DRŽAVNA DVORAZREDNA TRGOVSKA ŠOLA V LJUBLJANI > „V- ■ - J ' C" <- * •v c- ' c-'X» c- *> IZVESTJE ZA ŠOLSKO LETO 1933/34 V LJUBLJANI 1934 IZDALO IN ZALOŽILO RAVNATELJSTVO DRŽAVNA DVORAZEEDNA TRGOVSKA ŠOLA V LJUBLJANI IZVESTJE ZA ŠOLSKO LETO 1933/34 V LJUBLJANI 1934 IZDALO IN ZALOŽILO RAVNATELJSTVO TISKARNA »SLOVENIJA« V LJUBLJANI (PREDSTAVNIK A. KOLMAN) I. Josip Juraj Strosnmyer. (Govor učenca Ravnika na dan proslave). Na 4. februar praznujemo spomin velikega Jugoslovana Josipa Juraja Strosmayerja. Naša dolžnost je, da spoznavamo vse zaslužne može našega naroda, da jih moremo posnemati v njih naj večjih vrednotah: v ljubezni do naroda in domovine. Zato je naša sveta dolžnost, da hodimo tudi po stopinjah tega velikega borca za slovansko neodvisnost, človeka, ki je vse svoje življenje posvetil osvoboditvi svojega ljubega naroda in združitvi vseh Jugoslovanov. Njegov veliki duh je že takrat zrl v bodočnost, ki je prinesla združitev vseh Jugoslovanov v eni sami državi. To osvoboditev je pripravljal že takrat, ko so se jugoslovanski narodi komaj jeli zavedati, da smo vsi sinovi velikega slovanskega naroda in se po naših žilah pretaka bratska kri. Kajti težki in hudi časi so bili takrat. Res je bil potreben mož, velikan po duhu, ki se ni ustrašil nobene nevarnosti in je delal vedno tako, kakor mu je velevalo njegovo srce, ki je ljubilo narod in domovino. Da bomo pa res spoznali in razumeli njegov pomen za hrvatski narod in slovanstvo sploh, se moramo nekoliko pobliže seznaniti z razmerami, v katerih je živel. Rodil se je 4. februarja 1. 1815. v Osijeku v Slavoniji kot sin preproste meščanske rodbine. Ker sta bila dva dečka dvojčka, so prvega krstili na ime Josip, drugega pa Juraj. Bila sta si zelo podobna ter ju še starši niso mogli razlikovati. Ko je kmalu po krstu eden izmed njiju umrl, niso vedeli njegovega pravega imena, zato so preostalemu dali obe imeni, t- j- Josip Juraj. Osnovno šolo in gimnazijo je Josip Juraj Strosmaycr obiskoval v rodnem mestu, nato pa je odšel v djakovsko semenišče. Tu ni ostal dolgo, ker so predstojniki kmalu opazili njegov nenavadni talent. Že po prvem letu so ga poslali lia budimpeštansko vseučilišče, kjer je komaj 19 let star postal doktor modroslovja. Tam se je seznanil tudi z navdušenim pesnikom in rodoljubom Janom Kollarjem, ki se je navduševal za vzajemno slovansko književnost. L. 18.38. ga ze najdemo kot mladega duhovnika: kaplana v Petrovaradinu, rojstnem kraju hrvatskega bana grofa Jelačiča. Od tod je na željo višje cerkvene oblasti odšel v dunajski Avguštinej. Po končanih študijah se je kot doktor bogoslovja vrnil v domovino, kjer je bil nekaj časa podravnatelj djakovskega semenišča, nato pa je bil imenovan ravnateljem zavoda, ki se je v njem še nedavno šolal, t. j. v dunajskem Avguštineju. Med tem pa se je tudi seznanil s takratnim banom Jelačičem, ki je I. 1848., ko se je izpraznila djakovska škofijska stolica, zastavil ves svoj vpliv in ugled, da je to mesto zasedel mladi in visoko naobraženi Josip Juraj Strosmayer. Strosmayer je tu potem deloval kot vladika polnih 55 let. v službi naroda in domovine. Kmalu po nastopu škofovske službe je spoznal, da je narod, ki se samega sebe in svoje moči ne zaveda, izročen gotovi propasti. Zato je vse svoje delovanje osredotočil na to, da se med jugoslovanskimi narodi povzdigne narodna zavest in poživi ljubezen do domovine. V ta namen je govoril, pisal in delal vse svoje življenje, za to idejo je žrtvoval večji del dohodkov svoje škofije, tako da je živel skromno in preprosto. Tisoče in tisoče je raz- delila njegova darežljiva roka samo za to, da l)i odprl svojemu narodu pot do izobrazbe in omike. V svojem političnem in kulturnem delovanju pa ni pozabil pravega poklica, ki se mu je najprvo posvetil, t. j. dušnega pastirstva. V umetniško zasnovanih cerkvenih govorih je neprestano ponavljal misel, da vsak narod sam na sebi izvira od Boga, ljubezen do domovine pa da je vcepil v človeško dušo Bog sam. Kot vnet in prepričan katoličan je sezidal iz lastnih sredstev monumentalno katedralo. Pri gradnji so bili udeleženi skoro sami slovanski umetniki, ki so jo okrasili s svojimi najboljšimi deli. V njej je dal postaviti tudi oltar prvima slovanskima blagovestnikoma sv. bratoma Cirilu in Metodu. V dobi svojega javnega udejstvovanja je mnogo skrbel tudi za povzdigo kulture hrvatskega naroda. Ker je primanjkovalo takrat potrebnih šol in ličnih moči, je z lastnimi sredstvi postavil učiteljišče. Tekom nadaljnih dvajset let pa se je na njegovo iniciativo in skoro izključno z njegovo pomočjo zgradilo nad 70 osnovnih šol. V svojem stremljenju pa je šel še dalje. Spoznal je, da za podvig narodne kulture ne zadostu jejo samo osnovne šole, temveč so za to potrebne tudi višje kulturne institucije. Zvesto je sledil svojemu notranjemu prepričanju in je s pomočjo nekaterih drugih ustanov osnoval v Zagrebu prvo Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti, ki ji je kot osnovno glavnico podaril četrt miljona avstr. kron. Toda ni je le samo gmotno podpiral, velikodušno ji je tudi poklonil bogato zbirko umetniških slik, ki so se cenile do 600.000 K, kar je bila bajna vsota. Krono svojega kulturnega poslanstva pa je dosegel z ustanovitvijo zagrebškega vseučilišča. Kljub vsem zaprekam s strani habsburške monarhije, je bila mogočna stavba zagrebške univerze izročena svojemu namenu. On sam je žrtvoval pri tej priliki okrog 100.000 K. Kroga svojega plodonosnega delovanja na kulturnem polju pa ni omejil samo na takratno Hrvatsko in Slavonijo, temveč na pokrajine vseh slovanskih narodov, kar najbolj dokazuje dejstvo, da je Strosmayer gmotno sodeloval pri ustanovitvi Slovenske matice v Ljubljani. Veliki vladika pa je bil priljubljen tudi pri pravoslavnih Rusih. Ko je 1. 1878. praznovala Rusija 900-letnico pokristjanjenja in se Strosmayer te slavnosti osebno ni mogel udeležiti, je poslal pripravljalnemu odboru navdušeno brzojavko, za katero sta pozneje izvedela tudi takratni cesar in avstrijska vlada, ki sta mu to zelo zamerila. Ko je bil nekoliko kasneje sprejet pri cesarju Francu Jožefu v avdijenco, je na njegovo vprašanje o vzroku njegovega nekorektnega postopanja mirno in hladnokrvno odgovoril: »Vaše Veličanstvo, moja vest je čista!« Pokojni vladika je slovel tudi kot izvrsten govornik. Posebno se je proslavil na Vatikanskem cerkvenem koncilu I. 1870., ko je s svojim globoko naštudiranim govorom vzbudil med navzočimi cerkvenimi dostojanstveniki splošno priznanje, tako da so ga odslej smatrali za najboljšega govornika. Svoje intimno razmerje s predstavniki srbske pravoslavne cerkve je pojasnil v raznih pastirskih listih ter z nepobitnimi dokazi in diplomatsko gesto ovrgel vse klevete, ki so jih razširjali o n jem nasprotniki. Svoje versko naziranje je zlasti točno analiziral v pastirskem listu 1. 1877., v katerem med drugim piše sledeče: »Pravi zlobnež bi bil tisti, ki bi se skušal posl užiti vere, da nas razdvoji (mislil je na pravoslavne Srbe). Vera je sveta stvar. Ona je v svoji bitnosti božje bitje, božja resnica in ljubezen, ki prebiva v nas in med nami. Cilj svete vere je, da nas z najsvetejšimi in najnežnejšimi vezmi poveže v eno, kakor je večni Maziljenec božji na veke spojil zemljo z nebom in pretvoril ves ljudski rod v eno bitje. Naloga svete vere je, da v imenu božjem pomirjuje ljudi, da jih osvobojuje predsodkov in blaži ljudske strasti in, kakor pravi Sveto pismo, z vinom in oljem izpira bratske rane. Vera, ki bi bila zmožna zasejati med rodnimi brati prepir, bi ne bila vera, ampak golo praznoverje; ona bi ne bila več resnica božja, temveč ljudska blodnja. To je, bratje, kar Vam imam povedati, tega se oklenimo tako v svojem poklicu kakor tudi v ostalem življenju.« Te besede so nam zadostno opravičilo za vse njego o ravnanje, ki so ga označevali nekateri kot protikatoliško. Njegovo veliko osebnost pa nam prikaže njegova oporoka, ki nam dvigne pokojnika v vsej njegovi veličini: »Edinstvo, sloga in ljubezen mi je bila in mi je edina in največja želja na svetu. Vedno sem mislil na to edinstvo, vedno sem deloval za slogo in ljubezen, četudi so me morda mnogi sodili po krivem. Za edinstvo našega naroda sem pripravljen žrtvovati vse. Tudi svoje življenje. Naš narod je siromašen in nima prijateljev, toda vsemu temu odpomoremo, če dosežemo slogo in ljubezen, če dospemo do našega edinstva. Kadar pride ura ločitve, tedaj bo moja zadnja molitev za edinstvo našega naroda. Vsemogočni večni Bog, usmili se mojega dobrega naroda in ujedini ga!« II. Profesorski zbor. A. Spremembe med šolskim letom. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja I. Br. 39846/0 z dne 31. oktobra 1933 je Cundre Marjeta napredovala v peto položajno skupino v lastnosti na-stavnice. 2. Z ukazom Njeg. Vel. kralja I. Br. 3292/0 z dne 8. februarja 1934. je Schiffrer Ana napredovala v peto položajno skupino v lastnosti profesor. B. Stanje na koncu šolskega leta 1933/34. II Tek. štev. Ime Zvanje in skupina Učil je Ur na teden Razrednik Opomba 1. Gogala Josip direktor V. trg. in menično pravo v II. (2), 2 (2) knjigovodstvo v 1. (3) 7 — 2. Dermastia Karel profesor V. zemljepis v 1. (2). 1 (2) v 11. (3), 2 (3) zgodovino v 1. (2), 1 (2) v II. (2), 2 (2) 18 — Varuh zemljepisne in zgodovinske zbirke 3 Kranjc Jože profesor Vlil. slovenščino v 1. (3), 1 (3) v II. (3), 2 (3) srbohrvaščino v 1. (2). 1 (2) v II. (2), 2 (2) 20 1. Varuh dijaške knjižnice 4. Schiffrer Ana profesor V. nemščino v 1. (5), 1 (5) v II. (5), 2 (5) 20 1 5. Cundrč Marjeta nastavnica V. trgovsko računstvo v M. (3), 2 (3) knjigovodstvo v 1. (3) v II. (5), 2 (5) 19 — Varuhinja podporne zaloge 6. Gorazd Maša predmetna učiteljica VIII. stenografijo v 1. (2), 1 (2) v li. (2), 2 (2) lepopisje v 1 (2) strojepisje v II., 2 (10) 20 2 Varuhinja strojepisne zbirke 7. Namorš Leopold predmetni učitelj VI. blagoznanstvo v 1. (2), 1 (2) v M. (2), 2 (2) računstvo v 1. (4), 1 (A) lepopisje v 1. (2) 18 II. Varuh bla-goznanstve-ne zbirke 8. Rudolf Ivan pripravnik korespondenco v 1. (2), 1 (2) v II. (3), 2 (3) trgovinstvo v 1. (3), 1 (3) 16 — Varuh trgovinske zbirke in učiteljske knjižnice Šolski sluga: Golmajer Jakob, služitelj 1/2. IIL Šolski letopis. Popravni izpiti so se vršili v dneh od 27. do 31. avgusta 1933. Vpis učencev in učenk se je vršil dne 1., 2. in 3. septemba 1933. Završni izpit v septemberskem roku se je vršil od 6. do 14. septembra 1933. Na rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra s< je direktor Gogala udeležil cerkvene slovesnosti v stolnici. Prva seja radi završnega izpita v septemberskem roku je bila dne 6. septembra 1933. ob pol 8. uri zjutraj. Druga seja radi završnega izpita v septemberskem roku je bila dne 13. septembra 1933. ob %8. ure zjutraj. Otvoritvena konferenca za šolsko leto 1933/34. je bila due 14. septembra 1933. ob 10. uri dopoldne. Redni pouk se je pričel due 15. septembra 1933. z otvoritveno službo božjo. Po službi božji so se zbrali učeuci(ke) v svojih razredih, kjer se jim je razložil disciplinarni red in naznanil urnik. Diplomirani svetovno-šolski recitator Evgen Pancer je priredil dne 25. septembra 1933. v izvenšolskem času ob pol 18. uri literarno-deklamatorno predavanje. Pod pokroviteljstvom bana dr. Drago Marušiča se je vršila dne 25. septembra 1933. nogometna tekma v korist poplavljencem, katere se je za zavod udeležil direktor Gogala. Druga redna konferenca se je vršila dne 28. oktobra 1933. Na dan osvobojenja velikega dela našega naroda izpod Avstro-Ogrske, so imeli nastavniki prvo šolsko uro dne 29. oktobra 1933. priložnostna predavanja. Zavod se je korporativno udeležil pogreba umrlega bivšega člana profesorskega zbora Jos. Bernota dne 6. nov. 1933. Prvi roditeljski sestanek se vršil v okrilju društva »Dom in šola« dne 13. novembra 1933. Poročal je direktor Gogala. Po poročilu so razred n iki(ce) dajali pojasnila o napredku in vedenju dijakov in dijakinj. Tretja konferenca se je vršila dne 24. novembra 1933. Državni praznik dne 1. dec. 1933. je zavod praznoval na ta način, da so se nastavniki in dijaštvo udeležili sv. maše, po sv. maši so se pa učenci(ke) zbrali v svojih razredih, kjer so jim razredniki razložili pomen 1. decembra s posebnim povdarkom, da praznujemo letos 15 letnico osvobojenja. Popoldne se je zavod udeležil manifestacijskega obhoda, ki so ga priredile bojne organizacije, vojni dobrovoljci, rez. oficirji, četniki in invalidi. Rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. dne 17. decembra 1933. je zavod proslavil s sv. mašo, katere so se udeležili vsi nastavniki in vse dijaštvo. Četrta redna konferenca se je vršila dne 22. decembra 1933. Zaključek prvega semestra je bil dne 22. decembra 1933. Božične počitnice so trajale od 23. decembra 1933. do vštetega 9. januarja 1934. Praznik Sv. Save dne 27. januarja 1934. se je proslavil na ta način, da je imel prof. Kranjc primerne govore v posameznih razredih. Deputacije dijakov in dijakinj so se pod nadzorstvom nast. L. Namorša udeležile Sve-tosavske proslave v dvorani »Sokola« na Taboru. V času od 5. do 9. februarja 1934. se je zavod preselil v nove šolske prostore. Dne 10. februarja 1934. se je pričel redni pouk v novi zgradbi. Pri vstopu v novo šolsko poslopje dne 10. februarja 1934. so se zbrali nastavniki H in dijaštvo v slavnostni dvorani, kjer je imel direktor Gogala nagovor, v katerem je podal kratek historiat zavoda in poročal o prizadevanjih za novo zgradbo. Zlasti je omenjal zasluge g. Ivana Jelačina, brez katerega bi šola še danes ne imela svojih novih prostorov. Svečana proslava 130 letnice Karadžordževega uistanka dne 15. februarja 1934. se je izvršila na ta način, da je imel prof. K. Dermastia priložnostno zgodovinsko predavanje, katerega so se udeležili vsi nastavniki in vse dijaštvo. Po predavanju ni bilo šolskega pouka. Inšpektor min. trg. in ind. Jovan J. Babič je inšpiciral zavod v času od 19. do 22. febr. 1934. Dne 22. febr. 1934. je bila inšpekcijska konferenca. Peta redna konferenca se je vršila dne 24. februarja 1934. Šesta redna konferenca se je vršila dne 27. marca 1934. Velikonočne počitnice so trajale od 29. marca do vštetega 11. aprila 1934. Praznik Zrinjskega in Frankopana dne 30. aprila 1934. se je proslavil na ta način, da je imel prof. K. Dermastia priložnostno predavanje drugo šolsko uro. Pred in po predavanju se je vršil redni šolski pouk. Drugi roditeljski sestanek v okrilju društva »Dom in šola« sc je vršil dne 3. maja 1934. Poročal je direktor Gogala in zlasti podrobno razložil novi pravilnik o završnem izpitu. Po poročilu so razredniki(ce) dajali pojasnila o napredkui in vedenju. Materinski dan se je proslavil dne 5. maja tretjo šolsko uro na ta način, da je imel prof. J. Kranjc priložnostno predavanje, nato so pa dijaki in dijakinje deklamirali in čitali spise o materi. Pred in po proslavi se je vršil redni šolski pouk. V času od 9. do 12. maja je priredil Podmladek Jadr. straže pod nadzorstvom profesorice Ane Schiffrer poučno ekskurzijo v Split. Izleta se je udeležilo 40 učencev in učenk. Dne 12. maja 1934. so priredili vsi razredi majniške izlete. Dne 24. maja ni bilo šolskega pouka radi praznika Sv. Cirila in Metoda. Dne 30. maja se je vršila konferenca radi privatnih izpitov. V času od 1. do 13. junija so se vršili privatni izpiti. Dne 30. maja, 1. in 2. junija so se vršili zdravniški pregledi vseli učencev in učenk. Dne 2. junija so bila zaključna predavanja v obeli oddelkih drugega razreda. Dne 5. junija je bila klasifikacijska konferenca za uičence(ke) drugih razredov. Ogled XIV. ljubljanskega velesejma se je vršil za učence(ke) drugih razredov dne 1. junija, za učence(ke) prvih razredov pa dne 6. junija. Dne 9. junija je imel izpitni odbor prvo sejo radi završnega izpita. Določil se je zapovrstni red izpita, dežurni in pregledovalci nalog. V času od 11. do 15. junija se je vršil pismeni del završnega izpita. Dne 13. junija so bila zaključena predavanja v obeh oddelkih prvih razredov. Dne 14. junija je bila klasifikacijska konferenca za oba oddelka prvega razreda. Dne 18. junija se je vršila druga seja radi završnega izpita. Določilo se je, kdo pride k ustnemu! završnemu izpitu in v katerem zapovrstnem redu. V času od 18. do 22. juniju se je vršil ustni del završnega izpita. Dne 23. jun. je bil kandidatom (in j am) razglašen uspeh završnega izpita. Dne 28. junija, na Vidov dan, po službi božji so bila učencem(kam) razdeljena izpričevala in izvestja. IV. Šolske učne knjige. (Pomožne knjige so v oklepajih) Predmet 1. razred 11. razred Slovenski jezik Ivan Grafenauer: Slovenska čitanka za višje razr. srednjih šol, I. del. Dr. A. Breznik: Slovenska slovnica za srednje šole. Kakor v 1. razredu. Dr. Ivan Grafenauer: Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Srbohrvatski jezik 1. R. Dimitrijevič-Grgur-Berič: Srpska čitanka za trgovačke škole. (Jederlinie N. Tomo: Treča srpska ili hrvatska čitanka.) Dr. Milko Rupel: Srbsko-lirhatska vadnica III. letnik. Kakor v I. razredu. Perič: Trgovačka korespon-dencija. Nemški jezik Adolf Tuma: Nemeckä čitanka pro školy obchodni. Willomitzer-Tschinkel: Deutsche Sprachlehre. Skripta: sestavila Ann Schiffrer. Kakor v I. razredu. Weyde'-Golberger: Korrespondenz nnd Kontorarbeiten. Skripta: sestavila Ana Schiffrer. T rgovsko računstvo (Albert Sič: Trgovsko računstvo.) Kakor v 1. razredu. Korespon- denca Albert in Franjo Sič: Trgovska korespondenca. Kakor v I. razredu. Knjigovodstvo Skripta: sestavil Josip Gogala. Trgovinstvo Skripta: sestavil Jože Kranjc. Trgovjsko in menično pravo Skripta: sestavil Josip Gogala. Geografija Skripta: sestavil Leop. Nainorš. Dr. M. Šenoa: Geografski atlas. Skripta: sestavil Anton Krošl. Atlas kakor v 1. razredu. -r Zgodovina Skripta: sestavil Anton Krošl. (Schubert-Dobrilovič Ilistorij-sko-geografski alias.) Skripta: sestavil Anton Krošl. Atlas kakor v I. razredu. Blago- znanstvo Fr. Verbič: Blagoznanstvo 1. del. Fr. Verbič: Blagoznanstvo II. del. Stenografija Fr. Novak: Slovenska stenografija 1. del. Fr. Novak: Zaznamek okrajšav koresp. pisma. Admolf Robida: Stenografska čitanka. Kakor v 1. razredu. Fr. Novak: Slovenska stenografija II. del, — (Jahne Czarney: Lehrbuch der Gabelsberger-Stenografie 1924.) N/ V. Šolske naloge. a) Slovanske šolske naloge. I. razred: 1. Pogled v naprej. 2. Mir koristi veličini in slavi domovine. 3. Tri kaplje Jezusove. 4. Vsak je svoje sreče kovač. 5. Značilnosti romana. 6. Materi. 1. razred: 1. Po dveh letih. 2. Mir koristi veličini in slavi domovine. 3. Hrepenenje po pravici v slovenskih pripovedkah. 1. Materni jezik. 2. Samo mir omogoča ustvarjalno delo naroda. 3. Memento mori. 2. Lepota slovenske zemlje. 2. Samo mir omogoča ustvarjalno delo naroda. 3. Memento mori. 4. Vsak je svoje sreče kovač. 5. Zgradba romana. II. razred: 3. a) Kdor ne dela, naj tudi ne je. b) Levstikovo kulturno poslanstvo. 4. Največ sveta otrokom sliši slave. :red: 4. a) Kdor ne dela, naj tudi ne je. b) Kulturno poslanstvo Levstikovo. 5. a) Velika noč. b) Največ sveta otrokom sliši Slave. 6. Materina ljubezen. b) Srbohrvatske šolske naloge. I. razred: 1. Kako lav sudi? 2. Gramatika (lmenice i brojevi). 3. Prvi sneg. 1. Privreda starih Slovena. 2. Značaj trgovinskih ugovora. 3. Tradicijonalna književnost u Srba. 4. Kraljevič Marko i soko. 5. Prolječe. 1. razred: 1. Leto je prošlo. 2. Gramatika (lmenice i brojevi). 3. Prvi sneg. 4. Kraljevič Marko i soko. 5. Prolječe. II. razred: 4. Koresp.: Cirkulari. 5. Usk rsno veselje. CC IO 2. razred: 1. Staroslovenska žena. 2. Koresp.: Ponudbe i protipo-nudbe. 3. Tradicijonalna književnost u Srba. 4. Koresp.: Cirkulari. 5. Uskrsno veselje. c) Nemške šolske naloge. razred: 1. Die vier Jahreszeiten: Frühling und Winter. 2. Unsere Familie. 3. Mein Herz. 1. Die vier Jahreszeiten. 2. Wie decke ich den Tisch? 3. Ein Abend bei uns zuhause. 4. Wenn ich eine Million hätte 5. Die Stadt Ljubljana. (). Sonderbare Logik. I. razred: 4. Der Weihnachtsabend. 5. Unser Schlossberg. 6. Märkte und Messen. 11. razred 1. Meine Ferien. 2. Korresp.: Barsendung f. fremde Rechnung. 3. Korresp.: Bareinzahlung für fremde Rechnung. 4. u) Ein Tag aus meinem Leben. b) Die Sonne. c) Der Škrat. 5. Korresp.: Übersendung der Preisliste, Angebot des Käufers. 6. Unser neues Schulgebäude. 7. Korresp.: Ausführung von Bestellungen. 8. Ein Besuch in der Bank. 2. razred: 1. Die Tiere im Herbste. . Rübezahl-Skrat. . Korresp.: Barsendung u. Barzahlung für fremde Rechnung. 4. Korresp.: Barauszahlung für fremde Rechnung. 5. Korresp.: Angebot des Käufers. Günstige Antwort. 6. Unser Schlossberg. 7. Korresp.: Bestellung und Ausführung von Bestellungen. 8. Ein Regentag. VI. Knjižnice in zbirke učil. A. Učiteljska knjižnica. Varuh pripr. Rudolf Ivan. Na koncu šolskega leta 1932/33 je bilo.........................701 delo. Prirastek v šolskem letu 1933/34 .............................. 24 del. Skupaj .............................................. ... 725 del. V teku šolskega leta 1933/34 se je zmanjšalo število del za . . — Stanje koncem šolskega leta 1933/34 .......................... 725 del. B. Dijaška knjižnica. Varuh prof. Kranjc Jože. Na koncu šolskega leta 1932/33 je bilo......................... 436 knjig. Prirastek v šolskem letu 1933/34 ................................ 62 knjig. Skupaj ........................... . . . 498 knjig. Število izločenih knjig v šolskem letu 1933/34 .................. 38 knjig. Stanje koncem šolskega leta 1933/134 .......................... 460 knjig. C. Podporna zaloga. Varuhinja nastavnica Cundre Marjeta. Stanje koncem šolskega leta 1932/33 ......................... 555 knjig. Prirastek v šolskem letu 1933/34 ...............................— knjig. Skupaj..................................................... 555 knjig. Število izločenih knjig v šolskem letu 1933/34 ............... 10 knjig. Stanje koncem šolskega leta 1933/34 ......................... 545 knjig. Č. Zemljepisno-zgodo vinska zbirka. Varuh prof. Dermastia Karel. Zemljepisna zbirka: 54 zemljevidov, 65 diagramov, slik in modelov za gospodarski zemljepis, astronomijo, kartografijo in meteorologijo. Zgodovinska zbirka: 5 zemljevidov. D. Blagoznanstvena zbirka. Varuh predm. učit. Namorš Leopold. Vzorci, modeli in zbirke za anorgansko blago................310 Vzorci, modeli in zbirke za organsko blago..................207 Skupaj .... 517 Mikroskop 1, projekcijski aparat 1, filmi 50, preparacijski mikroskop 1, mikroskopski preparati 17, slike 68. Prirodopisna zbirka je bila v celoti izročena 1. deski meščanski šoli v Ljubljani, prirodoslovna zbirka je bila izročena Drž. trgovski akademiji v Ljubljani v smislu odloka kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani Vlil. No. 176/1 z dne 16. 1. 1934. E. Geometrijska zbirka. Varuh prečim, učit. Namorš Leopold. 22 različnih likov. F. Strojepisnica. Varuhinja predin. učit. Gorazd Maša. 5 Remington, 3 Underwood, 4 Adler, 3 Oliver. 2 Imperial, 1 Ideal, 1 Jost, skupaj 19 pisalnih strojev. 1 razmnoževalni stroj. 1 računski stroj. VII. Zajeduica „Dom in šola“. Upravni odbor: Predsednik: Brecelj Alojzij, višji stražnik v pok.; tajnik: Gorazd Maša, predm. učiteljica; blagajnik: Valenčič Franc, drž. uradnik; odbornika: Namorš Leopold, predm. učitelj in ga. čerček Ivanka, soproga višjega železu, kontrolorja, vsi v Ljubljani. Nadzorstvo: Predsednik: Gogala Josip, direktor; tajnik: Smo- diš Janko, prokurist Zveze slov. zadrug; odborniki: Kramaršič Roman, sodni oficial, ga. Teršan Marija, soproga trgovskega zastopnika, Schiffrer Ana, profesorica. Zajednica se je ustanovila z namenom, 1. da podpira s čim tesnejšo zvezo med šolo in domom moralni napredek in vzgojo učencev ter materijelno pomaga šoli in učencem, 2. da poroča staršem na roditeljskih sestankih, ki jih skliče direktor bodisi za ves zavod ali pa za posamezne razrede. Pravila so sestavljena na podlagi odredbe min. trg. in ind. I. br. 37.247/N z dne 1. novembra 1932 in so odobrena od kr. banske uprave z odlokom VITI. No. 1845 z dne 4. marca 1933. V šolskem letu 1933/34 je priredila zajednica dva roditeljska sestanka, ki sta bila zelo dobro obiskana. Na obeh je direktor Gogala poročal o ms trojstvu šole, o disciplinarnem redu in na zadnjem sestanku zlasti o novem pravilniku za završni izpit. Po poročilih direktorja so dajali razredniki(ce) informacije o napredku in vedenju učencev in učenk. Upravni odbor je imel dve seji dne 17. oktobra 1933 in 28. maja 1934, nadzorstvo je imelo eno sejo dne 29. maja 1934. Dne 4. junija 1934 se je vršil Tl. občni zbor, na katerem je predsednik Brecelj Alojzij podal poročilo upravnega odbora. Blagajnik Valenčič Franc je poročal o denarnem poslovanju zajednice, ki izkazuje z dnem 4. junija 1934 Din 3585.— imovine. V imenu nadzorstva je poročal direktor Gogala, ki je izjavil, da je denarno poslovanje zajednice v najlepšem redu. Predlagal je razrešnico upravnemu odboru, ki je bila soglasno sprejeta. Ker udeležba ni bila prav povoljna, je občni zbor sklenil, naj se vrši v septembru 1934 drug občni zbor z dnevnim redom: volitve upravnega odbora in nadzorstva. Računski zaključek za poslovno leto 1933/34. a) Dohodki: 1. Prenos iz leta 1932/33 Din 835'— 2. Članarina rednih in ustanovnih članov..................................Din 1370-— 3. Članarina podpornih članov ............................................Din 1620'— Din 3825 — b) Izdatki: 1. Založni stroški pravil................................................Din 240‘— c) Stanje blagajne..............................................Din 3585 — VIII. Dijaška društva A. Podmladek Jadranske straže. Nadzornica: prof. Schiffrer Ana. PJS ima 56 moških in 97 ženskih, skupaj 153 članov. Prvi občni zbor se je vršil 31. oktobra 1933 in je bil izvoljen ves prejšnji odbor. Tekom »Jadranskega tedna« je predaval prof. K.. Dermastia o Jadranu, profesorica A. Schiffrer pa o Jadranski straži. Tuk. podmladek je sodeloval pri nastopu vseh ljubljanskih šolskih zavodov. Gojenec II. razr. Zvonimir Lumbar je nastopil s solo pevsko točko. Ob trinajsti obletnici rapallske pogodbe dne 11. novembra 1933 je predaval pripr. Ivan Rudolf o zgodovinskem pomenu tega dne. V času od 9. do 13. maja: je priredil PJS pod vodstvom prof. A. Schiffrer poučno ekskurzijo na morje. Izleta se je udeležilo 40 članov in članic, ki so obiskali Spl it, Trogir in Solin. Na drugem občnem zboru dne 8. junija 1934 je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Olup Zvonimir, podpredsednica Bricelj Ana, tajnica Štrukelj Marija, blagajnik Ebber Branko. Stanje društvenega premoženja: Din 737'— pri Poštni hranilnici in Din .380'— pri krajevnem odboru v Ljubljani, skupaj Din II17"—. B. Podružnica Ferialnega Saveza. Podružnica je imela svoj občni zbor dne (7. jan. 1934, na katerem je bil izvoljen ta-le odbor: predsednik Dolenc Karel, tajnica Ham Jožica, blagajnik Glušič Edvard, odborniki: Jeras Nina, Kurnik Viktor. Članov je podružnica imela 46. Blagajna je prejela Din 1810— in izdala Din 1603’—. V prihodnjem šolskem letu se bo podružnica notranje reorganizirala in povečala svojo aktivnost z novo ustanovljeno zajednico za štednjo in kredit. C. Podmladek Rdečega križa. Nadzornik: prof. Kranjc Jože. PRK se je ustanovil kmalu po začetku šolskega leta in je letos dosegel naj višje članstvo: vpisali so se vsi učenci in učenke >beh letnikov. Delovanje PRK je bilo letos omejeno na notranjo organizacijo, čemur je pred vsem bil vzrok selitev zavoda iz prejšnjega v svoje lastno poslopje, vendar so posamezni razredni odbori sklenili in organizirali vse potrebno za delovanje v prihodnjem letu, ko bo PRK imel svoj pevski zbor, s katerim in pa s pomočjo ostalih sodelavcev bo prirejal akademije, proslave in literarne ure. Letos je PRK imel le eno proslavo, proslavo Materinskega dneva, na katerem so posamezne članice in člani predavali, recitirali in deklamirali, tako da je proslava, ki so se je udeležili vsi učenci in učenke s profesorskim zborom vred, napravila prav lep utis. Odbor so tvorili: Ravnik Maks, čerček Zdenka, Žebavec Marija, Ham Jožica, Čaks Kristina in Debevec Alojzij. Blagajniško stanje: Dohodki Din 810—, izdatki Din 200—, čista gotovina, naložena v Poštni hranilnici Din 610’—. Novi odbor, ki bo voljen začetkom prihodnjega šolskega leta, z ozirom na to, da se šola nahaja v modernem poslopju, v katerem je tudi dvorana za proslave — bo imel lepo priliko, da da PRK temelj za razvoj, da bo na ta način razširil njegovo delovanje tako, da bo PRK ne samo delavna organizacija, temveč tudi, da bo PRK izvajal praktična osnovna načela Rdečega križa. IX. Šolski sklad. V smislu člena 42. zakona o srednjih trgovskih šolah in tozadevnega pravilnika ministrstva trgovine in industrije 1. br. 23.020/N z dne 18. jul. 1932 je ustanovljen na tukajšnjem zavodu šolski sklad, ki ima namen, da se iz njegovih sredstev podpirajo siromašni učenci(ke), se nabavljajo sredstva za dijaške vaje, knjige za dijaške knjižnice in se dajejo podpore za dijaška potovanja. Šolski sklad je imel v šolskem letu 1933/34 naslednjo upravo: predsednik direktor Gogala Josip, blagajnik prof. Dermastia Karel, tajnica Cundrč Marjeta. K šolskemu skladu so pristopili kot redni člani vsi tukajšnji učenci(ke), ki so plačevali skozi 10 mesecev po 1 Din mesečno. V začetku šolskega leta 1933/34 je znašalo število članov šolskega sklada 162, koncem leta pa je bilo 156 članov. Računski zaključek za šolsko leto 1933/34. a) dohodki: Prenos salda iz šolskega leta 1932/33 .....................Din 1.942' Članarina v šolskem letu 1933/34 ...........................„ 1.620-— Razni dohodki................................................M 70- Vplačila privatistov........................................ 180'______ Obresti iz leta 1933 ........................................„ 7540 Din 3.887 40 I)) izdatki: Izdatkov ni bilo nobenih...........................Din —'— Din 3.887'40 od katerili je Din 2.0I7'40 naloženih pri Državni hipotekarni banki podružnica v Ljubljani, Din 1.870-— pa pri Poštni hranilnici podružnica v Ljubljani. Zajednica za varčevanje in kredit. Zakon o srednjih trgovskih šolah predvideva v členu 44., da se osnuje na, vsaki srednji trgovski šoli zajednica za varčevanje in kredit, ki ima namen, privaditi učence varčevanju in jim nuditi priliko za praktično uporabo strokovnega trgovskega znanja. Pravila za zajednicoso bila sestavljena na podlagi pravilnika ministrstva za trgovino in industrijo 1. br. 30.172/N z dne 14. septembra 1932 in so bila odobrena od kr. banske uprave dravske banovine z odlokom Vlil. No. 3994/1 z dne 6. julija 1933., vendar pa zajednica ni mogla razviti nobenega delovanja, ker so bili šolski prostori, v katerih se je zavod začetkom šolskega leta nahajal, pretesni in ni bilo na razpolago nobene sobe, kjer bi zajednica mogla vršiti svoje posle. V novi zgradbi so na razpolago prostori za zajednico, ki bo s pričetkom šolskega leta 1934/35 pričela s svojim delom. Dne 12. junija 1934 se je vršil ustanovni občni zbor, na katerem je bila izvoljena sledeča uprava: vodja profesor Rudolf Tvan, predsednik Avguštin Jožef, eksekutiva: Cesar Jožef, Mihelčič Frančiška, Debevec Alojzij, Klun Ciril; delegata: Podboršek Vilko, Perme Hedvika; revizorja: Olup Zvonimir, Čaks Kristina. Mesti dveh delegatov sta ostali prazni in se bosta popolnili začetkom novega šolskega leta v smislu § 14. pravil. X. Ekskurzije. Prvi mešani razred: 13. dec. 1933 ogled Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani. — 30. maja 1934 ogled Mesine plinarne v Ljubljani. Prvi dekliški razred: 12. dec. 1933 ogled »Spektrum« — tvornice ogledal in brušenega stekla, Zg. Šiška. — 21. marca 1934 ogled »Dekor« — izdelo-valnice keramičnih izdelkov, Zg. Šiška. Drugi mešani razred: 14. dec. 1933 ogled Luščilnice riža, Ljubljana. 23. marca 1934 ogled strojarne »Indus d. d.«, Ljubljana. — 15. maja 1934 ogled predilnice in tkalnice Glanzmann & Gassner, »Peko« tovarne čevljev in Chaler Molline — tovarna lepenke, vse v Tržiču. Drugi dekliški razred: 20. decembra 1933 ogled pekarne Franc Dolinar, Ljubljana. — 22. marca 1934 ogled Svečarne I. Kopač, Ljubljana. — 3. maja 1934 ogled sledečih podjetij: Nastranov mlin v Radomljah; tvornica papirja, kartona in lepenke I. Bonač, Količevo; Induplati, Jarše; Tvornica slamnikov, Domžale. Vse ekskurzije je vodil nastavnik Leopold Namorš. Pri tej priliki se ravnateljstvo zavoda najiskreneje zahvaljuje vsem gg. podjetnikom in p. n. podjetjem za prijazno naklonjenost in se priporoča v bodoče. Učenci (ke) drugih razredov so si dne I. junija ogledali XIV. ljubljanski velesejem, učenci (ke) prvih razredov pa dne 6. junija. XI. Zdravstveno stanje učencev(k). Po poročilu drž. šolske poliklinike v Ljubljani so bolovali učenci(ke) tuk. zavoda na sledečih boleznih: Bolezni 1. meš. razred ^■g OJ " TJ N . <0 L- II. meš. razred II. dekl. : razred 1 Skupaj Skupaj M Ž ž M Ž M Ž Tuberkuloza v 1. št _ 1 1 1 3 1 5 6 Infekcijske bolezni — — Kirurgične bolezni 4 1 2 — — 3 4 6 10 Krvne bolezni — — — — Očesne bolezni 1 1 1 1 3 2 5 7 Ušesne bolezni . . . , — 1 2 — 1 — 4 4 Živčne bolezni Bolezni srca in krvnega obtoka . Bolezni dihalnih organov .... 2 1 5 1 3 3 9 12 Bolezni prebavnih organov . . . 1 — 2 2 2 3 4 7 Žlezne bolezni 1 — 2 — — 1 2 3 Kožne bolezni .... 1 — 2 — 1 1 3 4 Bolezni kosti in mišic — — 1 — — — 1 1 Konstitucijonalnc bolezni .... Bolezni zob — — 1 3 — 3 3 4 7 Ostale bolezni 2 — 2 2 — — 4 2 6 SKUPAJ .. 12 5 21 10 — 19 22 45 67 XII. Klasifikacija učencev(k). Imena odličnih dijakov so debelo, prav dobrih pa razprto tiskana. A. Klasifikacija na koncu š. 1.1933/34. I. mešani razred. Razrednik 1. Avguštin Jožef, Gorenja vas 2. Cesar Jožef, Ljubljana '.i. Cetinski Matija, Nova sela 4. Debevec Alojzij, Novi Vodmat 5. Jeločnik Marijan, Št. Vid 6. Klun Ciril, Ribnica 7. Kurnik Viklor, Trebnje 8. Medvešček Viljem, Mirna prof. Kranjc Jože. 9. Podboršek Vilko, München 10. Pogačar Franc, Zg. šiška 11. Šušteršič Jožef, Mengeš 12. Zorman Janez, Metlika 13. Merhar Romana, Prigorica 14. Peterka Marija, Količevo 15. Potočnik Berta, Innsbruck 16. Smrkolj Ivanka, Vič Popravni 1. Cimerman Franc, Ljubljana 2. Dakskobler Oskar, Dolenja 3. Ebber Branko, Ljubljana 4. Jenčič Milan, Mengeš 5. Jerin Stanislav, Spandau 6. Jurčič Bojan, Ljubljana 7. Krušeč Alojzij, Tacen 8. Mravljak Bogdan, Šoštanj 9. Olup Zvonimir, Ljubljana izpit imajo: 10. Primožič Janez, Radovljica 11. Pugelj Maks, Ljubljana 12. Stadler Franc, Sp. šiška 13. Štucin Stanislav, Ljubljana 14. Weber Miroslav, Ljubljana 15. Zuecato Vincenc, Trnovo pri Slov. Bistrici 16. Cukale Tvanka, Vrhnika 17. Volbank Irma, Dunaj Izdelali niso: 1. Babnik Vincenc, Tomačevo 2. Banko Marijan, Ljubljana 3. Glušič Edvard, Ljubljana 4. Majdič Drago, Kranj 5. Mlakar Bogomil, Ljubljana 6. Orel Anton, Radovljica 7. Rotar Vladimir, Litija 8. Velušček Just, Trst 9. Škrabar Zinka, Škofja Loka Pravico šolanja izgube: 1. Polak Frančiška, čriiuče 1. dekliški razred. Razrednica prof. Schiffrer Ana. 1. Bricelj Ana, Moste 2. Cirman Leopoldina, Ajdovščina 3. Č a k s Kristina, Dunaj 4. D i n t i n j a n a Sonja, Trst 5. Dobravec Stana, Sp. Dolič 6. Drolc Vera, Sv. Jurij ob Taboru 7. Gorenc Silva, Grbin 8. Groboljšek Marija, Serjuče, p. Moravče 9. Jakše Ladislava, Javorje, p. Turjak 10. Jeglič Marija, Tabor, p. Naklo 11. Jereb Matilda, Glince-Vič 12. Kaiser Ivana, Ljubljana 13. Kante Andreja, Moste 14. Keržič Antonija, Klanjec 15. Kranjc Marija, Reka 16. Likar Vilma, Bad Hall 17. Lovrenčič Marija, Podnart 18. Lužar Rozalija, Žalna 19. Mehle Angela, Ponova vas 20. Mihelčič Frančiška, Domžale 21. Misson Antonija, Ljubljana Popravni 1. Budnar Marija, Ljubljana 2. Ciinolini Majda, Ljubljana 3. Perhavec Ana, Divača 4. Polach Gabrijela, Ljubljana 5. Pušavec Ljudmila, Lahoviče 6. Rus Marija, Žirje 1. Erbežnik Marija, Dunaj 2. Kunej Marija, Kranjska gora 22. Oblak Ana, Škofja Loka 23. Perme Hedvika, Kot 24. Peterlin Dana, Ribnica 25. Peterlin Mir.i, Ljubljana 26. Potočnik Marija, Škofja Loka 27. Rijavec Marija, Divača 28. Smrkolj Stanislava, Ljubljana 29. Štrukelj Marija, Rob-Kočevje 30. Šušteršič Erika, Trst 31. Umnik Marija, Šenčur, p. Kranj 32. Žbogar Vilma, Opčina pri Trstu spit imajo: t. Simončič Antonija, Vincarje— Kranj 8. Smolinsky Marija, Gunclje 9. Steklasa Marija, Kamnik 10. Škaberne Špela, Ljubljana 11. Zagorec Jožica, Ljubljana ; niso: 3. Rotar Amalija, Glince—Vič II. mešani razred. Razrednik predin. 1. Abram Stanislav, Trst 2. Dernik Anton, Jarše 3. Dolenc Karel, Ljubljana 4. Golob Branko, Podlipovica 5. Kastelic Stanko, Veliki Vrh 6. Kobe Julij, Novo mesto 7. Kodre Marijan, Žalec 8. Masnec Josip, Ljubljana 9. Podkrajšek Rudolf, Ljubljana 10. Ravnik Maks, Slov. Javornik 11. Teršan Mirko, Ljubljana 12. Žagar Boris, Prezid učit. Namorš Leopold. 13. Adamič Josipina, Šmartno pri 14. Blatnik Ladislava, Ljubljana 15. Breceljnik Olga, Ljubljana 16. čerček Zdenka, Pola 17. Dolhar Ana, St. Pölten 18. Fujan Marija, Ljubljana 19. Kovač Edita, Baden 20. Obid Danica, Krško 21. Sladič Antonija, Ljubljana 22. Štrekelj Frančiška, Vrhnika 23. Valenčič Nada, Ajdovščina Litiji Popravni izpit imajo: 1. Dragar Bogomir, Ljubljana 2. Drnovšek Josip, Zagorje 3. Gantar Ciril, Št. Jernej 4. Klemenc Franc, Rakek 5. Lumbar Zvonimir, Ljubljana 6. Marčan Janez, Razdrto 7. Vitamvas Ferdinand, Ljubljana Izdelali niso: 1. Marguč Silvester, Škofja Loka 2. Žulovec Franc, Vevče 3. Dodič Angela, Ljubljana 2. dekliški razred. Razred nica prečim, učit. Gorazd Maša. 1. Babnik Albina, Zgornji Kašelj 2. Fras Bariča, Sv. Urban 3. Ham Jožica, Ljubljana 4. Hawlina Cliarlota. Ljubljana 5. Hladnik Ivana, Petkovec. 6. Jalen Marija, Vače 7. Jezeršek Helena, Kranj 8. K 1 e m e n c Mir a, R a k o v n i 9. Kramaršič Marija, Škofja Loka 10. Mišjak Martina, Boričevo 11. Počivalšek Berta, Krško 12. Primic Marija, Sela 13. Stare Regina, Nova vas 14. Steiner Draga, Trst 15. Stransky Elfrida, Tržič 16. Škofič Štefanija, Moste 17. Tscharre Silva, Ljubljana 18. Urh Angela, Vopovlje 19. Verbič Ivana, Osir o g 20. Zajec Silva, Ljubljana 21. Žagmeister Ana, Škocijan 22. Žebavec Marija, Zg. Šiška Popravni izpit imajo: 1. Bajda Stanislava, Štepanja vas 2. Bukovic Viljemina, Ljubljana 3. Dolinar Ivana, Ljubljana 4. Jekovec Gabrijela, Zg. Šiška 5. Jernejčič Ana, Moste 6. Kupic Mari ja, Ljubljana 7. Perme Julija, Ponova vas 8. Bavuš Vida, Vič Izdelale niso: 1. Brecelj Cita, Pola B. Klasifikacija učencev(k), ki so polagali popravni izpit v avgustu 1. Abram Stanislav 2. Dragar Bogomir 3. Golob Branko 1. Brecelj Cila 2. Jekovec Gabrijela 3. Jernejčič Ana a) Izpit so napravili: I. mešani razred: 4. Marguč Silvester 5. Žu lovec Franc 6. Dodič Angela I. dekliški razred: 4. Škofič Štefanija 5. Tscharre Silva 2. a dekliški razred: 1. Jevnikar Sonja 2. b dekliški razred: 1. Orehek Izabela 1. Ažman Cita 2. Cukale Ivana 1. Gantar Ciril b) Izpita niso napravili: 1. dekliški razred: 3. F rece Sonj a 4-. Merhar I vaiiu II. deški razred: 2. Lumbar Zvonimir 2. h dekliški razred: I. Ljubi Gabrijela C. Završni izpit v septemberskem roku 1932/33. a) Izpitni odbor. Predsednik: Gogala Josip, direktor. Podpredsednik: Dermastia Karel, profesor. Člani: za slovenski jezik Kranjc Jože, profesor; za nemški jezik Schiffrer Ana, profesor; za trg. računstvo Cundre Marjeta, nastavnica; za trg. zemljepisje Dermastia Karel, profesor; za blagoznanstvo in tehnologijo Namorš Leopold, predm. učitelj; za knjigovodstvo Cundre Marjeta, nastavnica; za korespondenco Rudolf Ivan, pripravnik. h) Pismeni izpit. Pismeni izpit se je vršil ()., 7., 8., 9. in 11. septembra 1933. Kandidati so dobili tele naloge: 1. Iz slovenščine. . Epohe v slovenski literaturi. 2. Iz nemščine. Prevod iz nemščine v slovenščino: Immer lustig. Ein müder, mutloser, mürrisch-blickender Vertreter ist für eine Firma ohne jeden Nutzen. Er ist sogar sehr schädlich, denn durch ihn wird das Zustandekommen von Verkäufen direkt verhindert. Er versetzt die Kunden in eine Abwehrlaune, so dass sie nicht kaufen wollen. Wo immer er auftritt, verbreitet er eine für den Abschluss von Geschäften ungünstige Atmosphäre. Und so gefährdet er direkt das Ansehen seines Hauses. Die Niedergeschlagenheit ist ansteckend und wird von einem so gestimmten Verkäufer auf die Kundschaft übertragen. Menschen in dieser Verfassung sollten nicht verkaufen. Aber wenn ein Verkäufer die richtige Lebensfreude ausstrahlt, dann verbreitet er die Kaufstimmung überall, wochin er kommt. Er bringt gewissermaßen in jedes Geschäft, das er betritt, einen Hauch frischer Luft und frohen Lebensgefühls mit hinein. Er macht seinen Kunden Mut. Er wirkt wie ein Stärkungsmittel und — so bekommt er natürlich Aufträge. Und darum ist der muntere lebenslustige Verkäufer derjenige Mitarbeiter, den wir gerade gegenwärtig am meisten brauchen, um unsere Fabriken und sonstigen Betriebe voll zu beschäftigen. Prevod iz slovenščine v nemščino: Dne 7. avgusta sem naročila pri Vas 10 sodov rafiniranega repnega olja ti Din 35.— za kg, plačljivo ob prevzemu blaga, dobava takoj, pa nisem prejela do danes niti blaga, niti kakega sporočila. Ker blago nujno potrebujem, Vas prosim, da naročeno olje takoj od-pošljete na moj naslov ali pa mi naznanite, zakaj niste izvršili naročila, da si preskrbim blago drugje. Z odličnim spoštovanjem. 3. Iz računstva. 1. Ljubljana, diskontira 6. sept., 8L/2% disk. Din 6.580"50 za 28. IX. na Ljubljano. Din 12.470-25 za 3. X. na Ljubljano. Din 9.756— za 16. X. na Maril>or; koliko Din se mi izplača. 2. Francoski kontokorent; pozneje zapadlih postavk pri obrestovanju ne upoštevamo. Meseci |H> 30 dni; obr.: 8%, ~!%, *4% prov., stroški Din 56'—. Zaključek 30. junija. Saldo 31. XII. Din 5680'- 26. 1. Din 2686- 4. II. „ 379565 9. 111. n 3075-50 16. IV. „ 8560,— 24. IV. tt 4590'— 7. V. „ 9300- 20. V. tt 309875 8. VI. „ 4050-80 28. V. it 750-50 17. VII. „ 5400'- 29. VII. n 2340.— 3. 20. avgusta kupim pri Kreditni banki, tu, 2"/0o prov. t5 kosov vojne škode ä Din 231'—, Din 3500-— 7% inv. posojila ä Din 49’50; koliko Din plačam? 4. 1. septembra dobim lakturo, ki je plačljiva po prejemu blaga; 135 kosov ä 2-50, 331I„% rabat; odprava in drugi stroški S 2‘70 (S = Din 880). 6. sept. dobim pošiljatev. Za carino in druge stroške plačam Din 1850 75; koliko je lastna cena za 1 kos? koliko je prodajna cena za I kos, ako računam za rež. str. in dobiček 25%. 4. Iz knjigovodstva. Vknjižite v amer. žurnal, skontro blaga in saldakonti. Inventura pri javni trg. družbi z dne 31. dec. 1932. Gotovina Din 25.898-50. Rimesa za 15. febr. za Din 10.860'—; 6%% diskont. Trata za 26. jan. za Din 5250-—; bJ/j% diskont. Blago: 14 kosov platna, t. j. 427 m a Din 67-50; 9 kosov sifona, t. j. 283'50 m a Din 12-25. I. Medved, Kamnik nam dolguje Din 5479'80 za 16. jan. Terjatev pri A. Kalann, Kranj, Din 6376-— za 22. febr. Imovina pri poštni hranilnici. Din 9680-—. Vrednost premičnin Din 6558'—, 10% odpis. Delež družabnika A = 2/a, družabnika B = ’/» (K1 čistega premoženja. Jan. 3. Plačamo najemnino za januar in februar Din 4600-—. „ 4. 1. Medvedu, Kamnik, prodamo 3 kose platna, 1. j. 91-50 m a Din 75"50 proti enomesečnemu plačilu. „ 5. Nu A. Kalana, Kranj, izdamo v poravnavo njegovega dolga menico za Din 6376-— za 22. febr., naredba lastna. „ 6. F. Pavlinu, tu prodamo 4 kose sifona, t. j. 126 m a Din 14'50 proti gotovini z 2J/a% skontom. „ 8. Družabniku A izplačamo za privatno porabo Din 4500'—, družab- niku B Din 2500’—. „ 10. Kreditni banki, tu, prodamo menico za 15. febr. za Din 10.860"—; 1% diskont; banka nam izplača protivrednost v gotovini. „ 14. V. Zupanu, Tržič, prodamo 5 kosov sifona 157-50 m a Din 14"50 in 2 kosa platna 61 m a Din 75-50; faktura je plačljiva čez 2 meseca ali takoj z 2% skontom. „ 17. 1. Medved, Kamnik, je plačal dolžni znesek po poštni hranilnici. Do- bimo izpisek računa. „ 20. V. Zupanu, Tržič, dovolimo vsled reklamacije pri f“ z dne 14. t. m. Din 95"— popusta. „ 23. A. Kalanu, Kranj, prodamo 2 kosa platna 91.50 m ii Din 75-50. Polovico nam plača v gotovini z 21/2% skontom, v poravnavo druge polovice pa nam da 2 mesečni akcept. ,, 25. Od tvrdke Jičinski, Praga, dobimo fakturo: 216 m sukna a Kč 56-50 za meter. V“ I mesec. Kč = 1.72, 28t/2% pribitek. „ 27. Dobimo pošiljatev s Češkega in plačamo za carino in druge stroške Din 2250-70. „ 31. Za razne stroške izdamo Din 345.25, za plače Din 2500'— 5. Iz korespondence. Ivan Jelačin, Ljubljana, izvrši dne 10. septembra 1933 naročilo svojega naročnika Ivana Kušlana, Medvode in mu pošilja po vozniku ter fakturira: 1 sod olivnega olja brutto 178 kg, tara 16.50 kg a Din 12.25 za kg; 3 vreče pšenične moke Ogg. vreča a 90 kg, brutto-netto po Din 3.45 za kg: 1 flakon 60 1 vinskega kisa po Din 2.25 za 1; 2 zaboja po 50 kg sladkorja v kockah brutto-netto po Din 13.75 za kg. Fa je plačljiva takoj. V slučaju nerednega plačila si tvrdka zaračuna zamudne obresti. (Dobavnica—sprejemnica, fa). Dne 20. sept. opominja Jelačin Kušlana za plačilo zapadlega računa. Dne 30. septembra izstavi Jelačin poštni plačilni nalog 11/Kušlana, v katerem pripominja naj se mu v slučaju neplačila poštni plačilni nalog vrne. Dne 3. oktobra naroča Jelačin Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, naj nakaže v breme njegovega računa Din ordinario tvrdki Giuseppe Menardi, Trst Lit 7.800.—, frco za koristnika. Obenem naroča banki, naj proda v breme njegovega računa pologa nom. 150.000.— 2 in pol odstotne vojne škode ne iz]M>d Din 207.50 za nom. Din 1000.—. Obresti so v tečaju že upoštevane. Dne 7. oktobra izvrši Ljubljanska kreditna banka naročilo in sprovaja nalog po svoji bančni zvezi Crcdito Veneto, Trst. (V obliki odobrilnega pisma!) Dne 11. oktobra obvešča Ljubljanska kreditna banka Jelačina z obremenilnim pismom izvršitev nakazila. Tečaj Din 289.— za Lit 100.— ažio 28%, prov. 5%, stroški Din 25.— plus parska izravnava. V istem pismu sporoča Jelačinu, da njegovega naročila za prodajo vrednostnih papirjev do danes ni mogla izvršiti zaradi previsoko limitiranega tečaja. Prosi za nadaljna navodila. c) Ustni izpit. Ustni izpit se je vršil dne 13. septembra 1933. K ustnemu izpitu so se priglasile 3 kandidatinje, ki so polagale celoten izpit, in 9 kandidatov ter kandidatinj, ki so bili reprobirani v junijskem roku za 3 mesece. y C. Klasifikacija učencev(k), ki so polagali završni izpit v septemberskem roku 1933. Tek. št. j Ime Čas in kraj rojstva line, poklic in bivališče očeta (matere) Uspeh 1 Andrejašič Jože 29. maja 1913. Št. Peter na Krasu Andrej, kotlar, Brezovica pri Ljubljani zadosten 2 Bufolin Frida K), aprila 1916. Vižmarje Josip, stavbni polir, Ljubljana zadosten 3 Ilribar Alojzija 20. junija 1915. Rožično Andrej, posestnik, Rožično pri Kamniku zadosten 4 Jesih Julij 2. jan. 1912. Rudnik Jakob, trgovec, Ljubljana zadosten 5 Jevnikar Sonja 30. jun. 1913. Kamnik Kdo, šolski upravitelj v. p. Kamnik zadosten 6 Kurent Kancijan 2. maja 1914. Savlje Gregor, čevljar, Savlje zadosten 7 Ladstätter Gabrijel 2. okt. 1913. Domžale Andrej kovač, posestnik, Domžale zadosten 8 Lotrič Jože 3. marca 1913. Selca Ljudmila, zasebnica, Ljubljana zadosten 9 Novak Marija 2. jan. 1916. Lj ubljana Ivan, železničar, Ljubljana zadosten 10 Orehek Izabela 10. aprila 1916. Vižmarje Bela Hus, gostilničarka, Moravče zadosten 11 Verovšek Karel 8. avg. 1915. Ljubljana Elza, zasebnica, Ljubljana zadosten 12 Zorman Ivan 16. avg. 1916. Ljubljana Metod, trgovec, Ljubljuna zadosten D. Završni izpit v junijskem roku š. L1933/34. a) Ministrski razpis. Ministrstvo trgovine in industrije je odobrilo z rešenjem 1. br. 13.722/N z dne 21. aprila 1934 razpored završnega izpita v junijskem roku 1934, kakor ga je predlagalo ravnateljstvo. Z istim rešenjem je ministrstvo trgovine in industrije imenovalo za ministrskega odposlanca pri završnem izpitu direktorja zavoda Josipa Gogala. b) Izpitni odbor. Predsednik: Gogala Josip, direktor. Podpredsednik: Dermastia Karel, profesor. Člani izpitnega odbora: Kranjc Jože za slovenščino; Schiffrer Ana za nemščino; Cundrč Marjeta za trgovsko računstvo; Cundre Marjeta za knjigovodstvo; Rudolf Ivan za korespondenco; Dermastia Karel za trgovsko zemljepisje; Namors Leopold za blagoznanstvo in tehnologijo. c) Pismeni izpit. Pismeni izpit se je vršil dne II., 12., 13., 14. in 15. junija. Kandidati (nje) so dobili sledeče naloge: 1. Iz slovenščine. Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene. 2. Iz knjigovodstva. Inventura tvrdke N. N., tu, izkazuje 31. decembra 1933 sledeče premoženjske dele: Gotovina Din 43.500'—. Rimese: za 15. 1. za Din 4800 — 7% diskont. Rimese: za 12. I. za Din 3420 — 7% diskont. Blago Din 57.960’—. Imovina pri Poštni hranilnici Din 1235’—. Iinovina na tekočem računu pri Kreditnem zavodu Din 7700—, Dolžniki Din 11.000'—. Premičnine po odpisu Din 7250'—. Upniki Din 6590'—. Jan. 2. Plačam najemnino za januar in februar Din 3000'—. „ 3. J. Virant, Višnja gora, je plačal v poravnavo dolga na tekoči račun pri Kreditnem zavodui Din 3500—. „ 4. L. Kralj, tu, je plačal dolg Din 4750'— po odbitku 2% skonta pri Poštni hranilnici. Dobim izpisek računa. Jan. 5. Za pisarniške potrebščine plačam 123'50, za pis. stroj Din 9845'—. „ 6. Od tvrdke N. N., Makarska, prejmem fakturo za Din l8.685-80. Istočasno dospe tudi pošiljatev. Za tovornino in dovoz plačam Din 305-50. „ 8. Bolniški blagajni plačam Din 8675. „ 9. Ivrdki N. N., Makarska, nakažem pri Kreditnem zavodu, tu, polovico fakturnega zneska po odbitku '1% skonta, za drugo polovico pa akceptiram menico za Din 9342'90 za 5. II. „ 10. I. Samcu, tu, nakažem pri Poštni hranilnici v poravnavo dolga Din 3250'—. „ 12. Vnovčim zapadlo rimeso za Din 3420'—. ., 14. 1. Novaku, tu, prodam blaga za Din 6250'— proti gotovini z 2l/>% skontom. „ 15. Vnovčim rimeso za Din 4800'—. „ 16. A. Tavčar, Kranj, je plačal v delno poravnavo dolga na tekoči račun pri Kreditnem zavodu, tu, Din 2000'—. „ 17. R. Slancu, Litija, prodam blaga za Din 8420'—■ proti njegovemu akceptu za 17. marec. „ 19. J. Snoju, Lesce, prodam blaga za Din 4325'50. Račun je plačljiv v 2 mesecih ali takoj z 3*/2 % skontom. „ 21. Pri A. Šarabonu, tu, kupim blaga za Din 6200'—. Va 2 meseca. „ 23. Menico za Din 8420'— za 17. marec izročim Kreditnemu zavodu, tu, v dobropis. „ 24. A. Šarabon, tu, mi dovoli pri fakturi z dne 21. t. m. Din 125'— popusta. „ 26. J. Snoj, Lesce, je plačal pri Poštni hranilnici dolg z dne 19. t. m. odštevši 3V2% skonto. Izpisek računa. „ 27. Za razsvetljavo plačam Din I32'50, za privatno porabo vzamem iz blagajne Din 3000'—. „ 28. Pri Poštni hranilnici dvignem Din 4000'—. „ 28. Dobim izpisek tekočega računa od Kreditnega zavoda: Kreditne obresti Din I24'50, p rov. Din 16'50, stroški Din 12'25. 31. Izpisek Poštne hranilnice izkazuje provizije Din 21'50. Za plače izdam Din 1800'—. Vknjižite v amer. žurnal in sestavite 31. jan. bilanco. Pri sestavi bilance je upoštevati: Vrednost blaga v zalogi Din 74.580'—■, pri tratah in rimesah 7V2% diskont, pri premičninah 12% odpis na leto, najemnina za februar Din 1500'—, trata za 5. II. 3. Iz nemščine. a) Prevod iz nemščine v slovenščino. Schnelle Expedition. Namentlich in solchen Geschäften, in denen der einzelne Einkauf aus sehr vielen kleinen Posten besteht, deren jeder für sich aus Gefässen entnommen, verwogen und in Tüten abgefüllt werden muss, ist mit der Abfertigung des einzelnen Kunden ein starker Zeitverlust verbunden. Dieser Zeitaufwand kann dadurch vermieden oder wenigstens stark herabgemindert werden, dass man die einzelnen Warenarten in den gängigsten Mengen, also etwa kilo-, pfund-, oder einhalbpfundweise abgewogen und verpackt vorrätig hält. In diesem Falle brauch! das Personal, ohne von Fall zu Fall zu wiegen und zu packen, nur auszuhändigen. Die Bedienung der Kundschaft geht also viel schneller vonstatten, weil die bereits verpackten und berechneten Waren nur noch aulzuaddieren und zu bezahlen sind. lu vielen Geschäften geht man heute sogar noch weiter. Man stellt die bereits verpackten und mit Preisen versehenen Warui in Behältern und auf 1 ischen zur Selbstbedienung der Kundschaft aus, so dass auch eine Bedienung durch das Personal nicht mehr nötig ist. Die Erfahrung hat bewiesen, dass Diebstähle dabei kaum Vorkommen, weil das Publikum sich selbst kontrolliert, und weil ausserdem die Stände im Laden so angelegt sind, dass die Waren und die Kundschaft vom Personal überwacht werden können. Jn den Geschälten dieser Art verfährt man also ungefähr so, wie in den Automaten-Geschäften nach dem Grundsatz: »BEDIENE DICH SELBST!« Hass die Expedition dadurch wesentlich beschleunigt und verbilligt wird, liegt auf der Hand. b) Prevod iz slovenščine v nemščino. Na Vaša dopisa z dne 14. februarja in 14. marca žal nisem mogel odgovoriti in poravnati računa z dne 14. decembra 1. 1., ker sem se tedaj nahajal na trgovskem potovanju. V poravnavo zgoraj omenjenega računa Vam pošiljam v prilogi Din 3000'— per 30. marec na/N. Debevca, tam, ki mi jih blagovolite vknjižiti v dobro. Za eventualne zamudne obresti in Vaše stroške me obremenite na mojem računu naknadno. V nadi, da ta neljubi slučaj ne bo imel slabih posledic za našo kupčij-sko zvezo, beležim z odličnim spoštovanjem. 4. Iz korespondence. 1. lrgovski potnik Ivan Blažič, pošilja dne 15. junija svoji matični firmi Boškovič i Drug, Zagreb, Jlica 14, naročilnico št. 57, naročnik Srečko Bošnjak, Celje, za dobavo 144 ključavnic »Patent« št. 3>7, 144 komadov zapiral »Mermetis« št. 4, 10 kg vijakov št. 7, 15 kg vijakov št. 23/2 in 144 komadov okovja »Drži« št. 11». V naročilnici je odrejena takojšnja dobava, tovorno po železnici in po običajnih plačilnih pogojih. Cena v smislu cenika št. 12. (Naročilnica.) 2. V spremnem pismu sporoča potnik, da ostane še dva dni v Celju oziroma bližnji okolici, na kar odpotuje v Ljubljano, kjer se bo nastanil v hotelu »Metropol«, kamor naj se naslavljajo tudi vsi eventualni dopisi. Istočasno tudi ugodno sporoča o tvrdki A. Zelenik, Brežice. Nadalje sporoča, da je inkasiral pri Josipu Žvanu, Sv. Peter v Savinjski dolini, Din 8500'— na račun fakture z dne 1. aprila, ostanek bo Žvan poravnal v teku meseca julija. Znesek je potnik nakazal po čekovni položnici. 3. Joško Bregant, Kamnik, naroča dne 15. junija Kreditnemu zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani, naj kupi na njegov račun: nom. Din 300.000'— 2 in pol odstotne vojne škode, tek. kupon, ne nad Din 309'— za nom. Din 1000'—. Nalog je veljaven do 30. t. m. V slučaju nakupa naj banka papirje hrani in upravlja. 4. Dne 24. junija sporoča Kreditni zavod v obliki bančnega obremenilnega pisma, da je banka naročilo izvršila. Tečaj Din 30850 za nom. Din 1000'—, kurtaža 3%, provizija i’5%, pti in drugi stroški Din 15’— plus parska izravnava. V istem pismu priznava banka klijenta za papirje na depotnem računu. 5. Dne 26. junija naproša Bregant Kreditni zavod za industrijo in trgovino, naj mu dostavi v breme njegovega računa ordinario osebni akreditiv za Din 10.000'— n/Skoplje. V prilogi pošilja specimen svojega podpisa. 6. Dne 28. junija izstavi banka sledeči akreditiv: Narodna banka, podr. Skoplje. Akreditiv št. 37 je veljaven do 15. julija in je nepreklicljiv. Obračun pri podr. Narodne banke v Ljubljani. 5. Iz računstva. 1. Francoski kontokorent. Pri obrestovanju je upoštevati vse postavke. Meseci po 30 dni, obr. 1% 2°/00 prov., stroški Din 48-—. DEBET KREDIT 17. julij Din 8.420-50 Saldo 30. junij Din 8.520-- 18. avgust „ 3.975-— 5. julij » 12.470-50 26. sept. „ 12.560 - 28. avgust n 4.050-25 3. okt. „ 6.040-— 17. sept. n 6.500-^- 7. nov. „ 9.007-50 10. okt. n 3.500 — 22. dec. „ 4.800-- 22. nov. n 865-75 17. dec. 864-50 4. dec. n 4.565-- 18. febr. „ 5.994-60 2. febr. M 1-475-50 2. Ljubljana diskontira 7. III. 1% diskont, str. Din 56'—. Din 8.475'50 za 24. marec a/Ljubljana, Din 9.052'25 za 2. april a/ Zagreb, Din 9.560'— za 16. april a/ Zagreb, Din 10.406'— za zadnji april a/Ljubljana; koliko se mi izplača? 3. Na koliko £, sh, d se glasi ček na London, ki ga remitira komisijo- nar 10. VI. v poravnavo dolga Din 43.560'—; kurz: 25350, 2"/,», prov., stroški Din 48'50. 4. Faktura plačljiva po prejemu blaga: 35 kosov po Fr. 3'90, 60 kosov po Fr 450, 331/,°/0 rabat, stroški pri odpravi Fr. I6'50. Fr je Din 225'— in ažio. Prevzemni stroški: Carina Din 875-25, razni mali stroški Din 96'50. Koliko je lastna cena za 1 kos? Stroški se razdele po vrednosti v % na posamezne vrste blaga. č) Ustni izpit. Ustni izpit se je vršil dne 18., 19., 20., 21. in 22. junija 1934. d) Število kandidatov(inj). II. mešani razred 2. ženski Skupaj M ž razred Število kandidatov(inj), ki so se javili k završnemu izpitu v junijskem roku 1934 za polaganje izpita prvikrat .... 21 12 31 64 K izpitu je bilo pripuščenih 12 11 22 45 Med izpitom jih je izstopilo 2 — — 2 Izpit so napravili: z odličnim uspehom 1 — 5 6 s prav dobrim uspehom 1 1 4 6 z dobrim uspehom 1 6 11 18 z zadostnim uspehom 2 3 1 6 Izpričevala o zavržnem izpitu so prejeli (e) 5 10 21 36 Odklonjeni so bili za tri mesece 5 1 1 7 za celo leto — — — — 10 11 22 43 E. Klasifikacija učencev(k), ki so polagali završni izpit v junijskem roku 1934. Tek. št. Ime Čas in kraj rojstva Ime, poklic in bivališče očeta (matere) Uspeh 1 Abram Stanislav 2. febr. 1915 Trst Andrej, brzojav. mojster, Moste dober 2 Dernik Anton 16. maj 1915 Jarše Anton, nadmlinar, Kne- ževo zadosten 3 Golob Branko 1. febr. 1915 Podlipovica Franc, žand. narednik v p., Zagorje ob Savi zadosten 4 Kastelic Stanislav 13. jun. 1914 Vel. Vrh, Šmarje Jakob, lesni trgovec, Vel. Vrh pri Šmarju odklonjen za 3 mesece 5 Kodre Marijan 15. nov. 1913 Žalec Olga, vdova živinozdrav-nika, Ljubljana odklonjen za 3 mesece 6 Masnec Josip 19. jun. 1914 Ljubljana Jožef, drž. uradnik v p., Ljubljana odklonjen za 3 mesece 7 Podkrajšek Rudolf 24. apr. 1911 Lju bljana Uršula, vdova mag. ekonoma, Ljubljana odklonjen za 3 mesece 8 Ravnik Maks 22. sept. 1914 Slov. Javornik Mihael, tov. delavec, Slov. Javornik odličen 9 Teršan Mirko 22. nov. (917 Ljubljana Mirko, trgovski potnik, Ljubljana odklonjen z,a 3 mesece 10 Žagar Boris 21. okt. 1917 Prezid Anton, posestnik, Prezid prav dober 11 A d a m č i č J o s i p i n a 16. febr. 1917 Šmartno Anton, posestnik, Šmartno pri Litiji prav dober 12 Blatnik Ladislava 20. jun. 1917 Ljubljana Jožef, železničar v p., Ljubljana zadosten 13 Breceljnik Olga 1. okt. 1916 Ljubljana Anton, strojevodja, odklonjena za 3 mesece 14 čerček Zdenka 11. marec 1917 Pulj Srečko, višji žel. kontrolor, Ljubljana dober 15 Dolhar Ana 26. maj 1918 St. Pölten Vera, privatna uradnica, Ljubljana dober 16 Ferjan Marija 24. nov. 1916 Ljubljana Franc krov. mojster, Ljubljana dober 17 Kovač Edita 29. avg. 1917 Baden Marija, vdova po trgovcu, Ljubljana dober 18 Obid Danica 11. avg. 1916 Krško Stanka, soproga urarja, Ljubljana dober 19 Sladič Antonija 22. dec. 1915 Ljubljana Anton, železničar, Ljubljana dober 20 Štrekelj Frančiška 4. okt. 1917 Vrhnika Ivan, učitelj, Moste zadosten 21 Valenčič Nada 9. okt. 1917 Ajdovščina Franc, državni uradnik, Ljubljana zadosten 22 • Babnik Albina 25. okt. 1915 Zg. Kašelj Franc, strojar, Zg. Kašelj dober I Tek. št. Ime Čas in kraj rojstva Ime, poklic in bivališče očeta (matere) Uspeh 23 Fras Bariča 29. nov. 1914 Sv. Urban p. Ptuj Anton, posestnik, Sv. Bol-fenk v Slov. goricah prav dober 24 Hani Jožica 8. jan. 1917 Ljubljana Josipina, mesarica, Ljubljana odličen 25 11 a w 1 i n a C h a r 1 o t a 7. avg. 1917 Ljubljana Ana, vdova po zdravniku, Tržič prav dober 26 Hladnik Ivana 23. nov. 1916 Petkovec Frančiška, posestnica, Petkovec odličen 27 Jalen Marija 29. marec 1917 Vače pri Litiji Ivan, poštni uradnik Slov. Javornik dober 28 Jezeršek Helena 14. apr. 1917 Kranj Neža, posestnica, Kranj dober 29 Klemenc Mira 27. nov. 1917 Rakovnik Franc, tovarnar, Vič odličen 30 Kramaršič Marija 20. marec 1916 Škofja Loka Josip, posestnik, Ljubljana zadosten 31 M i š j a k Martina 12. nov. 1916. Boričevo Anton, krojač, Boričevo, p. Novo mesto prav dober 32 Počivalšek Berta 4. jul. 1917 Krško Josip, trgovec, Krško dober 33 Primic Marija 29. maj 1915 Sela Franc, posestnik, Sela pri Toplicah prav dober 34 Stare Regina 26. okt. 1918 Nova vas Anton, žand. narednik, Mozelj pri Kočevju dober 35 Steiner Draga 9. dec. 1916 Trst Elizabeta, vdova po višj. stražniku, Ljubljana dober 36 Stransky Elfrida 7. febr. 1918 Tržič Robert, tov. vodja, Tržič odklonjena za 3 mesece 37 Škofič Štefanija 25. dec. 1915 Moste Ivana, vdova po železn. Moste dober 38 Tscharre Silva 18. dec. 1916 Ljubljana Peter, železn. sprevodnik, Stožice dober 39 Urh Angela 6. jun. 1917 Vopolje Marija, posestnica, Vopolje dober 40 Verbič Ivana 20. nov. 1915 Ostrog Ivan, posestnik, Ostrog, p. Št. Jernej odličen 41 Zajec Silva 2. dec. 1916 Ljubljana Franc, prikrojevalec, Lj ubljana dober 42 Zagmeister Ana 16. sept. 1915 Škocjan Ana, vdova po žand. naredil., Sela, p. Grosuplje dober 43 Žebavec Marija 11. dec. 1915 Zg. šiška Matevž, miz. pomočnik, Zg. šiška odličen XIII. Klasifikacija privatnih učencev. Z odlokom kr. banske uprave Vlil. 2925/1 z dne 22. maja 19154 so bili pripuščeni k privatnemu izpitu čez I. razred: Babič Srečko, Sušak, ki je dovršil nižjo gimnazijo na Sušaku; Dolenec Ciril, Ljubljana, ki je dovršil nižjo gimnazijo z nižjim tečajnim izpitom na lil. realni gimnaziji v Ljubljani; Fras Ferdinand, Ptuj, ki je dovršil meščansko šolo v Ptuju. Pismeni izpit se je vršil dne 1., 2., 4., 5., 6. in 7. junija 1934. Ustni izpit so opravljali dne 11., 12. in 13. junija 1934. Popravni izpit imajo: 1. Babič Srečko, Sušak. 2. Dolenec Ciril, Ljubljana. 3. Fras Ferdinand, Ptuj. XIV. Statistika učencev(k). Razred 1. 1. II. 2. bkupaj M Ž Ž M Ž Ž M Ž Sk 1. Število učencev(k) V začetku šolskega leta Naknadno vpisanih 38 8 49 21 12 34 59 103 162 Vseh vpisanih 38 8 49 21 12 34 59 103 162 Od vpisanih je bilo novincev .... 36 3 49 19 12 33 55 97 15? ponavljalcev . . . 2 5 — 2 — 1 4 6 10 Šolo so zapustili radi opustitve šolanja 38 8 49 21 12 34 59 103 162 3 3 3 3 6 9 radi prestopa na drugo šolo . . . - Zavod je torej zapustilo 3 — 3 — 3 3 6 9 Število učencev(k) na koncu leta . . 35 8 46 21 12 31 56 97 153 2. Starost učencev(k) 14 let 6 6 fi 15 10 2 9 — 1 10 12 22 16 6 2 19 2 4 7 8 32 40 17 „ ... 6 4 8 — 6 12 6 30 36 18 7 — 4 6 2 8 13 14 27 I(> ., . . 5 — — 8 — 2 13 2 15 20 „ . , 1 — — 2 — 1 3 1 4 21 1 — — 1 1 n 2 — — 2 — 2 SKUPAJ . . 35 s! 46 21 12 31 56 97 153 3. Narodnost učencev (k) Jugoslovani .... 35 8 46 20 12 30 55 96 151 Cehi — — — 1 — 1 1 1 2 SKUPAJ . . 35 8 46 21 12 31 56 97 153 4. Vera učencev(k) Rimsko katoliška 35 8 46 21 12 31 56 97 153 Pravoslavna — — — — — SKUPAJ . . 35 8 46 21 12 31 56 97 153 1 1 1 1 1 1 Razred I. M Ž I! M Ž Skupaj M Ž Sk 5. Starši učencev(k) v Ljubljani......................... v srezu Ljubljana okolica . . . v drugih krajih Dravske banovine v drugih banovinah.................. v tujih državah..................... 17 9 9 10 13 21 7 11 13 25 13 16 2 27 29 39 52 42 55 2 2 SKUPAJ 35 46 21 12 31 56 97 153 6. Starši učencev(k) Uradniki (drž. ban. obč.) Služitelji (drž. ban. obč.) Upokojenci................ Privatni uslužbenci . . Zasebniki................. ( a) posestniki Kmetje < b) najemniki ' c) dninarji I a) podjetniki b) uradn. in delov. Industrijci in obrtniki | 1 v c) delavci . . . ( a) samostojni trgovci Trgovci < b) potniki in zastopn. ' c) trg. pomočniki . . „ , . . i a) izvrš. poklica Svobodni , > . . poklici ) b) Plsarn‘ osobJe • y c) delavci .... Brezposelni ..................... 2 7 10 5 11 2 2 3 6 3 2 4 1 2 7 5 10 15 1 3 1 8 2 1 9 1 14 14 9 4 6 14 1 22 3 2 6 1 1 SKUPA I 35 46 21 12 31 56 97 7. Uspeh učeneev(k) Odličen ....................... Prav dober .................... Dober ......................... Zadosten....................... Nezadosten..................... Popravni izpit imajo . . . Razredni izpit imajo . . . 5 7 8 15 4 14 14 3 11 4 7 2 7 3 3 11 5 1 8 9 14 10 22 3 7 33 26; 7 21 SKUPAJ 35 46 21 12 31 56 97 Pravico šolanja izgube XV. Naredba o začetku š. 1.1934/35. A. Popravni in razredni izpiti. Popravni in razredni izpiti se bodo vršili od 27. do 31. avgusta 1934 v vrstnem redui, ki bo objavljen na razglasni deski. Prošnje za popravne izpite je treba predložiti ravnateljstvu do 23. avgusta in jih kolkovati z Din 5'— in z Din 20'—. Prošnje za razredne izpite je treba ravno tako predložiti ravnateljstvu do 23. avgusta in jih kolkovati z Din 5'— in za vsak predmet z Din 20'—. Dijak, ki se je prijavil k popravnemu izpitu, a svojega izostanka ne inore opravičiti, ni dovršil razreda. Dijak pa, ki dokaže z zdravniškim izpričevalom, da radi bolezni ni mogel pravočasno priti k izpitu, ga sme položiti najkasneje do 30. septembra z dovoljenjem ministrstva za trgovino in industrijo ali banske uprave. B. Vpisovanje. Vpisovanje se bo vršilo 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. ure. V prvi razred se sprejemajo učenci(ke), ki so dovršili štiri razrede srednje šole z nižjim tečajnim izpitom ali štiri razrede meščanske šole z završnim izpitom in ki nimajo več nego 17 let. Učenci(ke), ki so izgubili pravico do rednega šolanja na srednji šoli, se ne morejo vpisati v trgovsko šolo kot redni(e) učenci(ke). Učenci(ke), ki imajo pri vpisovanju več kot 17, toda manj kot 19 let, se smejo vpisati samo z dovoljenjem banske uprave. V trgovsko šolo se sprejemajo pred vsem učenci (ke) iz okrožja šole. Šele za temi. če je še prostor na razpolago, se smejo vpisati učenci (ke) iz drugih krajev. Naknadni vpis v trgovsko šolo dovoljuje direktor do 20. septembra, ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uprava pa najdalje do 10. oktobra. Po tem roku se ne more nihče več vpisati. K vpisovanju za prvi letnik mora prinesti vsakdo: 1. rojstni list, 2. šolsko izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu srednje šole ali o završnem izpitu meščanske šole, 3. prošnjo za sprejem, kolkovano z Din 5'—, 4. takso za prijavo Din 50'— in za zdravstveni fond Din 20'—, 5. šolnino, kakor je objavljeno spodaj. Ostalo je objavljeno na razglasni deski. Ker bo v šolskem letu samo en oddelek deškega in en oddelek dekliškega prvega razreda, se bo sprejelo nanovo samo 40 učencev in 40 učenk. Seznam sprejetih bo razglašen dne 5. septembra ob 12. uri. K vpisovanju za drugi razred je treba prinesti: (. prijavo, kolkovano z Din 50'—, 2. izpričevalo o dovršenem prvem razredu, 3. šolnino, kakor za vpis v prvi razred, 4. takso za zdravstveni fond Din 20'—. Ostalo je objavljeno na razglasni deski. — Prijave se dobe pri šolskem slugi pa Din 0'50. Kdor pride iz druge trgovske šole, inora imeti na izpričevalu pravilno odobritev direktorja zavoda, od koder prihaja učenec(ka). C. Šolnina. Na podlagi § 17. finančnega zakona z dne 28. marca 1934; št. 42.700/11, ki je bil objavljen v »Službenem listu kr. banske uprave Dravske banovine«, kos 34. z dne 28. aprila 1934, se plačuje za obisk dvorazrednih trgov- skih šol šolnina, katere višina je zavisna od predpisanega neposrednega davka, ki ga plačujejo starši (oče in mati) in učenec(ka), če mu (ji) je davek predpisan. Šolnina znaša za tistega, kdor plača: nad Din 300.— do Din 1000.—...............Din 150.— nad Din 1000.— do Din 3000.—...............Din 200.— nad Din 3000.— do Din 5000.—...............Din 250.— nad Din 5000.— do Din 10.000.—...............Din 400.— nad Din 10.000.— do Din 20.000.—...............Din 600,— nad Din 20.000,— do Din 50.000.—...............Din 900.— nad Din 50.000.— Din 1400.— Ako šolajo starši več otrok, plačujejo za tistega, ki spada v najvišjo skupino, popolno šolnino, za ostale otroke pa K’ polovico šolnine. Šolnina se ne plačuje za učence(ke), katerih starši plačujejo manj nego 300 Din neposrednega davka na leto. Na podlagi pravilnika o pobiranju šolnine z dne 30. aprila 1932, št. 32.849, se plačuje šolnina v gotovini. Vsak učenec(ka) oz. oseba, ki prijavlja učenca(ko) za vpis, mora prinesti k vpisovanju potrdilo pristojne davčne oblasti, koliko neposrednega davka plačujejo starši (oče in mati) in učenec(ka), če mu (ji) je davek predpisan. Potrdilo mora biti kolkovano z Din 20'—, prepis potrdila pa z Din 10’—. Za državne in samoupravne (banovinske in občinske) uslužbence, ki ne plačujejo drugih davkov razen od plače, izdaja potrdila državni ali samoupravni urad, kjer prejemajo starši plačo. Če je tem uslužbencem predpisan davek še v kakšni drugi davčni obliki, mora predložiti tudi potrdilo po prejšnjem odstavku. Šolnina se odmerja po skupni vsoti davka. Da izdajo posamezna oblastva davčna potrdila, je treba napraviti pismeno prošnjo, ki se kolkuje z Din 5-—. Č. Privatni izpiti. Opravljanje privatnih izpitov je dopustno ob ostalih zakonskih pogojih samo na državnih trgovskih šolah osebam, starejšim nego 19 let: a) ki so zaposlene v pridobitnih podjetjih in napravah: b) ki niso zaposlene v pridobitnih podjetjih in napravah, so pa bile prej redni učenci srednje trgovske šole, a so redno šolanje prekinile. Privatni učenci morajo pred opravljanjem izpita plačati trikratno šolnino. O opravljanju privatnih izpitov je izdalo ministrstvo trgovine in industrije poseben pravilnik z dne 21. julija 1932: I. br. 23.460/N, ki je objavljen v »Službenem listu kr. banske uprave Dravske banovine«, kos št. 66, z dne 20. avgusta 1932. D. Završni izpit v septemberskem roku. Popravljanje završnih izpitov za tiste, ki so bili v junijskem roku odklonjeni za 3 mesece, in celotni završni izpit za tiste, ki so položili v avgustu letni popravni izpit, se bo pričel dne 3. sept. 1934. Tedaj se imajo vsi zbrati ob 8. uri v sobi II. razreda. Pismeni izpit se bo vršil dne 3., 4., 5., 7. in 8. septembra 1934, ustni izpit pa se bo pričel 10. septembra. Tedaj se imajo zbrati vsi kandidati(nje) ob 8. uri v sobi II. razreda. Prošnje za popravljanje in polaganje završnega izpita v septembrskem roku se morajo predložiti ravnateljstvu do 1. septembra 1933. E. Pričetek šolskega leta 1934/35. Redni pouk se bo pričel 13. septe m br a 1934 s s v. m a š o ob 9. uri v Križankah. Po službi božji e zbero učenci (učenke) v svojih razredi h. F. Vrednost izpričevala o završnem izpitu. Člen 5. zakona osrednjih trgovskih šolah določa, da imajo dvorazredne trgovske šole veljavo šestih razredov gimnazije, iz česar sledi, da je izpričevalo o završnem izpitu na dvorazredni trgovski šoli enako vredno, kakor izpričevalo o dovršenem šestem razredu gimnazije. Na podlagi § 19. obrtnega zakona z dne 5. nov. 1931 in pravilnika ministrstva trgovine in industrije II. br. 13.850/N z dne 21. aprilu 1934 velja izpričevalo o završnem izpitu na dvorazredni trgovski šoli kot dokaz popolne izobrazbe za opravljanje trgovinskega obrta in daje, če so izpolnjeni obči zakoniti pogoji, pravico pričeti in samostojno izvrševati trgovinski obrt brez predidoče učne in pomočniške dobe. G. Ugodnosti absolventov drž. dvorazrednih trgovskih šol glede vojaškega službovanja po zakonu o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice z dne 6. septembra 1929, Dj. štev. 36.400, Službeni list štev. 2 z dne 8. januarja 1932. § 32. Rok službe v stalnem kadru se skrajšuje rekrutom dijakom z nepopolno srednjo šolo, ki dovrše najmanj šest razredov gimnazije ali realke ali temu enakih šol (semkaj spadujo drž. dvorazredne trgovske šole), na devet mesecev, če opravijo v tem roku izpit za rezervnega narednika. Rekrut dijuk, ki opravi ta izpit, se prevede v čin rezervnegu pod-narednika, ki se odpusti iz kadra. Kdor tega izpita ne opravi, služi 14 mesecev, rekrut dijak član Sokola kraljevine Jugoslavije pa 45 dni manj. § 95. Rezervni podčastnik sme postati dijuk rekrut, ki opravi izpit zu rezervnega narednika. Taki dijaki morajo redno prihodnjega leta, izjemoma pa najkasneje v treh. letih po odslužitvi roka v stalnem kadru opraviti dvomesečno vežbo, po kateri se povišajo, če se ocenijo na vežbi povoljno, v čin rezervnega narednika. § 96. Rezervni častnik sme postati rezervni narednik, ki je prebil v tem činu skupaj najmanj štiri leta. prehodno prebil dvomesečno vežbo ter bil ocenjen po izobrazbi, sposobnostih in ponašanju, da zasluži biti pri-puščen k izpitu za čin rezervnega podporočnika. Naštete ugodnosti imajo tisti ubsolventi drž. dvoruzrednih trgovskih šol, ki so pred vstopom na trgovsko šolo dovršili štiri razrede gimnazije ali štiri razrede meščanske šole in so položili završni izpit. . XVI. Zadružna šola. A. Organizacijske določbe za zadružno šolo. S I. Zadružna šola (zimski zadružni tečaj) na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani naj podaja kmečkim posestnikom in njih sinovom, pa tudi drugim mladeničem pregledno temeljno izobrazbo iz zadružništva, da bodo mogli ustanavljati in voditi kreditne in pridobitne zadruge. § 2. Polletni tečaj zadružne šole traja od 15. oktobra do Velike noči vsakega šolskega leta. § 3. Zadružno šolo vodi direktor Drž. dvorazredne trgovske šole, poučujejo pa na nji nastavniki imenovane šole in v praksi delujoči pomožni učitelji. § 4. Udeležniki zadružne šole so redni in izredni. Redni so dolžni prihajati k pouku vseh predmetov; ob koncu tečaja prejmejo posebna sposobnostmi izpričevala. Izredni udeležniki so oni, ki prihajajo k pouku le posameznih predmetov; ti prejmejo za predmet, ki so ga obiskovali, le udeležno potrdilo brez reda. § 5. Pogoj za sprejem v šolo je dopolnjeno lb. leto starosti in dovršena osnovna šola. § 6. Za sprejem mora plačati udeležnik 20 Din vstopnine, ne plača pa nobene šolnine. B. Učiteljski zbor leta 1933/34. i *7i Učil ur na teden ji 0) H- Ime in zvanje Predmeti prve 3 mesece zadnje 3 mesece 1 2 Gogala Josip, direktor Drž. dvorazr. trgovske šole v Ljubljani Dermastia Karel, profesor Drž. dvorazr. trg. šole v Ljubljani knjigovodstvo promet menično pravo .... trgovinstvo zemljepisje 10 2 2 2 6 2 2 2 3 4 Koblar France, prof. 11. realne gimnazije v Ljubljani Kralj Anton, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani slovenščina zadružno pravo .... zadružništvo vodstvo kreditnih zadrug vodstvo pridobitnih zadrug 3 3 2 3 3 2 4 3 5 1 Namorš Leopold, nastavnik Drž. dvorazredne tr-— govske šole v Ljubljani računstvo kmet. blagoznanstvo . . . 6 2 3 2 C. Imenik udeležnikov v šol. 1.1933/34. Imena odličnih udeležnikov so debelo, prav dobrih pa razprto tiskana. 1. Cestnik Jurij, Gornja Hajdina 2. Čarman Franc, Dravlje 3. Čepljak Ivan, Kropa 4. Godec Anton, Mala noga 5. Hladnik Franc, Petkovec 6. Holc Franc, Gornji Oblaki 7. Jonko Matija, Bovec 8. Kecelj Ivan, Depalja vas 9. Koncilja Jožef, Trbovlje 10. K o p a č Viljem, Žiri 11. Kraiger Pavel, Šteben 12. Mihevc Ivan, Zagorje 13. Pogačnik Marijan, Ljubljana 14. Povšnar Anton, Zgornja Kokra 15. Prešeren Franc, Smolenja vas 16. Rančigaj Franc, Š e m n i k 17. Ratigus Jožef, Radula 18. Rome Jožef, Mala stara vas 19. R o z m a n Alojzij, Mirna- p e č 20. Šešelj Franc, Ljubljana 21. Steblovnik Franc, Re- čica ob Paki 22. Sušič Stanko, Rožna do- lina, Italija 23. Svetina Ivan, Rečica pri Bledu 24. Šali Rudolf, češča vas 25. Š e t i n a Vinko, Zbilje 26. Š i b e r 1 j Janez, Visoko 27. Šimenc Franc, Dol 28. Šketa Jožef, Svetinci 29. Štrukelj Božidar, Studeno 30. Urbas Alojzij, Unec 31. V r š n i k Rafael, Čatež 32. Zabukovec Jožef, Čatež 33. Žižek Jožef, Gornja Ribnica Zdelali niso: 1. Kobale Franc, Dobrova 2. Mikec Rudolf, Mali Slatnik 3. Močilnikar Anton, Studenec 4. Oražem Ivan, Dunaj. Č. Statistični izkaz. 1. Število udeležnikov: Začetkom tečaja je vstopilo udeležnikov . . Tekom tečaja jih je izstopilo................ Koncem tečaja jih je ostalo.................. 2. Rojstni kraj: Dravska banovina ............................ Avstrija..................................... Italija...................................... 3. Narodnost: Jugoslovanska................................ 4. Vera: Rimsko-katoliška........................ . i 39 2 37 34 1 2 37 37 37 5. Starost: 16 let 1 19 let 6 20 let 7 21 let 5 23 let 2 24 let 6 25 let 1 '26 let 4 28 let 1 30 let 1 32 let 2 33 let 1 37 6. P r e <1 i z o b r a z b a : Dovršilo je 1 razredno osnovno šolo 3 Dovršilo je 2 razredno osnovno šolo 2 Dovršilo je 3 razredno osnovno šolo 6 Dovršilo je 4 razredno osnovno šolo — Dovršilo je 5 razredno osnovno šolo 4 Dovršilo je 6 razredno osnovno šolo 6 Dovršilo je 8 razredno osnovno šolo 2 Dovršilo je 2 razreda meščanske šole 1 Dovršilo je 4 razrede meščanske šole 1 Dovršilo je Tehniško srednjo šolo v Ljubljani 1 Dovršilo je Drž. kmetijsko šolo na Grmu 9 Dovršilo je Drž. nižjo gozdarsko šolo v Mariboru .... 1 Dovršilo je Drž. kmetijsko šolo v Št. J ur ju 1 37 7. Učni uspeh: Dobilo je izpričevala z odličnim uspehom 5 Dobilo je izpričevala s prav dobrim uspehom 12 Dobilo je izpričevala z dobrim uspehom 13 Dobilo je izpričevala z zadostnim uspehom 3 4 37 D. Pregled učnega načrta. Tek. št. Predmeti Število ur na teden Vsota učnih ur prve 3 mesece zadnje 3 mesece 1 Slovenski jezik 3 3 72 2 Zadružništvo 2 2 48 3 Zadružno knjigovodstvo 10 6 192 4 Zadružno pravo 3 3 72 5 Računstvo 6 3 108 6 Gospodarsko zemljepisje 2 2 48 7 Promet • 2 2 48 8 Menično pravo 2 — 24 9 Trgovinstvo — 2 24 10 Kmetijsko blagoznanstvo 2 2 48 11 Vodstvo kreditnih zadrug — 4 48 12 Vodstvo pridopitnih zadrug — 3 36 32 32 768 E. Učne knjige. Za vse predmete so sestavljena skripta, ki jih morejo kupiti utleležniki za ceno Din 200—. Drugih knjig ne potrebujejo nobenih razen za slovenščino: Dr. Ivan Grafenauer: Slovenska čitanka za višje razrede srednjih in njim sorodnih šol. I. del. F. Prosti predmeti. Za udeležnike zadružne šole je bilo vpeljano strojepisje kot neobvezni predmet. Poučevala je gdč. Gorazd Maša, predmetna učiteljica Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, v skupinah na ta način, da je imel vsak priglašenec po 2 uri strojepisja na teden. Strojepisje je obiskovalo 22 udeležnikov s sledečim uspehom: odlično.................................- prav dobro..............................5 dobro................................ 15 22 Kazalo. L Juraj Josip Strosmayer.................................................................3 II. Profesorski zbor: a) spremembe......................................................5 b) stanje koncem šolskega leta 1933/34....................(> IH. Letopis...............................................................................7 IV. Šolske knjige ............................................................... . . . 9 V. Šolske naloge ..................................................................... VI. Knjižnice in zbirke učil.............................................................12 \ II. Zajednica -»Dom in šola«............................................................13 Vlil. Dijaška društva ............................................................. • ■ '4 IX. a) Šolski sklad.............................................................. , . . 15 b) Zajednica za štednjo in kredit...................................................16 X. Ekskurzije................................................................, , . . 16 XI. Zdravstveno stanje učencev(k)........................................................17 XII. A. Klasifikacija na koncu šolskega leta 1933/34 ...................................18 13. Klasifikacija učencev, ki so polagali popravni izpit.......................20 C. Završni izpit v septembrskem roku 1932/33 21 Č. Klasifikacija učencev, ki so polagali završni izpit v septembru 1933 . . 24 D. Završni izpit v junijskem roku 1933/34 .......................................... 25 E. Klasifikacija učencev, ki so polagali završni izpit v juniju 1934 . . . 30 XIII. Klasifikacija privatnih učencev.....................................................*2 XIV. Statistika učencev(k)....................................................., ... 33 XV. Naredba o začetku šolskega leta 1934/35 ..........................................35 XVI. Zadružna šola: A. Organizacijske določbo ...........................................................41 B. Učiteljski zbor...................................................................41 C. Imenik udeležnikov.............................................................. >42 Č. Statistični izkaz ................................................................42 D. Pregled učnega načrta.............................................................44 E. Učne knjige............................................................, 44 F. Prosti predmeti................................................................. 44