. Ljudi po kmetih se je dozdaj tega skoraj tako malo vdeleþevalo, kakor malokrat na primer kmet biljard igra. Znano je da menjice (akcije), kakor sploh papirnat denar, nimajo zmiraj enake cene. Danes kupiš menjico po 98 gld., pojutrišnjem utegne þe vredna biti 102 gld., ali pa tudi le 94 gld. Undan 9. majnika pa je cena vseh menjic strašno padla, ker neka velika banka je razglasila, da je na bobnu. Strašna zmešnjava je vstala. /…/ Švindel je posebno liberalne baþe, iz tiste 'inteligencije, ki smo slišali o njej toliko hvalisanja.« Svetu so se po mnenju Danice sedaj oèi dokonèno odprle, saj je »laþnivi liberalizem« sam sebe ugriznil, vse njegovo delo pa se spreminja v prah. »Tako se èedalje bolj spozna- va, kaj je prava vrednost in veljava. /…/ Je, je sodba Boþja, ki bode tudi Vas dosegla, ki ste po naših krajih rogovilili in še rogovilite 'dversus Dominum et adversus Christum Ejus' (Ps. 2,2)« 132 Najbolj daljnoseþne posledice krize borznega poloma leta 1873 so bile vsekakor politiène in ideološke. Pri tem je znaèilno, da upravièeno nezaupanje v svobodni trg ni sproþilo socialistiène revolucije, ampak enormen porast 130 Ernst Hanisch, Der politische Katholizismus, Staat und Kirche in Österreich von 1919 bis zur Gegenwart. V: Oto Luthar, Jurij Perovšek (ur.), Zbornik Janka Pleterske- ga. Ljubljana: zrc sazu, 2003, str. 528. 131 Zgodnja danica, 23. 5. 1873. 132 Ibidem. slo.indd 52 slo.indd 52 2.3.2012 13:42:44 2.3.2012 13:42:44 53 »Za mastne dohodke lastne« antisemitizma, ki ga je nasledilo mlado 20. stoletje. 133 Kam je pripeljala ta miselnost, pa dobro vemo. Zanimivo izhodišèe za premislek o posledicah sedanje krize. 133 Peter Pulzer, Die Wiederkehr des alten Hasses. V: Steven M. Lowenstein, Paul Men- des-Flohr, Peter Pulzer, Monica Richarz (ur.), Deutsch-jüdische Geschichte in der Neu- zeit, Band iii, 1871–1918. Umstrittene Integration. Verlag C. H. Beck, 2000, str. 195. Veè o antisemitih kot politiènem gibanju na Dunaju: John W . Boyer, Political Radi- calism in Late Imperial Vienna. Origins of the Chrisitian-Social Movement 1848–1897. Chicago: University of Chichago Press 1981. slo.indd 53 slo.indd 53 2.3.2012 13:42:44 2.3.2012 13:42:44 54 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja 4. »NOSEÈ TO ZAPADNO KULTURO DOLI NA SLOVANSKI JUG« – k diskurzu »prenašanja kulture« med veliko orientalsko krizo 1875–78 Svet se deli na dva dela: Balkan in Nebalkan. Vsi vemo, kaj je Balkan, zato o tem ni potrebno izgubljati besed. Pa vendar to zveni nekoliko nerodno, malo preveè preprosto. Ne zveni evropsko. Rešitev? Novo ime. Lepše se sliši, pa še vsi vedo, da govorimo o Balkanu. »Zna se.« Ve se, kdo je kdo. Kdo ima biè in korenje in kdo je bièan brez korenja, kdo plaèa komu in kdo je plaèan za kaj. Veliko vemo, ne da bi zares vedeli. Veliko èutimo. Èutimo, da smo na obrobju, daleè od svetovne osi. Seveda, èe si daleè od osi vrtenja, se vrtiš bolj divje in krog vrtenja je veliko veèji. Razdalja do centra vrtenja je vedno enaka – nedosegljiva. Vse se vrti, z vidika obrobja pa je center pri miru. In obratno, z vidika centra-osi je vedno pri miru tudi doloèena toèka obrobja. Pa smo tukaj. Vse se vrti, pa vendar je vse pri miru, vse se spreminja, a je v bistvu vse isto. 134 Seveda to ni popolnoma res. Èas deluje kot zanimiv scenarist in prostor kot dober kostumograf. Orientalizmi oziroma balkanizmi v prostoru od Triglava do Vardarja, ali boljše reèeno, v prostoru od Petrograda do Carigrada, so doþivljali veliko sprememb. Naša pozornost je usmerjena na tiste orientalizme, ki so se razvijali skupaj z modernizacijo. 135 Oziroma modernizacija- mi. 136 Procesi, ki so od 18. stoletja ustolièili besede, kot so civilizacija, napredek, industrija. Pa tudi besedo narod. 137 Narodi so nepredvidljiva bitja. T akoj ko se pojavijo, na- redijo zgago. Pravzaprav še prej. Razsvetljenstvo, ki je izumi- lo civilizacijo, je izumilo tudi naravo. Sebe je iskalo nekje med civiliziranim drþavljanom in plemenitim divjakom. 138 Vmes med njima pa je našlo na novo izumljeno vzhodno 134 O podobi Balkana v sodobni slovenski druþbi: Tanja Petroviæ, Dolga pot domov. Re- prezentacije zahodnega Balkana v politiènem in medijskem diskurzu. Ljubljana: Medijska preþa, 2009, str. 20. 135 Izraz modernizacija uporabljamo v strukturnem smislu, kot jo je definiral sociolog Nikos Mouzelis na osnovi Parsonsove sociološke teorije in Gellnerjeve antropologi- je. Nicos Mouzelis, Nationalism, Restructing Gellner's Theory. V: Siniša Maleševiæ, Mark Haugard (ur.), Ernest Gellner and Contemporary Social Thought. Cambridge: Cambridge University Press, 2007, str. 125–131. 136 Osnovni problemi teorij modernizacije v zvezi z Balkanom: Karl Kaser, Südosteuropäische Geschichte und Geschichtswissenschaft. Wien-Köln-Weimar: utb, 2002, str. 107–111. 137 Kratek pregled uveljaljenih teorij o nacionalizmu: Christian Jansen, Henning Bor- ggräfe, Nation, Nationalität, Nationalismus. Frankfurt: Campus Historische Einfü- hrungen, 2007, str. 82–104. O nacionalizmu kot posledici modernizacije in industria- lizacije glej Gellnerjeva izhodišèa: Ernest Gellner, Nationalism. Phoenix, 1997. 138 Glej poglavje: Na steþaj odprto okno v širni svet. V: Ulrich im Hof, Evropa v èasu razsvetljenstva. Ljubljana: /*cf. 2005, str. 219–229. slo.indd 54 slo.indd 54 2.3.2012 13:42:44 2.3.2012 13:42:44 55 »Noseè to zapadno kulturo doli na slovanski jug« Evropo. 139 Predvsem pa je rado definiralo, klasificiralo in zla- galo v predalèke. T o lastnost je nasledilo 19. stoletje. V tem èasu so narodi prerasli razsvetljenstvo in ga pregnetli sebi v prid. Civilizacija je dobila pridevnik: francoska, italijanska, nemška itd. O narodih se je govorilo kot o organizmih. Na- rodi so se »rojevali«, »razvijali«, »rastli«, »umirali«. Seveda so tudi »vstajali«. Ko so se leta 1875 Hercegovci uprli, najbrþ niso razmišljali o vprašanjih kulture in civilizacije. So pa zato o tem razmišljali vsi okoli njih. »Vzhodno vprašanje« je ime- lo do teh dogodkov þe dolgo brado. V koncertu evropskih sil je predstavljala melodija o razmerju med T urèijo, Avstri- jo in Rusijo pravo stalnico. Z uporom v oddaljeni provinci evropske T urèije je vzhodno vprašanje postalo tako aktual- no, da je bilo »vsem« jasno, da so na obzorju spremembe. Uporu kršèanskega prebivalstva v Bosni in Hercegovini so sledile leta 1876 krvava vstaja v Bolgariji in kratka turško- srbska vojna, ki se je konèala s srbskim porazom, vendar je Rusija kot »zašèitnica« balkanskih Slovanov in pravoslavja izsilila turško premirje. Višek balkanskega dogajanja je bila rusko-turška vojna v letih 1877–78. Avstro-Ogrska je bila v dogovoru z Rusijo nevtralna. Vojna se je konèala s pogod- bo v San Stefanu 3. marca 1878, s katero je T urèija priznala neodvisnost Romunije, Srbije in Èrne gore ter avtonomi- jo »velike« Bolgarije, ki je obsegala tudi Makedonijo. Raz- mere so se ustalile po Berlinskem kongresu (13. junij–13. julij 1878), na katerem je Avstro-Ogrska dobila mandat za okupacijo Bosne in Hercegovine. Bolgarski zaplet so rešili z odloèitvijo, da bosta etnièno pisani Makedonija in vzhodna Rumelija ostali pod turško oblastjo, »preostanku Bolgarije« pa so dali status samostojne drþave. 140 Da bi razumeli, kako je tedanja slovenska javnost doje- mala dogodke na Balkanu v letih 1875–78, je nujno pozna- vanje razmer v habsburški monarhiji. Po letu 1867 je se je monarhija spremenila v »dvojno« drþavo Avstro-Ogrsko. 141 V avstrijskem delu monarhije so med letoma 1871 in 1878 vladali nemški liberalci, ki so idejo napredka in liberalno- sti neloèljivo povezali z nemškim nacionalizmom. 142 Èeški 139 Wolff, Inventing Eastern Europe, str. 4. 140 Rumpler, Eine Chance, str. 445–450. Veè: Milorad Ekmeèiæ, Der Aufstand in Bosnien 1875–1878. Graz: Historischen Institut der Universität, 1974. 141 Glej: Éva Somogyi, Vom Zentralismus zum Dualismus. Der Weg der deutschösterreichi- schen Liberalen zum Ausgleich von 1867. Wiesbaden: F . Steiner, 1983. 142 Pieter M. Judson, Exclusive Revolutionaries. Liberal Politics, Social Experience and National Identity in the Austrian Empire 1848–1914. The University of Michigan Press, 1999, str. 165–191; Jörg Kirchhof, Die Deutschen in der österreichisch-unga- rischen Monarchie. Ihr Verhältnis zum Staat, zur deutschen Nation und ihr kollektives Selbsverständnis (1866/67–1918). Berlin: Logos, 2001, str. 49. slo.indd 55 slo.indd 55 2.3.2012 13:42:44 2.3.2012 13:42:44 56 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja voditelji so se zavzemali za rekonstrukcijo èeškega kraljestva in podoben status, kot ga je dobila Ogrska. 143 Nemški politiki vseh preprièanj so to odloèno zavraèali tako zaradi Nemcev na Èeškem, pa tudi zaradi þelje po prevladi v avstrijskem delu monarhije. Ogrski del monarhije so Madþari poskušali spre- meniti v madþarsko nacionalno drþavo. Delno avtonomijo je uþivala zgolj banovina Hrvaška (brez »avstrijskih« Dalmacije in Istre ter »madþarske« Reke). 144 Marsikaj se je dogajalo tudi v slovenskem nacionalnem gibanju. Ideja Zedinjene Slove- nije je obvisela v zraku, slovenski nacionalisti so se usmerili v manjše cilje. Vlada je podpirala Nemce (in na Primorskem Italijane), ki so predstavljali višje sloje v – po mnenju Slo- vencev – slovenskih mestih. Da bi bilo bolj zanimivo, so se slovenski voditelji sprli in razdelili na liberalne mladosloven- ce in konservativne staroslovence. Nasprotja so se pomirjala ravno v èasu, ko je razsajala vzhodna kriza. 145 Politièno ozraèje v monarhiji so zaznamovali ideološko-nacionalni antagoniz- mi. Èasopisi so bili jasno ideološko profilirani. V èasopisih nekdo ni bil slab ali dober zato, ker je nekaj naredil, ampak zato, ker je nekaj bil. Drugaèe povedano, nekaj je naredil samo zato, ker je nekaj bil. V slovenskih medijih so Slovenci ve- dno nastopali v pozitivni vlogi, Nemci pa v negativni. Ko so pisali o evropskem kontekstu, pa je potekala enaka loènica med slovanstvom in germanstvom. T ako za Slovence kot Nemce je bilo slovanstvo veè kot zgolj krilatica. Bilo je pomemben konstrukt na ideološkem zemljevidu Evrope. 146 Imaginarno slovanstvo je imelo vi- dno vlogo pri konstrukciji zgodnjega slovenskega naciona- lizma. Zaupanje v slovansko (in posledièno jugoslovansko) zaledje je dajalo slovenskim »narodnim delavcem« prepo- trebno samozavest pri izgradnji nacionalistiènega zaznava- nja druþbenih razmerij. Na primer: uspehi Èehov so bili na splošno slovanski uspehi, torej – tudi slovenski. Èe doda- mo nacionalistièno interpretacijo Herderjevih idej o èisti slovanski »narodni duši« 147 , postane jasno, da si sloven- stva brez slovanske in jugoslovanske dimenzije ne moremo predstavljati. Z jugoslovanstvom so bile povezane konkre- tne ideje po politiènem povezovanju z sosednjim (juþnim) 143 Jeremy King, Budweisers into Czechs and Germans. A Local History of Bohemian Politi- cs 1848–1948. Princeton University Press, 2002, str. 38–40. 144 Kratko o hrvaških razmerah: Nikša Stanèiæ, Hrvatska nacija i nacionalizam u 19. i 20. stoljeæu. Zagreb: Barbat, 2002, str. 182–190. 145 Melik, Slovenska politika v drugi polovici sedemdesetih let 19. stoletja, str. 485–493. 146 Veè o problematiki slovanstva in panslavizma v: Hans Kohn, Die Slawen und der We- sten. Die Geschichte des Panslawismus. Wien-München: Herold, 1956. 147 Holm Sundhaußen, Der Einfluß der Herderschen Ideen auf die Nationsbuildung bei der Völkern der Habsburger Monarchie, München, 1973, str. 50. slo.indd 56 slo.indd 56 2.3.2012 13:42:44 2.3.2012 13:42:44 57 »Noseè to zapadno kulturo doli na slovanski jug« slovanskim svetom. 148 In kaj so imeli s slovanstvom avstrij- ski Nemci? Predvsem strah. V slovanski vzajemnosti, ki je bila v resnici bolj literarne in retoriène narave, so videli peklensko hidro panslavizma, gibanja, s katerim naj bi bar- barsko-aziatska Rusija uresnièila cilje po evropski prevladi. Strah pred Rusijo, ki je postal po koncu Napoleonovih vojn splošen (zahodno) evropski fenomen, je bil pri avstrijskih Nemcih zaznamovan s konkretnim ideološkim bojem pro- ti slovanskim gibanjem v monarhiji. 149 Avstroslavistiène ideje, po katerih bi se monarhija naslonila na Slovane (in ne Nemce) ter tako Slovane odtegnila ruskemu vplivu, so nemški ideologi vseh mogoèih odtenkov odloèno zavraèali kot rusko zaroto. 150 Velika vzhodna kriza v letih 1875–78 je, kar se tièe šir- šega slovenskega medijskega prostora, prinesla zanimivo sooèenje dveh orientalistiènih diskurzov. Recimo jima (li- beralno)nemški in slovenski. Ne da bi se spušèali v teoret- ske razprave o orientalizmih in balkanizmih 151 , uporablja- mo v našem primeru izraz orientalizem v toèki, ko se vpra- šamo, kdo je tisti Drugi, ki »pomaga opredeliti Evropo«. 152 Pri slovenskem orientalistiènem pogledu je »drugi« ne- dvomno Turek oziroma musliman, medtem ko so balkan- ski kršèanski Slovani nedolþne þrtve zatiranja, ki so se dvi- gnile k praviènemu uporu. Nemški pogled je nekoliko bolj zapleten. Vlogo Drugega imajo vsi: tako Turki kot Slovani. Vendar pozor: zares pravi Drugi so Slovani, še zlasti carska Rusija. T o pa zato, ker so geografsko, ideološko in politièno bliþje in zato bolj nevarni. V nemški razlièici orientalizma se prava, kulturna Evropa opredeljuje v opoziciji s slovan- stvom. 153 T urki so þe predaleè na Orientu. Obe razlièici imata zanimivo splošno evropsko znaèilnost: vero v zgodovinsko nujni napredek, ki ga lahko prineseta zgolj evropska civi- lizacija in kultura. Loèilo pa jih je pomembno vprašanje: kdo bo nosil to breme? Orientalizmi nedvomno gnezdijo od severozahoda proti jugovzhodu, vendar to gnezdenje ni 148 Marko Zajc, Jugoslovanstvo pri Slovencih v kontekstu sosednjih »zdruþevalnih« na- cionalnih ideologij. V: Nevenka Troha, Mojca Šorn, Bojan Balkovec. Evropski vplivi na slovensko druþbo. Ljubljana: zzds, 2008, str. 113. 149 Harald Heppner, Das Russlandbild in der öfentliche Meinung Österreichs 1848–1856. Graz: Historischen Institut der Universität Graz, 1975, str. 128–132. 150 Marko Zajc, »Panslavizem, panslavizem, bi krièalo od vseh strani!«. K zgodovini slo- vanstva, slovenstva in nemškega strahu pred panslavizmom 1788–1861. V: Prispevki za novejšo zgodovino, l. 2009, št. 1, str. 31–42. 151 Glej: Marija Todorova, Imaginarij Balkana. Ljubljana: Inštitut zacivilizacijo in kultu- ro, 2001, str. 40–44. 152 Tanja Petroviæ, Dolga pot domov. Reprezentacije zahodnega Balkana v politiènem in medijskem diskurzu. Ljubljana: Mirovni inštitut, 2009, str. 21 (dalje: Petroviæ, Dolga pot domov). 153 Glej: Vasilij Melik, Spremembe na Slovenskem in v Cislitvaniji v zvezi z dogodki na Balkanu. V: Vasilij Melik, Slovenci 1848–1918. Maribor: Litera, 2002, str. 495 slo.indd 57 slo.indd 57 2.3.2012 13:42:44 2.3.2012 13:42:44 58 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja preprosto, v konkretnih (simbolnih) geopolitiènih situaci- jah se vloga Drugega lahko moèno spreminja. 154 Na primer: enega Drugega lahko zasenèi drugi Drugi. Bliþji Drugi pa je lahko bolj drugi kot oddaljeni Drugi. 155 slika 9: Kikeriki, 12. 9. 1875 Karikatura nazorno prikazuje, kako so upor v Hercegovini 1875 razumeli na Duna- ju. Turki so prikazani kot degenerirani odvisniki od opija, ki na varnem sedijo za obzidjem trdnjave in izzivajo upornike. Uporniki pa so narisani kot brkati, pijani Balkanci, ki iz varne razdalje zmerjajo Turke v trdnjavi. 154 Primerjaj: Milica Bakiæ-Hayden, Robert M. Hayden, Orientalistiène razlièice na temo »Balkana«, Simbolna geografija v nedavni jugoslovanski politiki kulture. V: Nikolai Jeffs (ur.), Zbornik postkolonialistiènih študij. Ljubljana: Zaloþba Krtina, 2007, str. 445. 155 Veè o zapletenosti sodobnega diskurza o Balkanu pri Slovencih: Patrick Hyder Pat- terson, On the Edge of Reason. The Boundaries of Balkanism in Slovenian, Austri- an and Italian Discourse. V: Slavic Review, št. 1, 1995, str. 111–114 (http://www.jstor. org/stable/3090469), published by Springer, pridobljeno 27. 9. 2011. slo.indd 58 slo.indd 58 2.3.2012 13:42:44 2.3.2012 13:42:44 59 »Noseè to zapadno kulturo doli na slovanski jug« Slovenski tisk je sprejel vesti o uporih na Balkanu z ne- znanskim navdušenjem in vznesenimi besedami. 156 »Prijel je tedaj Sloven v Hercegovini za oroþje,« je zapisal liberalni Slovenski narod avgusta 1875, »da zopet pokaþe sveta krva- ve þrtve za pravico i svobodo; da svetu pokaþe, kako strašno gorje tlaèi ubogo slovansko rajo.« T rpljenje balkanskih Slo- vanov se je zaèelo v trenutku, ko je »kruti T urèin« stopil na evropska tla: »Strupena turška guja, katera grize na bratovem srcu, grize tudi na našem. Brat z bratom, rod z rodom. Ipak ne bo veè dolgo lazila ta strupenina po tleh Jugoslovana. Bliþa so jej zasluþena kazen – Èrni grob.« Ampak, zakaj se je sploh zgodila turška nesreèa? Kljuè je v slovanski naravi: »Slovan je odkritosrèen, tih in krotek; priprostost in zaupljivost mu je skoraj prirojena; potrpeþljive nravi je do skrajne mere; te in enake lastnosti Slovana bile so divjemu Azijatu, T urku, za njegovo ropanje in krviþeljno srce prav po godu. Zgodovina nam kaþe, da se je Jugoslovan samo branil turški neèloveški krvoþeljnosti.« T orej »herderjansko« èista slovanska duša je preveè popustljiva, to pa ne velja samo za turške Slovane: »Prej omenjene dušne lastnosti Slovana uporabil je tudi Madjar, Nemec in Italijan za svoje namene.« 157 Za podjar- mljenje Slovanov. Upor »slovanskega Balkana« je simbol upora Slovencev in ostalih Slovanov v Habsburški monar- hiji. Simbol prihajajoèe zmage slovenskega nacionalizma. Vsaka zmaga upornikov je tudi »naša« zmaga. In ko so tuji (dunajski in budimpeštanski) èasniki o teh zmagah in slovanskih bojevnikih pisali þaljivo in neèastno, so slovenski narodni voditelji èutili, da je napadena tudi vsa slovenska »stvar«. »'Pester Lloyd' in 'Neue fr. Presse' prava sta brata in posebno zdaj o Bosniški in Ercegovinski ustaji divno harmonirata. Zveza in tesno prijateljstvo nove 'Presse' s Turško vlado ni niè novega; ta èasnik je tako do- bro poznan zarad tega, kakor so poznane pouliène þenske po svojem zasluþku; nikdo se tedaj o njem ne èudi, da kaþe tako ljubav do Turka; al celo tako surov vendar ni, kakor je 'Pester Lloyd'.« 158 Ker je madþarsko èasopisje odreklo ci- vilizacijo in kulturo Slovanom v Turèiji, so v slovenskem èasopisju odrekli civilizacijo madþarskemu tisku: »T a, kedar piše na korist T urku, piše prav po naèinu 'Azijatske kulture', ki se v krvi Magjarov pretaka in odgovarja popolnoma na- ravi njegovih zaveznikov in prijateljev T urkov. 'Pest. Lloyd' pravi, da bi treba bilo dogodbe v Bosni in Ercegovini sta- viti v rubriko tatvine, razbojstva in ubojstva!!« Ko je pisec 156 Rok Stergar, Slovenci in vojska 1867–1914. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozof- ske fakultete, 2004, str. 121–129. 157 Slovenski narod, 12. 8. 1875. 158 Novice, l. 1875, št. 37. slo.indd 59 slo.indd 59 2.3.2012 13:42:44 2.3.2012 13:42:44 60 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja lociral nevarno »aziatstvo« v Madþarih, je bralstvo spomnil na njihovo ne-kulturo v letih 1848/49, ko so se uprli presve- tli cesarski kroni. 159 »Da je ta èasnik napisal tako surovost, ni mu sicer zameriti, vsaj mu po moþganih še roji podoba Šubri Joþija in Roþe Šandora, teh divjakov Ogerskih, proti katerima je trebalo poslati celo armado, in ker še dandanes svet ni pozabil strahote divjaštva, ki so ga Magjari poèenjali leta 1848 in 1849 v Baèki in Banatu, ko so se borili za 'svo- bodo Ogersko'.« 160 Ker pa je bilo pisanje tako sovraþno in sprevrþeno, so v Novicah v nemšèini citirali peštanski èasopis, ki je o dogaja- nju zapisal: »T akšnih izgredov in trušèa èlovek ne more obrav- navati med politiènim ali vojaškim dogajanjem, temveè mora zadevo uvrstiti med novice poleg ropanja, umora, kraj in med druge zanimivosti dneva. Celotno gibanje v Hercegovini je bilo torej, kot smo na tem mestu rekli þe na zaèetku, agrarno in se je šele po raznih vagabundih in nièvredneþih razvilo v politièno. To gibanje pa bo tudi ob prvem energiènem na- stopu vladnih èet strahopetno, klavrno in bridko razpadlo.« Stavki so za Slovence predstavljali þalitve brez primere. Slo- vani so vendar pridni in delavni! Da jih nekdo primerjavi s Turki opredeli za nièvredneþe, to je pa res preveè: »Oni Slo- vane èrtijo, sliši se pa, da ljubijo kulturo. No! slovanski Jug je ustal za kulturo, in bije boj za osvobodenje izpod morilnega turškega jarma, ki duši vsako kulturo; tedaj bi ga vsa poštena diplomacija morala podpirati, al moènejše sovraštvo do Slo- vanov, nego ljubezen do kulture jej tega ne pripušèa, ter se prijaznejše ozira na Turka nego na Slovana.« 161 Hercegovsko gibanje ni razpadlo in zadeva se je vse bolj zapletala. Slovenske èasopise pa je vse bolj skrbela usoda bratov Slovanov, ki jih je po stoletjih minila potrpeþljivost. Slovenski narod so preplavile najrazliènejše teze o splošni škodljivosti Turkov. Junija 1876 je neznani pisec Turkom pripisal celo krivdo za propad sredozemske trgovine. »Tu gre zato, da se trgovinski potje našega azijatsko-evropske- ga dela sveta, zraven pa tudi kulturno stanje, ki se s trgo- vinstvom zmirom ujema, zopet postavi v svoje staro pravo, katero je dosedaj, vsled pokonèevanja in pustošenja turške sablje, v prid trgovine atlantskega morja izgubilo se bilo.« Turèija mora propasti, njeno mesto v tem delu Evrope pa bosta zasedli »poslovanjena« habsburška monarhija in Rusi- ja. Slednja naj bi imela veliko zgodovinsko nalogo: »Rusija 159 Veè o madþarski revoluciji in vojni za neodvisnost 1848/49: László Kontler, Tisoèletje v Srednji Evropi. Madþarska zgodovina. Ljubljana: Slovenska matica, 2005, str. 198–211. 160 Ibidem. 161 Ibidem. slo.indd 60 slo.indd 60 2.3.2012 13:42:44 2.3.2012 13:42:44 61 »Noseè to zapadno kulturo doli na slovanski jug« je tista, katerej je odloèil voditelj usode narodov ono ozdra- vljenje. Kozak je kulturonosec v azijatskem vzhodu. Noben drug evropsk narod ne bi bil zmoþen in pripravljen to teško civilizacijno delo notranje Azije prevzeti in dovršiti. Noben narod nij v tej kulturnej moèi za tako nalogo; noben narod nij v istej meri notranjenega sorodstva z onim narodom, ki se mora kultivirati; noben narod nema take velikanske moèi v svojej roci, noben narod nij po svojej geografiènej legi zato tako pripraven kakor Rus.« 162 Na mestu je vprašanje, koga bi bilo po mnenju avtorja potrebno civilizirati. Turkov za- gotovo ne, njim je namenil unièenje in propad. Civilizirati bi bilo treba bratske balkanske Slovane, s katerimi so Rusi v »notranjem sorodstvu«. Èe je bilo prenašanje kulture v evropsko-azijskem kontekstu zaupano bratskim Rusom, pa so imeli to vlogo v lokalnem pogledu tudi Slovenci. Nepo- sredno pred Berlinskim kongresom, ko je postala aktualna avstrijska zasedba Bosne in Hercegovine, je na straneh Na- roda publicist Karel Slanc razglabljal o slovenskem narodu in kulturi. »Mi Slovenci zaradi tega ne pustimo svojega na- roda zadaviti, ker je naš Sloven talentiran èlovek in je on posebno kot skrajni mejaš zapadne kulture oni èlovek, ki bode dober kvas, dober ferment v Jugoslovanstvu, noseè to zapadno kulturo doli na slovanski jug v druþbi s Hrvatom, Dalmatincem in Srbom.« 163 V isti sapi pa je pripisal posre- dovalno vlogo celotnemu jugoslovanstvu : »/…/ ali mi Ju- goslovani bomo tako ali tako posredovalci mej zapadno in izhodno kulturo in slovansk bode znaèaj teh deþel.« Torej, Slovenci so po eni strani posredovalci omike ostalim Jugo- slovanom, po drugi strani pa se skupaj z njimi nahajajo na razpotju med Vzhodom in Zahodom. Kriþišèu, ki ima seve- da tudi kulturno posredovalno vlogo. Povsem drugaèno je bilo nemškoliberalno mnenje. Glav- ni oblikovalec tega mnenja v monarhiji je bil v obravnava- nem èasu dunajski èasopis Neue freie Presse. 164 Od zaèetnih uporov na Balkanu so pri tem èasopisu simpatizirali s Turki, še zlasti v obdobju rusko-turške vojne 1877–78. Po konèanih spopadih pa so ostro nasprotovali avstrijski okupaciji Bosne in Hercegovine. Razlog za to je bil seveda notranjepolitiène narave. S pridobitvijo novih pokrajin bi naraslo število Slo- vanov v monarhiji, s tem pa bi se zmanjšala nemška moè. 162 Slovenski narod, 4. 7. 1876. 163 Slovenski narod, 8. 6. 1878. 164 O Neue freie Presse in Juþnih Slovanih: Robin Okey, The Neue Freie Presse and the South Slavs of the Habsburg Monarchy, 1867–1914. V: The Slavonic and East Europe- an Review, št. 1, l. 2007, str. 79–104 (http://www.jstor.org/stable/4214395), published by Springer, pridobljeno 15. 9. 2011. slo.indd 61 slo.indd 61 2.3.2012 13:42:44 2.3.2012 13:42:44 62 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja Poleg tega bi se okrepil »orientalski« znaèaj drþave. Kot þe reèeno, so nemški liberalci videli glavno nevarnost v Rusiji in ne Turèiji. »Rusija vodi torej vojno,« so zapisali v Neue freie Presse julija 1877, »izpolnjuje se njen neponovljivo hi- navski program: prinesti svobodo in kulturo kristjanom, ki trpijo pod turškim jarmom. Kamor so prišle ruske èete, pov- sod so svojo pot zaznamovale z ropanjem, plenjenjem in na- siljem vseh vrst.« Ti »poþrešni polipi« so dokazali, »da jim ne manjka zgolj pravna, paè pa tudi moralna moè za ogroþanje turške vladavine«. Evropa mora odpreti oèi: »Rusija prinaša namesto osvoboditve suþenjstvo, namesto èloveènosti bar- barstvo /…/« 165 Reakcija slovenskih èasopisov je bila burna in èustvena. Nemške liberalce so razglasili za avstrijske Tur- ke, èasopis Neue freie Presse pa so oznaèili za »grdo turško vlaèugo«, ki se je prodala turškim interesom. Pri Slovenskem narodu so šli celo tako daleè, da so javno pozivali bralce, naj »/…/ se iz privatnih hiš, posebno pa iz vseh javnih lokalov ven vrþe in odpravi najgrši turški organ, najgnjusnejši in najciniènejši sovraþnik Slovanov 'Neue freie Presse'«. Razlogi za to naj bi bili veè kot oèitni: »V èasu, v katerem se ne samo èrnim suþnjem verige odvzemajo in se celo v varstvo þivalij delajo postave, þivi list, a ne turšk, niti indijansk, nego nemšk list, kateri zverinske azijate zagovarja, kateri na tisoèe ubozih brezoroþenih kristijanov koljejo, kateri gazijo kri nedolþnih otrok in þen; to grdo èloveško golazen zagovarja nemška 'N. Fr. Pr' in ometava z blatom in zasramuje one uboge kristija- ne, kateri so tem divjakom þrtve.« 166 Kako lahko avstrijski èasopis brani krutega mohame- damca in èrti kristjana? »Vzroka sta dva,« je pripomnil Slovenski narod poleti 1876: »Prvi je sovraštvo do Slovanov sploh, katere T urek najhuje tišèi. Drugi vzrok pa je denar ali dobièkarija, kar bomo natanèneje dokazali.« Prenos krivde na tretjega se je zdel logièen in primeren. Denar in dobièek pa sta bila še od »starih èasov« povezana z Judi in, za ta èas znaèilno antisemitsko razpoloþenje, je lahko odkrito skoèilo na plano. 167 »Èasnikarstvo v Avstriji je prišlo veèidel judom v roke, po judilo se je. Zvonec nosi Dunajska turkinja 'N. fr. Presse'. Kdor pozna razmere tega lista, se ne bo posebno èudil njegovi pisavi; èuditi bi se bilo marveè, ako bi pisal drugaèe – pisal bi lastnikom svojim v škodo, ako bi se po- ganjal za propad Turèije.« Da pa je od »zaèetka vzhodnih 165 Neue freie Presse, 8. 7. 1877. 166 Slovenski narod, 22. 7. 1876. 167 Glej npr.: Pulzer, Die Wiederkehr des alten Hasses, str. 222. O antisemitizmu pri Slo- vencih: Marko Štepec, Slovenski antisemitizem 1861–1895 (magistrska naloga). Lju- bljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, 1994. slo.indd 62 slo.indd 62 2.3.2012 13:42:44 2.3.2012 13:42:44 63 »Noseè to zapadno kulturo doli na slovanski jug« homatij« prav ta èasopis v Avstriji menda najbolj glasno kli- cal proti Slovanom in ohranitvi »mohamedanstva, godilo se je iz samopridnih namenov onih 'bogatinov', katerih la- stnina je 'N. fr. Presse'. Njim je veliko leþeèe na tem, da se Turèija ohrani. Glavni delnièar tega lista je baron Hirsch, ki je po Turškem najveè þeleznic delal. Za to mu je Turška vlada zdaj še lep znesek 11 milijonov frankov dolþna. To je paè vredno, da njegov list Avstrijo klièe Turèiji na pomoè in svoje mnenje prodaja svetu za javno mnenje, da bi tako pritiskal od spodej navzgor.« 168 slika 10: Der Floh, 25. 8. 1878 Zmagovita avstro-ogrska vojaka v Sarajevu. 168 Novice, l. 1877, št. 24. slo.indd 63 slo.indd 63 2.3.2012 13:42:44 2.3.2012 13:42:44 64 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja Slovenci so se sicer navduševali nad slovanskimi upor- niki in se zgraþali nad zatiralskimi T urki, a ljudje in deþela so bili od njih oddaljeni enako kot »pravi« Orient. Èasopisna poroèila in navdušenje sodelavcev listov je bilo eno, vse dru- go je ostajalo bolj kot ne neznano. Zato se ne gre èuditi, da so prebivalci Ljubljane kar drli na þelezniško postajo, ko se je po mestu raznesla novica, da so na vlaku turški ujetniki. Avstrijski vojaki so namreè ob meji z Bosno ujeli in pozapr- li veè vojakov in upornikov, ki so se zašli na napaèni strani meje. Strašna podoba Turka, ki so jo slikali v èasopisih, je v varno v zaklenjeni kletki prispela pred vrata. V Sloven- skem narodu so poroèali: »Uþe ob pol deseti je bilo zbralo se mnogo radovednih ljudi na kolodvoru, ki bi bili radi vide- li 'Turke!' Ko pa je vlak konèno pripeljal, so na šentpeter- skem predmestji naše hude þenske vpile: 'Glejte þivino, ki kristijanske otroke mori.'« No 'strašni Turki' so bili le sen- ca te podobe. Niso ne grizli, ne krièali. »Videti sicer nijso tako strašni, kakor bi si marsikdo domišljeval; pa bili so vsi krepke, velike postave, akoravno se jim je videlo, da se jim nij posebno dobro godilo v zadnjem èasu. Vsi so rujavolasi, bolj bledega, le malo zarujavelega lica, malo bradati, in so videti bolj starikavi, nego so morda v istini. Opravljeni so bili v temnomodre bluze in jednako barvene široke, nad sto- palom stisnene hlaèe. Na glavi pak je èepel rudeèi fes. Go- vori se, da jih bodo še nekoliko pripeljali, ker vedno priha- jajo na avstrijsko mejo, kder jih polove.« 169 Ko pa so marca 1876 skozi Ljubljano peljali enega glavnih voditeljev upora, Miæa Ljubibratiæa, je bil sprejem popolnoma drugaèen. Še preden je prišel v Ljubljano, so se pojavili namigi, da je av- strijska vojska pri njegovem prijetju prestopila drþavno mejo in tako pomagala turškim vojaškim enotam. V Novicah so bili kratki: »Èe je to res, potem pa ne reèemo niè veè.« 170 Sprejem na þelezniški postaji je bil povsem nekaj drugega. Mnoþico je navdajalo navdušenje nad hrabrim upornikom. »Iz ust obèinstva zadonelo je takoj 'þivio Ljubibratiæ!', 'þivelo jugoslovanstvo!' itd. /.../ Ker je vlak le nekaj minut obstal, nij se veliko opaziti moglo. A zadostovala je velikanska de- monstracija. In èe so ga tudi straþili, kakor najveèjega hu- dodelnika, narod ga je èastil kot nositelja ideje, boritelja za svobodo naših bratov. Nekaj narodnjakov spremljalo ga je do Zaloga, nekaj celo do Zidanega mosta.« 171 169 Citirano po: Filip Èuèek, Slovanski junaki in turška drhal v Ljubljani. V: Sloven- ska kronika XIX. stoletja, 1861–1883. Ljubljana: Nova revija, 2001, str. 297 (dalje: Èuèek, Slovanski junaki). 170 Novice, l. 1876, št. 11. 171 Citirano po: Èuèek, Slovanski junaki, str. 297. slo.indd 64 slo.indd 64 2.3.2012 13:42:44 2.3.2012 13:42:44 65 »Noseè to zapadno kulturo doli na slovanski jug« Èeprav je imel Miæo Ljubibratiæ v zgodovini uporov v Bosni in Hercegovini pomembno vlogo (imel je, na primer, stike z Garibaldijem) 172 , z jugoslovanstvom, kakršnega so si predstavljali Slovenci, verjetno ni imel veliko skupne- ga. Slovensko èasopisje je oznaèilo vstajo tudi kot vstajo za kulturo, pri kateri bi Slovenci lahko odigrali vlogo »kultu- ronoscev«. A skoraj z zagotovostjo lahko trdimo, da Miæu Ljubibratiæu slovensko izobraþevanje v kulturi in omiki za- hodnega sveta ne bi bilo po volji. 172 Vojna enciklopedija, knjiga 5. Redakcija Vojne enciklopedije, Beograd 1973, str. 163. slo.indd 65 slo.indd 65 2.3.2012 13:42:44 2.3.2012 13:42:44 66 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja 5. »TISTA NEVERJETNA GLUPOST« – k zgodovini slovenskih besedil in njihovi kritiki Beseda ni konj, beseda je buldoþer. Èe brcne beseda, boli bolj kot èe brcne konj. Èe pa je beseda peta, ima še veèjo moè. »Kdor poje, zlo ne misli.« Kdor poje, sploh ne misli, ampak èuti. Pa vendar je pomembno, kaj poje. Ni nenavadno, da imajo uspešne ideologije vedno na razpo- lago dovolj pesmi. Za ideologijo ni lepšega kot èlovek, ki èuti besede, razume pa jih samo toliko, kot je potrebno. Ali pa sploh ne. Melodija da besedi moè. Beseda dobi dodatno moè šele takrat, ko se zaradi melodije izgubi njen pomen. Kaj to pomeni? Nogometaši, ki postrojeni mrmrajo besedi- lo himne, gotovo ne vedo, kaj natanèno besede pomeni- jo. Dobro pa vedo, kaj pomeni himna. Zato se peta beseda tako zelo razlikuje od zapisane in govorjene. V nasprotju s splošnim preprièanjem ideologije ne potrebujejo nujno »masterminda« v ozadju ali dobro organizirane klike, ki bi z agitpropom predpisovala ideološke vsebine. Ideologije v veliki meri nastajajo spontano, kot imaginarno razmerje med indviduumi in njihovimi realnimi eksistenènimi po- goji, èe mi je dovoljeno povzeti Althusserja. 173 Je kaj bolj spontanega kot zabavna pesem? Ravno zaradi zabavne slovenske pesmi je bilo v zaèetku jeseni 2010 slišati veliko hrupa. T rinajstega septembra se je odvijal prvi slovenski glasbeni kongres. Slovenski glasbe- niki so med drugim izrazili nestrinjanje z novim predlogom zakona o medijih, ki doloèa, da mora biti »najmanj 15 od- stotkov vse predvajane glasbe v èasu med 6. in 20. uro vsa- kega radijskega ali televizijskega programa slovenska glas- ba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustva rjalcev«. Veljavni zakon doloèa najmanj 20 odstot- kov dnevne predvajane glasbe, za programe Radiotelevizije Slovenija pa 40 odstotkov »slovenske« glasbe«. Slovenski glasbeniki so zahtevali, da »mora najmanj 50 odstotkov vse predvajane glasbe v èasu med 6. in 20. uro vsakega radij- skega ali televizijskega programa zasedati slovenska glasba oz. avtorska glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev«. 174 Javna razprava, ki je sledila, je bila navi- ta in barvita. Kaj je slovenska glasba? Kaj sploh so sloven- ske pesmi? Je glasbenikom res samo do denarja od avtorskih 173 Prim.: Louis Althusser, Michel Pêcheux, Pierre Macherey, Etienne Balibar, Ideologija in estetski uèinek (ur. Zoja Skušek-Moènik). Ljubljana: Cankarjeva zaloþba, 1980. 174 Slovenska glasbena unija, , 2. 11. 2010. slo.indd 66 slo.indd 66 2.3.2012 13:42:44 2.3.2012 13:42:44 67 »Tista neverjetna glupost« pravic, ali pa jih iskreno skrbi za slovensko identiteto (ki ji brez slovenske pesmi þiveti ni)? slika 11: anton funtek Anton Funtek (1862–1932), pesnik in prevajalec, ki naj bi bil »odlièen formalen talent«, vendar brez »èustvene globine« in »idejnega bogastva«. (avtor fotografije: Avgust Berthold) Za nekoga, ki vsaj od daleè pozna zgodovino sloven- skega nacionalizma, pa debelina glasbenih denarnic pri tej razpravi ni najbolj zanimiva. Zanimivo je predvsem prise- ganje na pomen pesmi za slovenski narod, ki je staro vsaj toliko kot slovenska narodna zavest, èe ne starejše. Ko so v 19. stoletju rodoljubi poèasi gnetli slovenstvo iz lokalne »kuriozitete« v popularno politièno gibanje s konkretnimi nacionalnimi zahtevami, so imeli nemalo teþav. 175 Gibanje je slonelo na jeziku in naravnem pravu, ne pa na tradiciji srednjeveške drþavnosti. Zedinjena Slovenija je bila resda revolucionaren naravnopraven koncept, vendar je ni bilo 175 Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne drþave, str. 72–94. slo.indd 67 slo.indd 67 2.3.2012 13:42:44 2.3.2012 13:42:44 68 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja mogoèe najti na nobenem zemljevidu. Narodni delavci so si pri konstruiranju ideološke preteklosti pomagali, kakor so vedeli in znali: pridno so izumljali izvirne tradicije 176 , se spogledovali z avtohtonistiènimi teorijami 177 in se dobese- dno oplajali z idejo slovanske in jugoslovanske povezano- sti. Slavna zgodovina Èehov, Rusov, Hrvatov in Srbov je na nek naèin postala tudi slavna zgodovina Slovencev: saj smo vendar vsi Slovani bratje! 178 O sestrah je bilo bolj malo govora. Seveda so imela takrat Slovenci za sabo prav toli- ko preteklosti kot ostali, a mitologija se ne meri v èasovnih enotah. Slovenski preporoditelji so koprneli po junaškem mitu, po preteklosti, ki jo lahko zagrabiš. Karantanci so bili za to najbolj pripravni, a kaj, ko so prehitro propadli in imeli drugo ime 179 , Celjski grofi pa se tudi niso ponašali s praslo- venstvom. Kaj ostane, ko ni dovolj slavne zgodovine? Ozi- roma, kako narediti zgodovino slavno? Preprosto: narodo- vo glorijo lahko dobesedno »izpojemo« iz naših ust. Tako preteklo kot sedanjo in prihodnjo. V pesmi se vse poveþe. »Vobèe pa je videti, da skladateljem tudi ni bilo toliko do dobrega besedila kolikor do tega, da so sploh uveljavlja- li svojo glasbeno potenco, zlasti ker so se zaporedoma usta- navljali pevski zbori, ki jim je bilo treba napevov, lahkih, melodioznih, takih, da so 'šli v uho',« je leta 1922 potoþil knjiþevnik Anton Funtek: »Samo nekaj domorodnih ocvir- kov, pa je bilo ustreþeno vsem – skladateljem, pevcem in poslušalcem.« 180 Funtek je imel v mislih »narodne« pesmi, ki so nastale v drugi polovici 19. stoletja. 181 Nekatere so še danes dobro znane, nekatere pa so þe davno utonile v po- zabo. Funtka, ki je bil pomemben slovenski knjiþevnik od osemdesetih let 19. stoletja dalje, ni motilo narodnjaštvo. T udi sam je prispeval veè literarnih umotvorov v zakladnico slovenskega duha. Motilo ga je pozerstvo, frazerstvo in »stu- pidnost šušmarskih besedil«. Sicer pa Funtek o teh stvareh ni govoril brez izkušenj. V zgodovino slovenske glasbe se je 176 Primerjaj: Eric Hobsbawm, Introduction: Inventing Traditions. V: Eric Hobsbawm, Terence Ranger, The Invention of Tradition (ur.). Cambridge, 2008, str. 6. 177 O slovenskih avtohtonistiènih teorijah glej: Peter Štih: »Ej, ko goltneš do tu-le, uda- ri po konjih«. O avtohtonistiènih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Sloven- skem. V: Zgodovina za vse, l. 1996, št. 2, str. 66–80. 178 Primer pomena slovanstva v druþabnem þivljenju slovenskega mešèanstva: Peter Ru- stja. »Glasba svira Hej Slovani …« O plesni kulturi slovenskega mešèanstva v Trstu v letih 1852–1897. V: Zgodovina za vse, l. 1997, št. 2, str. 66–72. 179 Primerjaj: Igor Grdina, Karantanski mit v slovenski kulturi. V: Zgodovina za vse, l. 1996, št. 2, str. 57–68. 180 Anton Funtek, O besedilu naših popularnih pesmi. V: Ljubljanski zvon, l. 1922, št. 11, str. 641 (dalje: Funtek, O besedilu). 181 »Splošni okus je izoblikoval bledo razlièico mešanice 'folkloriziranega liedertafla in salonske patetike', primerne za potrebe èitalniških veselic.« Glej: Matjaþ Barbo. »Slovenski duh« kot poetska kategorija. V: Muzikološki zbornik, l. 1993, str. 38. slo.indd 68 slo.indd 68 2.3.2012 13:42:44 2.3.2012 13:42:44 69 »Tista neverjetna glupost« zapisal kot èlovek, ki je napisal libreto za prvo slovensko opero Teharski plemièi skladatelja Benjamina Ipavca (prviè uprizorjena 10. decembra 1892 v Ljubljani). 182 Èeprav je uþival spoštovanje kot profesor na ljubljanskem uèiteljišèu in urednik Ljubljanskega zvona (1891–94), pa je kot pesnik in dramatik spadal v drugo ligo. Zastopal je formalistièno pesniško šolo Josipa Cimpermana, ki je zagovarjal mnenje, da je potrebno verze »piliti in zopet piliti, da dobimo na- posled lep kristal«. 183 Po mnenju knjiþevnega zgodovinar- ja Ivana Grafenauerja se je Funtek kot »odlièen formalen talent nauèil mojstrsko obvladovati jezikovno in metrièno obliko,« èeprav se njegove pesmi »ne odlikujejo po posebni èustveni globini in izrednem idejnem bogastvu«. 184 Dejan- sko je imel Funtek tudi nekoliko smole. Po letu 1895 se je pojavila generacija slovenskih modernistov, ki je odklanjala »Cimpermanovo obrtno oblikomanijo«. Cimperman je bil namreè znan po »trdni, nezlomljivi moþatosti«, 185 moderni- sti pa so stremeli k izrazu þivega èustva. Pesnike slovenske moderne slovenska literarna znanost veliko bolj ceni kot Funtka in njegove formalistiène kolege. Kakorkoli þe, Anton Funtek je bil prava osebnost za kritiko besedil slovenskih pesmi: bil je glasbeno izobraþen, odlièen poznavalec literature in èlovek s posluhom za po- drobnosti. Jasno mu je bilo, da se amaterski pevci pravilo- ma ne menijo za besedilo. »Pojo ti pesem po stokrat, a je ne umejo, ali pa se sploh ne zavedajo, kolik nezmisel kroþijo vèasih.« Kot klasièen primer je izpostavil »krepko« pesem Hej Slovani: »Kadar prekipi narodna navdušenost do vrha, zazveni ta ponosna himna.« 186 Seveda Funtek v èasu Kralje- vine shs ni mogel vedeti, da bo pesem v prihodnosti dejan- sko postala drþavna himna. Pesem je imela v èasu Funtko- vega pisanja na Slovenskem þe dolgo zgodovino. V Ljublja- ni naj bi prviè zadonela v revolucionarnem letu 1848. Od tistih èasov se ni umaknila iz pevskega sporeda slovenskih rodoljubov, še zlasti so jo radi prepevali zato, da so strašili in jezili lokalne Nemce. Na primer 24. maja 1903, ko se je v Ljubljani javna podpora Hrvatom sprevrgla v protinem- ške izgrede. 187 Izvirno èeško besedilo je leta 1834 napisal panslavistièni slovaški pesnik Samo T omášik (1813–1887). 182 Igor Grdina, Funtkov libreto Teharski plemièi. V: Jezik in slovstvo, l. 1991, št. 5/6, str. 149. 183 Franc Zadravec, Zgodovina slovenskega slovstva 5. Maribor: Zaloþba Obzorja, 1970, str. 100. 184 Slovenski biografski leksikon 1. Ljubljana, 1925–1932, str. 193, 194 (dalje: Slovenski bi- ografski leksikon 1). 185 Ibidem, str. 81, 82. 186 Funtek, O besedilu, str. 642. 187 Andrej Studen, Protinemški izgredi v Ljubljani 1903. V: Prispevki za novejšo zgodovi- no, l. 1998, št. 1–2, str. 15–19; Matiæ, Nemci v Ljubljani, str. 299–399. slo.indd 69 slo.indd 69 2.3.2012 13:42:44 2.3.2012 13:42:44 70 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja Najstarejša komponenta pesmi je vsekakor melodija, ki jo je avtor prevzel iz poljske himne Ni še mrtva Poljska (Jeszcze Polska nie zgine ˛ła, napisana 1787, avtor Joþef Wybicki). 188 T ako kot mnoge slovenske radovedneþe v letih 1945–91 so tudi Funtka v slovenskem prevodu najbolj motile znamenite »steke« (v srbskem in hrvaškem prevodu ni tega nesmisla). »Prijatelj, ki si þe tolikokrat pel to pesem,« je vprašal bral- ca Funtek, »ali si kdaj razmišljal, kaj pomeni verz 'Grom in peklo, prazne vaše proti nam so steke?' /…/ Èeško besedilo pravi: 'Hrom a peklo, marné vaše proti nám so jsou vzteky'. Beseda 'vztek' pomeni v slovenšèini besnost, srd (cf. steklina, stekel pes).« Smisel tega verza naj bi bil: »Grom in peklo, izlivi vaše besnosti so prazni proti nam = nam ni niè do va- šega obnemoglega srda.« Povedano preprosto: niè nam ne morete. »Ne vem, kdo je zagrešil klaverni prevod te pesmi; izvestno pa ni poznal èeškega jezika,« 189 je zakljuèil Funtek. slika 12: þenska v èolnu na blejskem jezeru Þenska v èolnu na Blejskem jezeru. Tako kot sodobne narodnozabavne pesmi so tudi ponarodele pesmi v 19. in zaèetku 20. stoletja opevale predvsem lepote slo- venske deþele. »Najbolj jih je seveda navduševala gorenjska stran,« je razloþil An- ton Funtek: »Triglav, planine, Blejsko jezero.« (avtor fotografije: Franc Vesel) Slovenski zbori so radi prepevali tudi hrvaške in srbske pesmi v izvirnem jeziku. Še zlasti je bila popularna pesem 188 Viktor Smolej, Izvirnik himne Hej Slovani in slovenski prevod. V: Jezik in slovstvo, l. 1961, št. 6, str. 206. 189 Funtek, O besedilu, str. 642. slo.indd 70 slo.indd 70 2.3.2012 13:42:45 2.3.2012 13:42:45 71 »Tista neverjetna glupost« U boj iz opere Nikola Šubiæ Zrinski, ki jo je napisal hrvaški skladatelj Ivan pl. Zajc: »U boj, u boj! Maè iz toka, braæo, nek dušman zna kako mremo mi.« In kako so to razumeli na Slovenskem? Funtek je bralcem zaupal naslednjo anekdoto: »Ko je pred nekaj leti na þenskem uèiteljišèu ljubljanskem nanesla beseda na to opero, sem vprašal gojenko, kako umeje besede 'maè iz toka'. Pa se mi je odrezala, da so ji te besede pomenile 'maèe stoka' … Mislim, da je pri nas še dosti pev- cev, ki mislijo pri teh besedah na stokajoèe maèe.« Kljub nesporazumom zaradi neznanja drugih jezikov, so šle Funtku veliko bolj v nos »izvirne« pesmi, ki so jih zagrešili Sloven- ci sami. »Ali ta izgleda še nista najhujša; zaradi niju tudi ne bi bil spisan ta èlanek. Kar mi je potisnilo pero v roko, je tisto nedopustno šušmarstvo, tista neverjetna glupost, ki je tolikokrat oznaka naših starejših pesmi.« Funtka je bolelo srce (in uho) predvsem zato, ker se te pesmi »pojo od rodu do rodu«, zato imajo neverjetno dolgo þivljenje: »zakaj ne- izpodbitna resnica je, da ni še nobena pesem, bodisi še tako lepa, obnarodela zaradi vsebine; ampak obnarodela je zgolj zaradi melodije, ki se ljudem omili, da jo pojo, kadarkoli je treba in tudi kadarkoli ni treba …« 190 Pisci teh besedil so bili sicer »pošteni patrioti«, ki pa »þal niso bili pesniki«. Zato je poglavitna vsebina njih popevanja domovina; /…/ Najbolj jih je seveda navduševala gorenjska stran: Tri- glav, planine, blejsko jezero. Te pesmi tvorijo skupino zase in so danes najbolj priljubljene, dasi so izmed vseh naših pe- smi najslabše.« 191 Kot primer je navedel Vilharjevo pesem Po jezeru, ki je še danes redna gostja slovenskih zborovskih ansamblov. Pa zaènimo s prvo kitico: »Po jezeru bliz' Tri- glava èolniè plava sem ter tja. V èolnu glasno se prepeva, da odmeva od gore.« Racionalistiènemu Funtku se je zdelo vse skupaj nesmiselno: »Iz verza 'v èolnu glasno se prepe- va' bi sklepal normalen èlovek, da je zbrana v èolnu veèja drušèina, ki prepeva, in sicer tako glasno, da prihaja odmev od gorskih sten. Ali ta druþba bi morala krièati na vse grlo, da bi zbudila odmev.« Seveda pa te druþbe ni v èolnu, »to sklepaš iz naslednje kitice: 'Mile ptice po dolinah in plani- nah se bude; ker so èule pesem mojo, vsaka svojo þvrgole.' T orej vesla in sedi v èolnu samo ena oseba! /…/ Zdajci si se domislil neèesa, kar ni v nikakršni vzroèni zvezi s tem: 'Tu- kaj slava vence vije, srce bije nam glasno.' Saj je irelevan- tno, kje jih vije, kako jih vije, kakšne jih vije in za koga jih vije. Dovolj je, da nam zato bije srce glasno. Nam? Torej je 190 Ibidem, str. 642. 191 Ib idem, str. 645. slo.indd 71 slo.indd 71 2.3.2012 13:42:45 2.3.2012 13:42:45 72 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja vendarle veèja druþba v èolnu? In so vsi molèali in prepe- val je edino poet?« 192 Na splošno so se zdele Funtku slovenske domovinske pesmi pomensko nedefinirane. V pesmi Domovina, ki jo je napisal uèitelj Andrej Praprotnik (1827–1895) 193 , lahko najdemo marsikaj: »visoke gore, zelene planine, mile trate in doline, bele cerkve, /…/ toda pevec slovenski, ali si za- sledil v vsem tem naivnem naštevanju le eno besedico, ki bi oznaèevala slovensko domovino? Besedilo te pesmi lahko pojejo vsi drugi narodi – razen mogoèe Eskimov in Samo- jedov, ali pa prebivavcev v osrednji Afriki.« 194 Funtka je še zlasti razjezilo nesmiselno ponavljanje in posiljene rime. T eh dveh komponent pa ne manjka v ponarodeli pesmi Slovenec sem. Jakob Gomilšek (1843–1906) jo je prviè objavil leta 1866 v èasopisu Slovenski gospodar, uglasbil pa jo je Gustav Ipavec. 195 »Da je Slovenec,« je bil piker Funtek, »to ve Go- milšak prviè zato, ker mu je tako dejala mati, ko ga je dete pestovala, in drugiè zato, ker mu to velita jasna pamet v glavi in blagi èut v srcu. Ako pa je ponosen Gomilšak in si ponosen ti, ki poješ njegove besede, so ti verzi, bogme, vse prej nego ponosni! V formalnem oziru je njih teþka hiba, da nima refren 'Slovenec sem' sploh nikakršne rime (se `m – vém – smém tudi najbolj kosmatemu ušesu ne morejo zve- neti kot stiki!); še bolj nedostatna pa je njih vsebina. Mati þe je dejala: 'Slovenec sem' (iz èesar bi se dalo celo sklepa- ti, da je sama sebe oznaèevala za Slovenca); ti pa si moral biti þe tedaj, ko te je pestovala, èudovito bistra glavica, da si umel njene besede. Nadalje pomisli , da te je pestovala kot dete in ne morda kot desetletnega ali še starejšega deèka. Vrhu tega ti pravi jasna pamet v glavi (ne morda v petah!) in blagi èut v srcu (ne morda v prstih!), da si Slovenec, dasi niti ne veš, kateri blagi èut je to.« 196 Funtek je vzel pod mikroskop še mnoge druge »popular- ne pesmi«. Njegova analiza slovenskih ponarodelih napevov je tako resna in globoka, da se upravièeno postavlja vpraša- nje, ali je kot kritik razumel preveè ali premalo. Mogoèe pa je razumel premalo ravno zato, ker je vedel preveè. Pa smo spet pri spontanosti ideologije. In pri Funtkovi obsedenosti s formo. Funtek popularnih pesmi ni dobro razumel predvsem zato, ker jih je vzel preveè zares. Pri tem je zanimivo, da je 192 Ibidem. 193 Slovenski biografski leksikon, Andrej Praprotnik, , 2. 11. 2010. 194 Funtek, O besedilu, str. 708. 195 Slovenski biografski leksikon I, str. 231. 196 Funtek, O besedilu, str. 708. slo.indd 72 slo.indd 72 2.3.2012 13:42:45 2.3.2012 13:42:45 73 »Tista neverjetna glupost« Funtka ni motila prisotnost nacionalne ideologije. Moti- la ga je zgolj nesmiselnost nekaterih besedil. Bolelo ga je dejstvo, da ima ljudsko slovenstvo veliko »rajši« banalnost kot kvaliteto. Banalnost pa je, ne glede na »pravilno« idej- no usmerjenost, še vedno samo banalnost. V tej toèki pa se Funtek sreèa z dilemami sedanjih slovenskih glasbenikov. Ne glede na obvezne kvote, ne glede na denar od avtorskih pravic: èe je pesem kvalitetna, bo tudi ostala kvalitetna. Èe je banalna, bo ostala banalna. slo.indd 73 slo.indd 73 2.3.2012 13:42:45 2.3.2012 13:42:45 74 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja 6 . »ZAMORCEV NE BOMO UMIVALI« – podoba »zamorca« v slovenskem èasopisju v 19. in zaèetku 20. stoletja Zaènimo z zamorci. Kje þivijo? Za morjem? Smo za njih tudi mi zamorci? Mogoèe, sicer pa ni vaþno. Vaþno je, da so èrni. Vaþno je, da so daleè. Nadaljujmo s Slovenci. Narod brez zgodovine, vedno podloþni tujèevi peti, benevolentno prepušèeni viharjem svetovnega toka, vedno v iskanju naj- boljšega gospodarja: ker sami ne zmoremo, ker sami ne zna- mo. Oh, to prekletstvo majhnega naroda! Èe si majhen, si vedno kriv. Tako vsaj pravi mit o slovenskem hlapèevstvu. O Slovencih kot hlapcih veliko beremo in še veè slišimo. T eze o »slovenski podloþni naravi« se brez prestanka þe veè kot stoletje in pol širijo tako v levi, desni, srednji, pa tudi v spodnji in zgornji publicistiki. Najverjetneje zaradi univer- zalnosti. Prileþejo se vsem sistemom in reþimom. Uporab- ne so kot izgovor, primerne za bojno geslo, najveèkrat pa se jih servira skupaj z obèutkom brezupa. Najbolj tragièni so kritiki slovenskega hlapèevstva, ki ga pravzaprav vedno znova ponovno izumljajo. Namesto da bi zapustili zaèarani krog in kritizirali celotno shemo razmišljanja o gospodarjih in hlapcih. 197 In ravno v tej, lahko bi rekli navidezni diho- tomiji je problem. Preprièanje o slovenski podloþnosti je, èe gledamo iz širše zgodovinske perspektive, posledica naciona- lizma, imperializma in rasizma 19. in zgodnjega 20. stoletja. Vse skupaj pa ne bi šlo nikamor brez kapitalistiènega plesa. Ko se je v 19. poèasi formiral slovenski nacionalizem, ki je v nekaj desetletjih naredil velikanske korake, je nad njim bdela avreola dobrega cesarja. V habsburški monarhiji so se narodi delili na »zgodovinske«; tiste, ki so imeli priznano »historièno-politièno individualnost« zaradi srednjeveške drþavnosti, in na »nezgodovinske«, narode drugega reda, ki niso imeli dokazane stare drþave. 198 Argument historiènega prava je imel v drþavi, ki je nastala kot druþinska posest, veliko ceno. Kljub neprestanim poskusom iskanja lastne »slavne« zgodovine, so se Slovenci lahko naslonili le na 197 V zadnjih letih je, sicer na izjemno duhovit naèin, tezo o slovenskem »tlaèanstvu« v svojih èlankih veèkrat izrazil pisatelj Miha Mazzini in jo povezal z odnosom do ustvar- jalnosti in slovensko egalitarnostjo. Ne glede na upravièeno kritiènost, je Mazzini upo- rabil stare stereotipne predstave o slovenski zgodovini, ki jih je zgodovinopisje v glav- nem preseglo. Glej: Miha Mazzini, Slovenski odnos do ustvarjalnosti. Kako iz Sloven- cev spraviti srednji vek? V: Sobotni prilogi Dela, 10. 10. 2009. Dosegljivo na: http:// www.mihamazzini.com/slonadom/dom47.htm, pridobljeno 1. 10. 2011. 198 Glej npr.: Robert A. Kann, The Multinational Empire, Nationalism and National Re- form in the Habsburg Monarchy 1848–1918. Volume 1. New York: Columbia Univer- sity Press, 1964, str. 33. slo.indd 74 slo.indd 74 2.3.2012 13:42:45 2.3.2012 13:42:45 75 »Zamorcev ne bomo umivali« naravnopravni princip. V èasu historicizma in socialnega darvinizma so manjšim narodom brez zgodovinske podla- ge prerokovali propad. 199 Zmagali naj bi »sposobnejši«, z »moèjo kulture« in vse bolj, ko se je pribliþevala prva sve- tovna vojna, tudi z »moèjo rase«. In kakšno zvezo imajo s tem zamorci? Veè, kot je videti na prvi pogled. Imperialistièna in ekspanzionistièna logika veèjega, moènejšega, boljšega in seveda »kulturnejšega«, ki mora prevladati nad »nekulturo«, je pestila tako »div- ja ljudstva« v daljnih deþelah kot Slovence. Nacionalizmi veèjih narodov so radi opletali z besedo kultura, ki so jo dobrodušno ponujali manjšim narodom. Seveda v obliki brezpogojne kapitulacije in asimilacije. Nosilci slovenske- ga nacionalizma so »kulturtregerstvu« Nemcev in Italija- nov dosledno in argumentirano nasprotovali. Leta 1861 so se v Bleiweisovih Novicah pritoþevali, da si je »nemška in ponemèena gospoda v glavo vbila, da je njena slavna nalo- ga, nemški jezik in nemško kulturo vse do sinjega morja raz- prostraniti; vse druge narodne þivlje so derþali ti odpadniki za mertvo tvarino, ktero bo še le nemški element oþivil in poèloveèil«. 200 Slovenski voditelji so dobro razumeli brezob- zirnost imperialistiènega in kulturnega vsiljevanja v v Evro- pi. So zato bolje razumeli kolonialno izkorišèanje v daljnih deþelah? So zato simpatizirali s trpljenjem èezmorskih ljud- stev? Odgovor je preprost: niti ne. Podoba divjaka in zamorca v slovenski javnosti 19. in zgodnjega 20. stoletja je bila v sozvoèju s podobami v teda- nji Evropi. Novice iz daljnih krajev so prihajale do sloven- skih þurnalistov iz velikih evropskih centrov, predvsem s cesarskega Dunaja. Kljub temu so imeli Slovenci tudi svoje obvešèevalce. Misijonar Ignacij Knoblehar (1819–1858), ki je med leti 1847 in 1857 potoval in deloval v Juþnem Suda- nu, je bil rojen v Škocjanu na Dolenjskem. 201 O njegovih pustolovšèinah v »èrni« Afriki je leta 1850 v Ljubljani izšla knjiga z naslovom Potovanje po Beli reki. V uvodu je urednik Vinko Fereri Klun poudaril, da je Knobleharjevo »serce þe dalj èasa goreèo þeljo redilo, nevernim divjakam boþjo be- sedo oznanovati in jih tako na pot spoznanja in omikanja pripeljati«. 202 Glavna naloga misijonarskega dela naj bi bila »nas z notranjimi deþelami Afrike soznaniti in kupèevanje 199 Hagen Schulze, Drþava in nacija. Ljubljana: /*cf, 2003, str. 170. 200 Novice, l. 1861, št. 4. 201 Enciklopedija Slovenije, knjiga 5, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991, str. 165. 202 Ignacij Knoblehar, Potovanje po Beli reki. Po izvirnem rokopisu velikega vikarja s. Afrike, Dra. Ignacia Knobleharja, zdelal in posloveniti dal Dr. V . F . Klun. Ljubljana 1850, str. iii (dalje: Knoblehar, Potovanje po Beli reki). slo.indd 75 slo.indd 75 2.3.2012 13:42:45 2.3.2012 13:42:45 76 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja s suþnimi odpraviti«. 203 Raziskovanje, misijonarstvo in abo- licija so tesno povezani. Najprej raziskati, potem prinesti Kristusov nauk in šele potem izkoreniniti suþenjstvo. »Kar kupèevanje s suþnimi tièe,« trdi urednik, »so si Evropejci þe zlo prizadevali, mu konec storiti. Pa vse prizadevanje je omagalo. Suþništvo se ne da ne s silo ne s postavami odpra- viti. To se da samo s poduèenjem in preprièanjem doseèi. In to je teþavni namen misionarjev.« V Knobleharjevem èasu je bilo suþenjstvo v tem delu Afrike donosen posel. Med leti 1750 in 1850 je bil Darfurski sultanat glavni do- bavitelj suþnjev za egipèanski in sudanski trg. 204 Knoblehar naj bi nameraval »fantièev raznih zamorskih narodov na- kupiti, v Hartumu seminiše napraviti, v katerim bi se ubogi mladenièi bogoèastja in omikanja, raznih rokodelstev, ka- kor tudi kmetijstva, poljodelstva i. t. d. uèili. Ko bi se tako omikali, bi šli k svojim rodovom nazaj, bi uèili svoje rojake in bi bili stvarniki njih dušne in telesne sreèe.« 205 T ako preprosto naj bi bilo. Malo znano je, da so se Kno- bleharjevega projekta udeleþili tudi abolicionistièni navdu- šenci v domovini. Katoliški èasopis Zgodnja Danica je sproþil obseþno akcijo za odkup Knobleharjevih otrok. Za 50 gol- dinarjev je bilo mogoèe kupiti lastnega »keršèenika« in mu dati poljubno ime (na primer: Stanislav Kostka Ljubljan- ski, Luka Kranjski, Alojz Latinski, Maksimiljan Celjski). Otroke so pripeljali na Kranjsko, kjer naj bi jih izobrazili za misijonarko delo v domovini. 206 Dogajalo pa se je, da se ti ljudje po koncu šolanja niso zavedli svoje vzvišene misijo- narske naloge in niso þeleli nazaj v domovino. Svojeglavost v slovenskem okolju ni bila sprejeta z naklonjenostjo. Leta 1874 je èasopis Slovenski narod poroèal o zamorcu, »ki po ljubljanskih krèmah goreèe predivo þre, kozarce grize in iz svojega afrikanskega jezika trideset èevljev dolgo vrv sple- ta. /…/ Ta zamorec je gospod Janez Jeran Kranjski, ki ga je naš poboþni gospod Luka Jeran v Afriki kupil, da bi se v Ljubljani izšolal in se kot katoliški misionar vrnil v Afriki èrne duše past./…/ Krstil ga je Slovencem na èast za Janeza Kranjskega. A sedaj ta noèe veè slišati ne za gospoda Luka Jerana, ne za Afriko in se od mesta do mesta potepa.« 207 203 Ibidem, str. iv. 204 R. S. O'Fahey, Slavery and Society in Dar Fur. V: John Ralph Willis (ur), Slaves and Sla- very in Muslim Africa. Volume 2, The Servile Estate. Frank Cass, London 2005, str. 82. 205 Knoblehar, Potovanje po Beli reki, str. v. 206 Anton Šepetavc, Pridiga o prijaznih, gostoljubnih, dobrih Slovencih, ki niso vedno (bili) taki. V: Zgodovina za vse, l. 1994, št. 1–2, str. 26. 207 Ibidem, str. 27. slo.indd 76 slo.indd 76 2.3.2012 13:42:45 2.3.2012 13:42:45 77 »Zamorcev ne bomo umivali« slika 13: Wiener Bilder, 26. 2. 1899 Poroèilo v dunajski reviji o tem, kako so britanski raziskovalci v »temni Afri- ki« odkrili raso »èrnih škratov«, pravih »Liliputancev«. V èlanku ugotavljajo, da na »malih èrnih kerlcih« ni niè škratovskega, saj so mišièasti, imajo skladne proporce in lepe obrazne poteze. A ker so bili zamorci þe na videz tako drugaèni, so bili tudi eksotièni in zanimivi. Etnografski opisi èezmorskih ljud- stev so bili hvaleþna tema za polnjenje èasopisnih strani. Starosta slovenskega novinarstva Janez Bleiweis je v Kme- tijskih in rokodelskih novicah rad pouèeval o þivljenju povsem drugaènih ljudstev. Še zlasti so bile zanimivi obièaji, ki jih civiliziran evropski èlovek ne poène. Leta 1854 so Novice poroèale, da »stanovniki v zahodnih afrikanskih deþelah in otoèani juþnega morja lakirajo svojo èerno koþo kakor mi slo.indd 77 slo.indd 77 2.3.2012 13:42:45 2.3.2012 13:42:45 78 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja marsiktero hišno orodje. Is pesek razliènih palm si napra- vljajo olje, in s tim oljem si maþejo koþo, da je leposvetla in voljna, in da jih mergolinci tako radi ne pikajo. Hoten- toti, Kafri in druge ljudstva juþne Afrike namesti vode in olja rabijo loj in mast, s ktero se maþejo in èez to potresa- jo neko rumeno ali rudeèo zemljo in v prah zdrobljene po- sušene zeliša. Naj veèji mojstri v tem so Hotentoti; oni se s sajami, ovèjim lojem in z mnogo drugo svinjarijo pridno maþejo, da se svetijo kakor bron. Ko so se Holandci med Hotentote naselili, so dale èedne Holandkinje hotentotske dekleta, ki so jih v sluþbo vzele, do èistega umiti; ali kmalu so se preprièale , da koþa Hotentotk je gerda in neèedna, èe ni namazana, kakor naše škornjice, èe niso oèejene in namazane.« 208 Veè kot šestdeset let kasneje je liberalni Slo- venski narod v podobnem slogu poroèal o nenavadnih afri- ških frizurah: »Potovalci po osrednji Afriki pripovedujejo, da þive tamkaj plemena, pri katerih nosijo moški èez meter visoke frizure. Tako pripoveduje neki potovalec v svojem ravnokar izdanem delu 'Divjaèina in Divjaki' o moþeh iz rodu Meshukulumbve v Rodeziji, da imejo poldrugi meter visoke frizure. Frizure si napravijo na ta naèin, da si namaþejo lase z ilovico in mašèobo, in jih dvignejo v zrak ter poveþejo v šop. Sprva povzroèa takšna frizura precejšnje boleèine, ker vleèejo lasje vso koþo skupaj, da nastane okrog glave ne- kakšen kroþen lok. Po konci strleèi šop okrase še z ranimi školjkinimi lupinami ter z umetno napravljenimi košèenimi iglami. Ker se tako napravlje stolp drþi toliko èasa skupaj, da sam od sebe razpade, je umevno, da se zarede v njem mnogo- številne þivalice, ki popolnoma svobodno kraljujejo v svojem gnezdu.« 209 Ne glede na veliko èasovno razliko nastanka, je poanta obeh novic zelo podobna: oblaèilna in telesna kul- tura zamorskih ljudstev je lahko zgolj nesnaþna in odurna. Umazanost je zgolj eden izmed stereotipov, ki so jih slo- venski èasopisi pridno prenašali iz tujega tiska. Zapacani za- morci morajo biti tudi divji. Pogoste so bile kratke novice, ki so poudarjale njihovo divjaštvo. Na primer: »V Afriki je republiko Liberijo nagloma napadla èeta divjih paganskih zamorcev, posekala 350 ljudi, potem spekla in poþrla. Gro- zno djanje! Slišati je, da hoèe Anglija temu konec storiti.« 210 Ali pa: »Zamorci so ropali kakor najbesnejši banditje. 50 zamorcev so postrelili vojaki na mestu ker so ropali imetje mrtvecev. Pri nekem zamorcu so našli 23 odrezanih prstov s prstani. Nekega zamorca so zalotili, ko je hotel neki bogati 208 Novice, l. 1854, št. 84. 209 Slovenski narod, 9. 11. 1910. 210 Slovenski gospodar, 18. 11. 1875. slo.indd 78 slo.indd 78 2.3.2012 13:42:45 2.3.2012 13:42:45 79 »Zamorcev ne bomo umivali« gospej odgrizniti ušesi z dragocenimi uhani.« 211 Èe þe ne morijo, pa vsej kradejo: »Zamorci – kolesarji. Iz Salisburyja poroèajo, da se sambesijski zamorci kolesarijo iz rudokopov v svoje kraale. Zamorci, na pol nagi, so zelo komièni na ko- lesih, ker so oprtani s koški in zabojèki. Seveda si koles ne kupijo, nego jih nakradejo.« 212 Ni nenavadno, da je bila beseda zamorec uporabna kot psovka v razliènih variantah, še zlasti v politiènem boju. Ko so se pri èasopisu Slovenski gospodar leta 1910 zgraþali nad ravnanjem štajerskih Nem- cev, so zapisali, da so »krièali tamkaj kakor zamorci, psovali kakor pouliènjaki ter napadali kakor tolovaji«. 213 Popular- na je bila tudi krilatica »Zamorcev ne bomo umivali«, ki je pomenila podobno kot reklo Sizifovo delo. Konservativni Štajerski gospodar je na primer leta 1923 oznaèil proglas na- sprotne Samostojne kmeèke stranke za »brezuspešno pranje samostojnih zamorcev«. 214 Zamorce in njihovo »divjost« so si lahko Slovenci ogledali tudi v þivo. Potujoèi cirkusi in menaþerije (raz- stave eksotiènih þivali) so imeli pogosto s seboj kakšnega èrnega èlana, ki so ga našemili èim bolj eksotièno. Vèasih pa je prišla na obisk kar cela folklorna skupina, kot na pri- mer 26. februarja 1880 v Gorici, ko so nastopali pripadniki ljudstva Zulu, popularno imenovani Culukafri: »Zulu-kafri so pretekli ponedeljek producirali v tukajšnjem gledališèi. Videli in þalibog tudi slišali smo 5 divjakov, temne, skoro èrne koþe, okoli glave in pasu, pa pod koleni ovite z neko koþuhovino, sicer pa èisto nage. Moþje so lepega, zalitega þivota in jeklenih udov, samo nekako okorne glave, zlasti debelo moleèe ustnice kaze njihovo telesno lepoto. Peli so neke vojne pesmi, seveda v nikomur razumljivem zuluškem jeziku, metali jatagane v tarèo in omagavali se. Vse je bilo divje in za omikanca malo mikavno. Po konèani produkciji so se razšli po gledališèi, da jih je lahko vsak ob blizu ogle- dal in potipal.« 215 V omikanem dunajskem Pratru so veèkrat organizirali tematske parke »eksotiènih ljudstev«, kjer so si lahko »kulturni« Dunajèani v þivo ogledali »divjake« kot þivali v þivalskih vrtovih: »Afrikanci na Dunaji. Nek dunaj- ski podjetnik si je naroèil druþbo afrikanskih zamorcev, ki naj bi dajali predstave v Pratru. V druþbi, ki šteje 35 oseb, je tudi 14 þensk in 5 otrok. Tri þenske imajo v desno stran 211 Novice, l. 1900, št. 41. 212 Slovenski narod, 4. 9. 1901. 213 Slovenski gospodar, 15. 9. 1910. 214 Slovenski gospodar, 11. 1. 1923. 215 Soèa, 27. 2. 1880. slo.indd 79 slo.indd 79 2.3.2012 13:42:45 2.3.2012 13:42:45 80 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja nosa zabodeno zaponko iz koralne perle, kar znaèi, da one še niso ljubile.« 216 slika 14 : Osa, 10. 2. 1906 »Ašanti-zamorci« so bili del slovenskega medijskega diskurza. Ljubljanski škof An- ton Bonaventura Jegliè je bil preprièan, da je ples hudièevo delo, ki vodi mladega èloveka v skušnjavo. Liberalni satiriki so namigovali, da so po Jeglièevi logiki še najbolj moralni »Ašanti-zamorci«, ki poskakujejo vsak zase. Divjost in umazanost gre lepo skupaj z animalièno po- hoto. Ker je v tem èasu po Evropi strašil splošen strah pred spolnostjo, je eksotika »èrnih« pogosto simbolizirala skrito erotiko »belih«. 217 »Z zamorcem pobegnila. V mestu Smecno 216 Novice, l. 1898, št. 17. 217 V 19. stoletju so Evropo preplavili pisci, ki so razdeljevali narode na podlagi psevdo- objektivnih seksualnih taksonomij. Glej: Alexander Maxwell, Nationalizing Sexua- lity: Sexual Stereotypes in the Habsburg Empire. V: Journal of the History of Sexuality, slo.indd 80 slo.indd 80 2.3.2012 13:42:45 2.3.2012 13:42:45 81 »Zamorcev ne bomo umivali« na Èeškem se je kazal veè dnij atlet in magik Jirauch. S se- boj je imel zamorca, starega 29 let, krepkega in lepo rasle- ga. V Nemèiji je bil zamorec kršèen in dali so mu ime Fran Butterbrod. S tem zamorcem je zaèela ljubimkati atletova þena in je naposled z njim zbeþala. S seboj sta ponesla tudi ves atletov denar, kar moþa menda še najbolj jezi.« 218 Èeprav se je moška evropska javnost na vse pretege upirala enako- pravnosti þensk, pa se je v isti sapi zgraþala nad vrednostjo þenske v »èrni« Afriki. V deþeli Culukafrov, »ki še ni deleþna blagodejnih dobrot civilizacije«, je poroèal Slovenski narod oktobra 1910, »se gleda pri sklepanju edinole na to, kakšno kupèijo napravi moþ, oziroma starši od hiše odhajujoèe ne- veste. Moþ, ki hoèe dobiti v svojo hišo druþico, jo mora ku- piti.« In kakšna je cena? »Navadno se suèe cena za kafersko gospodièno od dveh do desetih krav. Moþje iz rodu Mismi pa dajo za þeno mnogokrat tudi 20 govedi; reven moþ dobi dekleta seveda þe za eno svinjo.« Revnejši so se zato domi- slili nakupovanje neveste na obroke. »Moþ vzame dekleta, za katerega jamèi oèe, da je rabljivo. Moþ plaèuje za þeno v doloèenem èasu, zato pa postane last šele po tem, ko so vsi obroki plaèani. Kdor se hoèe svoje þene iznebiti, mu ni treba drugega niè storiti, kakor da z obroki zaostane.« 219 Bralci, ki so se muzali ob branju te novice, najverjetneje niso po- mislili, da je bila takratna slovenska navada poroènih dot sumljivo podobna »zamorskim« kupèijam. Z eno razliko. Pri nas je plaèal doto (obièajno) nevestin oèe, pri Culuka- frih pa ubogi þenin. 220 O zaostali zamorski inteligenci v slovenskih èasopisih niso dvomili. Po mnenju novièarjev pri Novicah so zamorci nepoboljšljivi naivneþi in notorièni bedaki. Leta 1898 so Novice pisale o tem, »kakih sredstev se posluþujejo omikanci v Kongu, da drþe zamorce v strahu. Èasih skrije omikanec v þepu elektrièno baterijo, katero tako napelje, da dobi za- morec hud elektrièen udarec, ako mu seþe v roko. Drugiè si uþge omikanec s pomoèjo solnènega stekla svojo smotko in zamorec veruje, da je moþ z solncem v zvezi. So paè še otroci.« 221 V »Svobodni drþavi Kongo«, ki je bila dejansko zasebna last belgijskega kralja Leopolda ii., so nosilci kul- ture omikano sekali roke in pobili na tisoèe ljudi. 222 Res, l. 2005, št. 3, str. 266 (http://www.jstor.org/stable/3704654 ), published by Springer, pridobljeno 12. 10. 2011. 218 Novice, l. 1897, št. 34. 219 Slovenski narod, 22. 10. 1910. 220 Dota je premoþenje, ki ga starši odstopijo hèerki in ga ta prinese v zakonsko sku- pnost. Þarko Lazareviæ, Dota in dedni opravki v kmeèkem okolju v obdobju med obema vojnama. V: Zgodovina v šoli, l. 1998, št. 2, str. 11. 221 Novice, l. 1898, št. 52. 222 Jeanne M. Haskin, The T ragic State of the Congo. New York: Algora Publishing, 2005, str. 2. slo.indd 81 slo.indd 81 2.3.2012 13:42:45 2.3.2012 13:42:45 82 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja pravi omikanci. Je pa naivnost, ki naj bi bila lastna divja- kom, ustvarjala ozraèje pristne radovednosti: »Radovedni divjaki. Èe zagledajo divjaki bledokoþce, so v zaèetku proti njim, èe þe ne sovraþni, vendar sila nezaupljivi. Še-le s èasom se privadijo nanje in se jim pribliþajo. Takrat prikaþejo sil- no radovednost in naravnost naivno obnašanje proti njim. Bledokoþca otipavajo od nog do glave.« Kaj vse se lahko zgodi civiliziranemu Evropejcu v Afriki! »V Kamerunu so hodili gledat divjaki tudi v celih trumah nekega Angleþa, ki je imel navado, da je vsak veèer na provizoriènem napra- vljenem drogu telovadil. Silno so ga obèudovali, kljub temu pa so ga zvali opica.« 223 Kdo bi jim zameril. slika 15: Die Bombe, 8. 6. 1913 »Med kanibali. – Kaj boš dobila za doto od oèeta? – Dva misijonarja.« Na zaèetku 20. stoletja so èasopisi ugotavljali, da so kul- turna prizadevanja velikih sil v Afriki obrodila doloèene sa- dove. »Kultura zamorcev v novejšem èasu precej napreduje. 223 Slovenski narod, 17. 6. 1911. slo.indd 82 slo.indd 82 2.3.2012 13:42:45 2.3.2012 13:42:45 83 »Zamorcev ne bomo umivali« Kroþniki, sklede, kozarci, þlice, noþi, svetilke, ure, deþniki, milo itd so tudi pri njih þe nekaj navadnega. T udi hrano ima- jo boljšo, kot so jo imeli.« In kaj je glavno gonilo napredka? Meso in þenski lišp: »Vèasih so bili zamorci vegetarijanci, sedaj pa so povsod na javnih trgih mesarji, ki prodajajo go- vedino. Zlasti pa se kaþe baje civilizacija zamorcev v þenski obleki. Zamorci izdajo mnogo denarja, da nakupijo svojim soprogam, hèeram in ljubicam vedno novih þivopisanih robcev.« 224 Poveèala se je tudi pismenost. Seveda se ne more primerjati z evropskimi razmerami. Culukafri so pouþili do- volj kulture, da so si omislili lasten èasopis. Za dobro vse- bino, pa so po mnenju Slovenskega naroda še vedno pre- malo brihtni: »Urednik tega lista postavlja uvodne èlanke na konec lista, ker jih po njegovem mnenju itak nihèe ne èita. Zato je prva stran prenapolnjena z razliènimi inserati, ki pa so navadno originalni. Tako npr. le inserat: 'Oþeniti se þeli'. Mlad Kafr naznanja vsem dekletom, da þeli nositi zakonski jarm, Od svoje izvoljenke zahteva, da mora biti najmanj 15 pestij visoka, mora znati kuhinjsko umetnost, ker se je inserent þe navelièal tolèenih koruznih storþev in presnega kruha. Star je kakih 25–35 let, za gotovo ne ve, toda to nima pomena, ker je lep in ima moène brke; v uše- sih nosi zlate uhane, ima 135 funtov šterlingov denarja in novo obleko.« 225 Ne glede na ukoreninjene stereotipe so slovenski èasopisi v doloèenih trenutkih stopili na zamorsko stran. Linèanje temnopoltih na jugu zda je v devetdesetih letih 19. stoletja dosegalo grozljive razseþnosti. Med leti 1880 in 1905 je bilo na jugu zda vsako leto linèanih veè kot petdeset oseb, velika veèina temnopoltih moških. 226 Konservativne Novice so se, kljub ukoreninjenim predsodkom o zamorcih, zgraþale nad oèitnimi krivicami v deþeli svobodnih in pogu- mnih. »Enakopravnost pred ameriško sodnijo. Lansko pole- tje je nekaj deèkov kradlo sadje na vrtu generala Flaglerja, zapovednika topništva Zjed. drþav, njegova hèi pa je na te deèke ustrelila z nabito puško. Zamorèek imenom Ernest Greene, sin sluþabnika drþavne blagajne, je bil tako hudo zadet, da je kmalu nato umrl. Morilka se je sama ovadila in so jo proti varšèini izpustili, Sodnik jo je pripoznal krivo, a ob jednem oprošèeval umora: ta izrek pa je napravil veli- ko razburjenje med zamorci glavnega mesta! Dne 31. okt. je bila toþena uboja, 2. febr. pa obsojena na tri ure jeèe in 500 dolarjev kazni! Seveda je nje oèe takoj plaèal kazen in 224 Slovenski narod, 27. 12. 1901. 225 Slovenski narod, 6. 8. 1901. 226 Eric Foner, Give me Liberty! An American History. Second Edition. New York-Lon- don: W . W . Norton & Company, 2005, str. 614. slo.indd 83 slo.indd 83 2.3.2012 13:42:45 2.3.2012 13:42:45 84 »Zamorcev ne bomo umivali« hèerko odvel v jeèo na tri ure. Take komedije se uganjajo v tej deþeli s pravico! /…/ Lincoln je umrl, Amerikanci ga slave, ker je suþenstvo odpravil, ali sami pa še to goje.« 227 In danes? Temnopolti ljudje se kaþejo na televiziji v dveh razlièicah. V dokumentarcih so zanimivi, eksotièni, erotièni, barviti. Obièajno plešejo, pojejo, vmes pa se vrti belec, ki je ganjen do nezavesti. Kako so drugaèni, kako so naravni! Pri novicah se pojavi druga slika. Goreèe barake, mitraljezi in shirani otroci z muhami na obrazu. Obe podobi v popol- nosti ustrezata rasistièni podobi èrnca. In obe sta bili tu þe davno pred prvim televizorjem. 227 Novice, l. 1896, št. 16. slo.indd 84 slo.indd 84 2.3.2012 13:42:45 2.3.2012 13:42:45 85 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja LITERATURA IN VIRI literatura alešovec, jakob Ljubljanske slike, podobe ljubljanskega sveta pod drobnogle- dom. Zaloþil Jak Alešovec, Ljubljana 1879. anderson, benedict Zamišljene skupnosti. O izvoru in širjenju nacionalizma. Lju- bljana: Studia humanitatis, 2007. althusser, louis, pêcheux, michel, mache- rey, pierre, balibar, etienne Ideologija in estetski uèinek (ur. Zoja Skušek-Moènik). Lju- bljana: Cankarjeva zaloþba, 1980. bakiæ-hayden, milica, hayden, robert m. Orientalistiène razlièice na temo »Balkana«. Simbolna geografija v nedavni jugoslovanski politiki kulture. V: Nikolai Jeffs (ur.): Zbornik postkolonialistiènih študij. Ljubljana: Zaloþba Krtina, 2007. barbo, matjaþ »Slovenski duh« kot poetska kategorija. V: Muzikološki zbornik, l. 1993. bergant, zvonko Kranjska med dvema Ivanoma, Idejno-politièno sooèenje slo- venskega politiènega katolicizma in liberalizma na preho- du iz 19. v 20. stoletje. Ljubljana: Inštitut za globalne politiène študije, 2004. bernik, france (ur.) Pisma Frana Levca I. Ljubljana: sazu, 1967. boyer, john w. Political Radicalism in Late Imperial Vienna. Origins of the Chrisitian-Social Movement 1848–1897. Chicago: Uni- versity of Chichago Press, 1981. brubaker, rogers Ethnicity Without Groups. Harvard: Harvard University Press 2004. slo.indd 85 slo.indd 85 2.3.2012 13:42:45 2.3.2012 13:42:45 86 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja cohen, gary b. Nationalist Politics and the Dynamics of State and Civil Society in the Habsburg Monarchy. V: Central Euro- pan History. Zv. 40, No. 2 (jun. 2007). cvirn, janez Deþelnozborska volilna reforma na Kranjskem. V: Sloven- ska kronika XX. stoletja, knjiga 1. Ljubljana: Nova re- vija, 1995. Razvoj ustavnosti in parlamentarizma v habsburški monarhiji, dunajski drþavni zbor in Slovenci 1848–1918. Ljubljana: ff, 2006. »Kdor te sreèa, naj te sune, èe ti more, v zobe plune«. Dragotin Deþman in slovenstvo. V: Zgodovina za vse, l. 2007, št. 2. Joachim Hösler, Von Krain zu Slowenien, ocena knjige. V: Zgodovinski èasopis, l. 2010, št. 3–4. »Naj se vrne cenzura, ljubša bi nam bila«. Avstrijsko ti- skovno pravo in slovensko èasopisje (1848–1914). V: Mateja Reþek (ur.): Cenzurirano. Zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes. Ljubljana: Nova re- vija, 2010. èuèek, filip Slovanski junaki in turška drhal v Ljubljani. V: Slovenska kronika XIX. stoletja, 1861–1883. Ljubljana: Nova re- vija, 2001. drnovšek, marjan Nadzor nad komunisti-emigranti in cenzura. V: Mateja Reþek (ur.): Cenzurirano. Zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes. Ljubljana: Nova revija, 2010. edgar, andrew Habermas. The Key Concepts. New York: Routledge, 2006. ekmeèiæ, milorad Der Aufstand in Bosnien 1875–1878. Graz: Historischen Institut der Universität, 1974. Enciklopedija Slovenije, knjiga 5. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991. erjavec, karmen, poler kovaèiè, melita Nove oblike cenzure v slovenskem novinarstvu: oglaše- valska cenura. V: Mateja Reþek (ur.): Cenzurirano. slo.indd 86 slo.indd 86 2.3.2012 13:42:45 2.3.2012 13:42:45 87 Literatura in viri Zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do da- nes. Ljubljana: Nova revija, 2010. fischer, jasna Zagate v kmetijstvu. V: Slovenska novejša zgodovina 1848– 1992. Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga inz, 2005. foner, eric Give me Liberty! An American History. Second Edition. New York-London: W . W . Norton & Company, 2005. funtek, anton O besedilu naših popularnih pesmi. V: Ljubljanski zvon, l. 1922, št. 11. gabriè, aleš Cenzura v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Od komunistiènega Index librorum prohibitorum do ukini- tve »verbalnega delikta«. V: Primerjalna knjiþevnost, l. 2008. gašpariè, jure Cenzura v èasu kralja Aleksandra. V: Mateja Reþek (ur.): Cenzurirano. Zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes. Ljubljana: Nova revija, 2010. gellner, ernest Nationalism. London: Phoenix, 1997. goldstein, robert justin (ur.) The War for the Public Mind, Political Censorship in Nineteenth- Century Europe. Westport: Praeger Publishers, 2000. grdina, igor Funtkov libreto Teharski plemièi. V: Jezik in slovstvo, l. 1991, št. 5/6. Karantanski mit v slovenski kulturi. V: Zgodovina za vse, l. 1996, št. 2. habermas, jürgen Strukturne spremembe javnosti. Ljubljana: Studia humani- tatis, 1989. slo.indd 87 slo.indd 87 2.3.2012 13:42:45 2.3.2012 13:42:45 88 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja hampsher-monk, iain, tilmans, karin, van vree, frank A Comparative Perspective on Conceptual History – An Introduction. V: Iain hHmpsher-Monk (ur.), Histo- ry of Concepts, Comparative Perspectives. Amsterdam: Amsterdam University Press, 1998. hampsher-monk, iain Speech Act, Languages or Conceptual History? V: Iain Hampsher-Monk (ur.), History of Concepts, Compara- tive Perspectives. Amsterdam: Amsterdam University Press, 1998. hanisch, ernst Der lange Schatten des Staates. Österreichische Gesellschaft- geschichte im 20. Jahrhundert, Österreichische Geschichte 1890–1990 (Hg. von Herwig Wolfram). Wien: Ueber- reuter, 1994. Der politische Katholizismus, Staat und Kirche in Öster- reich von 1919 bis zur Gegenwart. V: Oto Luthar, Ju- rij Perovšek (ur.): Zbornik Janka Pleterskega. Ljubljana: zrc sazu, 2003. haskin, jeanne m. The Tragic State of the Congo. New York: Algora Publis- hing, 2005. heppner, harald Das Russlandbild in der öfentliche Meinung Österreichs 1848–1856. Graz: Historischen Institut der Universi- tät Graz, 1975. höbelt, lothar Well-tempered Discontent: Austrian Domestic Politics. V: The last Years of Austria-Hungary. A Multi-National Experi- ment in Early Twentieth-Century Europe (ur. Mark Corn- wall). Exeter: University of Exeter Press, 2002. hobsbawm, eric Introduction: Inventing Traditions. V: Eric Hobsbawm, Terence Ranger (ur.): The Invention of Tradition. Cam- bridge, 2008. The Age of Capital 1848–1875. London: Abacus, 1998. The Age of Empire 1875–1914. London: Abacus, 2008. slo.indd 88 slo.indd 88 2.3.2012 13:42:45 2.3.2012 13:42:45 89 Literatura in viri horvat, marjan Prepovedi in zaplembe tiskane besede v Sloveniji 1945– 1980. V: Drago Janèar (ur.): Temna stran meseca. Krat- ka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945–1990. Lju- bljana: Nova revija, 1998. hroch, miroslav Can Nation-Forming Processes be Used as a Criterion of Uneven Development. V: Miroslav Hroch, Luda Klu- sakova, Criteria and Indicators of Backwardness. Essays on Uneven Development in European History. Pra- ga, 1996. Društveni preduvjeti nacionalnih preporoda u Europi. Zagreb: Srednja Europa, 2006. hyder patterson, patrick On the Edge of Reason, The Boundaries of Balkani- sm in Slovenian, Austrian and Italian Discourse. V: Slavic Review, št. 1, 1995, (http://www.jstor.org/sta- ble/3090469), published by Springer, pridobljeno 27. 9. 2011. im hof, ulrich Evropa v èasu razsvetljenstva. Ljubljana: /*cf, 2005. jansen, christian, borggräfe, henning Nation, Nationalität, Nationalismus. Frankfurt: Campus Historische Einführungen, 2007. jenkins, richard Social Identity. London–New York: Routlege, 2008. judson, pieter m. Exclusive Revolutionaries, Liberal Politics, Social Experien- ce and National Identity in the Austrian Empire 1848– 1914. The University of Michigan Press, 1999. Guardians of the Nation. Cambridge-London: Harvard University Press, 2006. jütte, robert Diskursanalyse in Frankreich. V: Joachim Eibach, Günter Lottes (ur.), Kompass der Geschichtswissenschaft. Göt- tingen: Vandenhoeck&Ruprecht, utb, 2006. slo.indd 89 slo.indd 89 2.3.2012 13:42:45 2.3.2012 13:42:45 90 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja kann, robert a. The Multinational Empire, Nationalism and National Reform in the Habsburg Monarchy 1848–1918. Volume 1. New York: Columbia University Press, 1964. kaser, karl Südosteuropäische Geschichte und Geschichtswissen- schaft. 2. Auflage. Wien-Köln-Weimar: utb, 2002. king, jeremy Budweisers into Czechs and Germans. A Local History of Bohemian Politics 1848–1948. Princeton University Press, 2002. kirchhof, jörg Die Deutschen in der österreichisch-ungarischen Monarchie. Ihr Verhältnis zum Staat, zur deutschen Nation und ihr kollektives Selbsverständnis (1866/67–1918). Berlin: Logos, 2001. knoblehar, ignacij Potovanje po Beli reki. Po izvirnem rokopisu velikega vikar- ja s. Afrike, Dra. Ignacia Knobleharja, zdelal in poslo- veniti dal Dr. V . F . Klun. Ljubljana 1850. kohn, hans Die Slawen und der Westen, Die Geschichte des Panslawi- smus. Wien-München: Herold, 1956. kontler, lászló Tisoèletje v Srednji Evropi. Madþarska zgodovina. Ljubljana: Slovenska matica, 2005. koselleck, reinhart Einleitung. V: Otto Brunner, Werner Conze, Reinhart Koselleck (ur.), Geschichtliche Grundbegriffe. Zv. 1, A – D. Stuttgart: Klett-Cotta, 1972. Pretekla prihodnost. Prispevek k semantiki zgodovinskih èasov. Ljubljana: Studia humanitatis, 1999. kuhar, roman Medijske podobe homoseksualnosti. Ljubljana: Mirovni in- štitut (Media Watch), 2003. slo.indd 90 slo.indd 90 2.3.2012 13:42:46 2.3.2012 13:42:46 91 Literatura in viri lazareviæ, þarko Dota in dedni opravki v kmeèkem okolju v obdobju med obema vojnama. V: Zgodovina v šoli, l. 1998, št. 2. märz, eduard, socher, karl Währungund Banken in Cislaithanie. V: Adam Wandru- szka, Peter Urbanitsch (ur.): Die Habsburgmonarchie 1848–1918. Band I, Die wirtschaftliche Entwicklung. Wien, 1973. matiæ, dragan Laibacher Tagblatt in èasopisi kranjskih Nemcev. V: Slo- venska kronika XIX. stoletja, 1861–1893. Ljubljana: Nova revija, 2003. Nemci v Ljubljani 1861–1918. Ljubljana: Oddelek za zgo- dovino Filozofske fakultete, 2002. Pretep v Šantlovi veþi. V: Zgodovina za vse, l. 1999, št. 1. maxwell, alexander Nationalizing Sexuality: Sexual Stereotypes in the Habs- burg Empire. V: Journal of the History of Sexuality, l. 2005, št. 3, (http://www.jstor.org/stable/3704654), pu- blished by Springer, pridobljeno 12. 10. 2011. mazzini, miha Slovenski odnos do ustvarjalnosti. Kako iz Slovencev spraviti srednji vek? V: Sobotna priloga Dela, 10. 10. 2009. Dosegljivo na: http://www.mihamazzini.com/ slonadom/dom47.htm, pridobljeno 1. 10. 2011. melik, vasilij Volitve na Slovenskem, 1861–1918. Ljubljana: Slovenska matica, 1961. Pomen Kreka za slovensko zgodovino. V: Andrej Vov- ko (ur.): Krekov simpozij v Rimu. Celje: Mohorjeva zaloþba, 1992. O nekaterih vprašanjih slovenske politike v zaèetku šest- desetih let 19. stoletja. V: Vasilij Melik: Slovenci 1848– 1918 (ur. Viktor Vrbnjak). Maribor: Litera, 2002. Slovenska politika v drugi polovici sedemdesetih let 19. stoletja. V: Vasilij Melik: Slovenci 1848–1918 (ur. Vik- tor Vrbnjak). Maribor: Litera, 2002. slo.indd 91 slo.indd 91 2.3.2012 13:42:46 2.3.2012 13:42:46 92 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja Spremembe na Slovenskem in v Cislitvaniji v zvezi z do- godki na Balkanu. V: Vasilij Melik: Slovenci 1848– 1918. Maribor: Litera, 2002. Leto 1848 v slovenski zgodovini. V: Vasilij Melik, Slovenci 1848–1918. Maribor: Litera, 2002. melischek, gabriele, seethaler, josef Presse und Modernisierung in der Habsburgermonarchie. V: Helmut Rumpler, Peter Urbanitsch (ur.), Die Habs- burgermonarchie 1848–1918, zv. VII/2. Dunaj 2006. mouzelis, nicos Nationalism, Restructing Gellner's Theory. V: Sini- ša Maleševiæ, Mark Haugard (ur.): Ernest Gellner and Contemporary Social Thought. Cambridge University Press. 2007. o'fahey, r. s. Slavery and Society in Dar Fur. V: John Ralph Willis (ur): Slaves and Slavery in Muslim Africa. Volume T wo, The Servile Estate. London: Frank Cass, 2005. okey, robin The Neue Freie Presse and the South Slavs of the Habs- burg Monarchy, 1867–1914. V: The Slavonic and East European Review, št. 1, l. 2007, (http://www.jstor.org/ stable/4214395). Published by Springer, pridobljeno 15. 9. 2011. olechowski, thomas Die Entwicklung des Preßrechts in Österreich bis 1918. Ein Beitrag zur österreichischen Medienrechtsgeschichte. Wien: Manz, 2004. panèur, andrej Gospodarski in socialni nazori v 80. in 90. letih 19. stoletja na Slovenskem (magistrska naloga). Ljubljana: Odde- lek za zgodovino Filozofske fakultete, 1999. Socialna misel v drugi polovici 19. Stoletja. V: Zdenko Èepiè (ur.): Preteklost sodobnosti. Ljubljana: inz, 1999. Vpliv politiènih in nacionalnih bojev na gospodarske re- forme. Primer avstro-ogrske valutne reforme leta 1892 in vloga Slovencev. V: Prispevki za novejšo zgodovino, št. 2, l. 1999. slo.indd 92 slo.indd 92 2.3.2012 13:42:46 2.3.2012 13:42:46 93 Literatura in viri Èrni petek na dunajski borzi. V: Kronika XIX. stoletja 1861–1883. Ljubljana: Nova revija, 2003. V prièakovanju stabilnega denarnega sistema. Celje: Zgo- dovinsko društvo Celje ( Zgodovini.ce), 2003. Nastanek politiènih strank. V: Slovenska novejša zgodovina 1848–1992. Knjiga 1. Ljubjana: inz, Mladinska knji- ga, 2005. pelikan, egon Akomodacija ideologije politiènega katolicizma na Slovenskem. Maribor: Zaloþba Obzorja, 1997. perovšek, jurij Janez Evangelist Krek in slovenski liberalizem. V: Andrej Vovko (ur.): Krekov simpozij v Rimu. Celje: Mohorjeva druþba, 1992. Slovenska politika in uvedba kancelparagrafa v prvi jugo- slovanski drþavi. V: Bojan Balkovec (ur.): Jugoslavija v èasu. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fa- kultete, 2009. petkoviæ, brankica, hrvatin, sandra b. In temu pravite medijski trg? Vloga drþave v medijskem sektorju v Sloveniji. Ljubljana: Mirovni inštitut (Me- dia Watch), 2007. petroviæ, tanja Dolga pot domov. Reprezentacije zahodnega Balkana v politiènem in medijskem diskurzu. Ljubljana: Mirovni in- štitut (Media Watch), 2009. pilger john Svoboda pa prihodnjiè. V: Medijska preþa, l. 2007, št. 29. pleterski, janko Dr. Ivan Šušteršiè, Pot prvaka slovenskega politiènega katoli- cizma. Ljubljana: Zaloþba zrc, 1998. Nekaj vprašanj slovenske zgodovine v desetletju 1894–1905. Študije o slovenski zgodovini in narodnem vprašanju. Ma- ribor: Zaloþba Obzorja, 1981. pocock, john The Concept of Language. V: John Pocock, Political Tho- ught and History. Cambridge: Cambridge University Press, 2009. slo.indd 93 slo.indd 93 2.3.2012 13:42:46 2.3.2012 13:42:46 94 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja prijatelj, ivan Levstikov politièni list »Naprej«. V: Razprave znanstvene- ga društva za humanistiène vede, Ljubljana 1925. pulzer, peter Die Wiederkehr des alten Hasses. V: Steven M. Lowen- stein, Paul Mendes-Flohr, Peter Pulzer, Monica Ri- charz (ur.): Deutsch-jüdische Geschichte in der Neuzeit, Band III, 1871–1918, Umstrittene Integration. Verlag C. H. Beck, 2000. rumpler, helmut Österreichische Geschichte 1804–1914. Eine Chance für Mitteleuropa, Bürgerliche Emazipation und Staatsverfall in der Habsburgermonarchie. Wien: Verlag Carl Ueber- reuter, 1997. Von der »Bürgerlichen öffentlichkeit« zur Massendemo- kratie. Zivilgesellschaft und politische partizipation im Vielvölkerstaat der Habsburgermonarchie. V: Die Habsburgermonarchie 1848–1918 (Hg. Helmut Rum- pler, Peter Urbanitsch). Zv. viii, 1. Teilband. Wien: Verlag der österreichischen Akademie der Wissen- schaften, 2006. rustja, peter »Glasba svira Hej Slovani …« O plesni kulturi slovenske- ga mešèanstva v Trstu v letih 1852–1897. V: Zgodovi- na za vse, l. 1997. schorn-schütte, luise Neue Geistesgeschichte. V: Joachim Eibach, Günter Lot- tes (ur.), Kompass der Geschichtswissenschaft. Göttin- gen: Vandenhoeck&Ruprecht, utb, 2006. schulze, hagen Drþava in nacija. Ljubljana: /*cf, 2003. siegert, reinhart Zensur im Spiegel von Volkslesestoffen um 1848. V: Jahr- buch für Kommunikationsgeschichte, zv. 8, l. 2006. skinner, quentin Meaning and Understanding in the History of Ideas. V: Quentin Skinner, Visions of Politics. Volume I: Regarding Method. Cambridge: Cambridge University Press 2002. slo.indd 94 slo.indd 94 2.3.2012 13:42:46 2.3.2012 13:42:46 95 Literatura in viri Slovenska glasbena unija, , 2. 11. 2010. Slovenski biografski leksikon 1. Ljubljana, 1925–1932. Slovenski biografski leksikon. Spletni prosti dostop na: http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/view/, pridoblje- no 2. 11. 2010. smith, anthony d. Nacionalizem. T eorija, ideologija, zgodovina. Ljubljana: krt, 2005. smolej, viktor Izvirnik himne Hej Slovani in slovenski prevod. V: Jezik in slovstvo, l. 1961, št. 6. solterdijk, peter Kritika ciniènega uma. Ljubljana: Študentska zaloþba, 2003. somogyi, éva Vom Zentralismus zum Dualismus. Der Weg der deutschö- sterreichischen Liberalen zum Ausgleich von 1867. Wies- baden: F . Steiner, 1983. stanèiæ, nikša Hrvatska nacija i nacionalizam u 19. i 20. stoljeæu. Zagreb: Barbat, 2002. stergar, rok Dr. Ivan Šušteršiè proti Grofu Joþefu Antonu Barbu- Waxensteinu. V: Zbornik Janka Pleterskega. Ljubljana: Zaloþba zrc, 2003. Slovenci in vojska 1867–1914. Ljubljana: Oddelek za zgo- dovino Filozofske fakultete, 2004. studen, andrej Protinemški izgredi v Ljubljani 1903: V: Prispevki za novej- šo zgodovino, l. 1998, št. 1–2. Cenzura v èasu kralja Aleksandra. V: Mateja Reþek (ur.): Cenzurirano. Zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes. Ljubljana: Nova revija, 2010. slo.indd 95 slo.indd 95 2.3.2012 13:42:46 2.3.2012 13:42:46 96 Naši in vaši: Iz zgodovine slovenskega èasopisnega diskurza v 19. in zaèetku 20. stoletja sundhaußen, holm Der Einfluß der Herderschen Ideen auf die Nationsbuildung bei der Völkern der Habsburger Monarchie. München, 1973. šepetavc, anton Pridiga o prijaznih, gostoljubnih, dobrih Slovencih, ki niso vedno (bili) taki. V: Zgodovina za vse, l. 1994, št. 1–2. štepec, marko Slovenski antisemitizem 1861–1895 (magistrska naloga). Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, 1994. štih, peter »Ej, ko goltneš do tu-le, udari po konjih«. O avtohtonistiènih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem. V: Zgodovina za vse, l. 1996, št. 2. todorova, marija Imaginarij Balkana. Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in kulturo, 2001. vodopivec, peter Od Pohlinove slovnice do samostojne slovenske drþave. Slo- venska zgodovina od konca 18. do konca 20. stoletja. Ljubljana: Modrijan, 2006. Velika gospodarska kriza 1873 in Slovenci. V: Prispevki za novejšo zgodovino, l. 1999, št. 2. Vojna enciklopedija, knjiga 5. Beograd: Redakcija Vojne enciklopedije, 1973. wolff, larry Inventing Eastern Europe. The Map of Civilisation on the Mind of the Enlightnment. Stanford University Press, 1994. vovelle, michel Ideologije in mentalitete. Ljubljana: Studia humanitatis, 2004. zadravec, franc Zgodovina slovenskega slovstva 5. Maribor: Zaloþba Ob- zorja, 1970. slo.indd 96 slo.indd 96 2.3.2012 13:42:46 2.3.2012 13:42:46 97 Literatura in viri zajc, marko »Panslavizem, panslavizem, bi krièalo od vseh strani!« K zgodovini slovanstva, slovenstva in nemškega strahu pred panslavizmom 1788–1861. V: Prispevki za novejšo zgodovino, l. 2009, št. 1. Jugoslovanstvo pri Slovencih v kontekstu sosednjih »zdruþevalnih« nacionalnih ideologij. V: Nevenka Troha, Mojca Šorn, Bojan Balkovec: Evropski vplivi na slovensko druþbo. Ljubljana: zzds, 2008. Zakon o tisku Kraljevine shs, Ljubljana 1925. Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku, 1. zvezek, Kazenski zakon. Ljubljana 1889. þigon, tanja Nemško èasopisje na Slovenskem. Ljubljana: Študentska zaloþba, 2001. èasopisni viri Slovenec (1897, 1904, 1906). Slovenski narod (1870, 1873, 1875, 1876, 1878, 1901, 1904, 1906, 1910, 1911). Zgodnja danica (1873). Novice (1854, 1861, 1873, 1875, 1876, 1877, 1896, 1897, 1898, 1900). Soèa (1880). Slovenski gospodar (1875, 1910, 1923). Neue freie Presse (1877). Laibacher Zeitung (1861). Wiener Bilder (1897). slo.indd 97 slo.indd 97 2.3.2012 13:42:46 2.3.2012 13:42:46 98 Literatura in viri ilustracije Slike 1, 3, 4, 6, 7, 11, 12, 14, dostopne na: http://www. dlib.si (dostop 20. 12. 2011). Slike 2, 5, 8, 9, 10, 13, 15, dostopne na: http://anno.onb. ac.at (dostop 20. 12. 2011). arhivski viri Arhiv Republike Slovenije, as 351 Drþavno pravdništvo, Ss (tiskovne zadeve) 1914, fasc. 22, spis 38/14, (ars, as 351). slo.indd 98 slo.indd 98 2.3.2012 13:42:46 2.3.2012 13:42:46