Poštni ns plačana v golov!«! Maribor sreda 23. maja 1934 Stev. 115 Leto VII! rxv.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uradulitvo la ufnvti Maribor, Ooapotka ul. 11 I Telefon arednlltva 2440, uprave 2431 Izhaja raza« nedelj« In prašnikov vaai« dan ob 18. url / Velj« meieiao prajaman * upravi il po poiti 10 O la, dostavljen aa do« 1S Dto / Oglasi po e«i»ik» / Oglas« •prajema tudi oglaaal oddelek _Jutr»- v L| ubljanl i PoStnl iakovnl račun M. 11.400 Zgodovinski državni udar v Bolgaršli Razvoj razmer do kraljeve odločitve Po likvidaciji z državnim udarom 9. junija l. 1923. inavguriranega režima g. Cankovega, so se razvijale bolgarske notranjepolitične razmere vedno bolj izrazito v smeri drobljenja političnih strank. Zemljedelska stranka, ki je bila za vlade ubitega Aleksandra S t a m b o-1 i j s k eg a najmočnejša politična formacija, se je med tem časom in pozneje razcepila v celo vrsto frakcij, od vladnih oportunistov do skrajnih radikalov, ki so se več ali manj nagibali h komunistom. Čim se je zrušila ta osnovna os, so se zrušile tudi druge, stranske iti vseh političnih strank ter organizacij je bilo okoli 40, Že desničarski nacionalisti sami so se delili na več medsebojno sprtih skupin, na nacionaliste, fašiste, narodne socialiste, narodne socialiste Cankovega itd. Pa tudi te frakcije so se še delile na podfrakcije. Dobri poznavalci bolgarskih razmer in celo Bolgari so zato upravičeno zatrjevali, da ima Bolgarija kar se tiče strankarske razcepljenosti ne le prvenstvo v Evropi, marveč na vsem svetu. Funkcioniranje demokratičnega ustroja Bolgarije je bilo spričo tega več ko otežkočeno in je popolnoma razumljivo, da vlade, ki so bile sestavljene iz teh in takih konglomeratov, niso mogle rešiti nobenega večjega problema. Krparenje (>d dne do dne je bilo zato njihova glavna karakterizacija. Posledice, ki so iz tega stanja nastajale, so dajale netiva vsem onim političnim elementom, ki so. bodisi zaradi svoje lastne orientacije, bodisi zaradi vzgledov v tujini, stremele po uki-njenju demokracije ter parlamentarizma in vzpostavi diktature. Ti elementi so se zlasti v zadnjih mesecih naglo in nevarno krepili. Posebno agilen je bil Cankov, ki je mimo tega nasprotoval tudi zunanji politiki, ki si je bila nadela za cilj sporazum na Balkanu in v prvi vrsti zbližanje z Jugoslavijo. S temi stremljenji je simpatiziral tudi del visokih funkcionarjev aktivne vojske, za katerimi so stali zopet makedonstvujoči. Da se odstrani vsaj pritisk častniških kro gov, je bila nedavno izvršena sprememba v vojnem ministrstvu. Prvič od smrti Stamholljskega je prišel v ta resor general, ki ni bil eksponent omenjene klike. tCKa i’e 0(3st°P raznih 11 funkcionarjev voiske, kakor šefa ***”” "Jpoveljnika Sofije itd. ' 5 ,^' "mnknili, toda ne z namenom opustitve Politike, marveč z načrtom rušiti ežint od MnaJ> Sedaj Se ni točno ugotovljeno, koliko je bila ta dru- žba v zvezi s C a n k o v i m, gotovo pa je, da s svojo akcijo ni bil osamljen in brez močne zaščite od zgoraj. Najbrže je prav zaradi tega sklical Cankov za bin-koštno nedeljo v prestolnico ogromen shod, katerega se je baje nameravalo u-deležiti okoli petdeset tisoč ljudi. Kakšne so bile nadaljne razmere Cankovega in njegovih, lahko uganemo: hoteli so izvesti dtržavni prevrat. Za to so izvedeli ali pa so samo zaslutili zemljedelci, ki so takoj napovedali protiakcijo. Sklicali so za isti dan protizborovanja in nameravali sami napasti Cankovega. Da bi se bila iz tega kaj lahko razvila kaotična državljanska vojna, je vedel vsak dale-kovidne.iši Bolgar, najbolj je pa to čutil in slutil kralj Boris sam, ki je zaman poveril Mušanovemu mandat za sestavo nove parlamentarne vlade. Strankarska razcepljenost in razrvanost je Mušanpvu onemogočila vsako zdravo kombinacijo in solucijo. Ob zadnji uri, ki je že očito napovedovala nevarne dogodke, se je zato kralj odločil za tiajodločnejši boj proti vsakim namenom ene in druge strani. Izvedel je z osebnostmi organizacije »Zven« državni udar, odstranil vlado strank, razpustil parlament ter imenoval novo nestrankarsko ali nadstrankarsko vlado močnih, avtoritativnih oseb nosti iz vojske ter ob strani stoječih po-, litikov. V soboto 19. t. m. so se zato dogodili v Bolgariji zgodovinski dogodki,ki prav gotovo niso nič manjšega pomena, kakor je bil pri nas v Jugoslaviji akt 6. januarja 1. 1929. Medsebojno skregana in za pozitivno delo nesposobna demokracija je bila odstranjena. Na njeno mesto je stopila diktatura osebnosti, ki vžlvajo neomajno zaupanje kralja Borisa. Parlamenta ni več, nad tiskom je uvedena najstrožja cenzura in sistirana je tudi ustava. Skratka, Bolgarija jc dobila avtoritarni režim, kakor ga imajo že mnoge druge evropske države in kakor ga jc dobila skoraj istočasno Letonska. — Bolgarski državni udar jc pa tudi sicer zelo podoben letonskemu. Prepričani smo tedaj, da bo novi režim docela izpolnil upe, ki se stavijo vanj ter bo izvozil Bolgarijo iz močvirja, v katero so jo bili pehnili strankarji. Trdno pa tudi upamo, da ho nadaljeval politiko balkanskega sodelovanja in še prav posebno zbližanje z našo državo ter da je bo tudi pripeljal do na obeh straneh zaželjenega cilja. In v tem je za nas morda najvažnejša stran sobotnega bolgarskega prevrata! *r* Avstrijo In Madžarsko, sedaj pa še s Francijo. V obeh primerili je bil dosežen uspeh, ki ga ni nihče pričakoval in ki se v nobenem primeru ne da primerjati z u-spehom mednarodnih konferenc, na ka- ” sc mnogo govori a nič ne doseže. Sporazum med Itaiiio In Franciio GOSPODARSKO ZBLIŽANJE. ITALIJA NAČELNO PROTI VSEM MEDNARODNIM konferencam. RIM, 23. maja. Gospodarska pogajanja, ki so dovedla do sporazuma s Francijo •n ki so sedaj spopolniena še s pogajanji Podtajnika \squinija v Pari7U. 50 da!a ponovno priliko službenim krogom in tisku, na napade velike mednarodne kon-ference. Službeni krogi trde da Je italijanska vlada že davno spoznala nepotrebnost mednarodnih konferenc, ker Pač nikdar niso dosegle povoljnega rezultata. Vse te velike mednarodne konference so bile samo izguba časa in denarja, ki bi se bil lahko v druge namene holjc Izkoristil. Uspehi vseh teh mednarodnih konferenc so zato danes prozorni. Zaradi tega Jc Italija sklenila voditi vsa gospodarska pogajanja po svoji uvidevnosti, |n to samo z dvema, kvečjemu tremi državami. Storila je to najprej z mvln 1 KOMUNIZEM. JUK.IU 23. maja. Policija je včeraj uvedla racijo na komuniste in dosegla lep uspeh. Aretirala je nad 750 komunistov, med katerimi je bilo okrog 300 dijakov, ki so vodih komunistično propagando. I o akcijo je policija uvedla zaradi tega, ker so komunisti sumili nekaj svojih članov, da so konfidenti vlade, in jih ubili. Varnostna oblast zatrjuje, da so zadnje dni spravili tako‘na drugi svet okrog 10 ljudi, JUTRA Legaliziranje diktature 5CraS;©v dekret o polnomoilu nove bolgarske vlade - Na«?ie reforme uorave - Neiasnosf glede namenov zunanje politi e SOFIJA, 23. maja. Sedaj je znano, da se ie pripravljal v Bolgariji državni udar že najmanj pol leta. Vse reforme, ki se sedaj tako naglo izvajajo, so bile že prej pripravljene, ker bi sicer tako nagli tem-po ne bil mogoč. Tako je n. pr. bila že davno določena nova notranja upravna razdelite f n^ sedem pokrajin, ki so v marsičem p' ^bne jugoslovanskim bano-viram, le da bo njihova kompetenca širša. Tudi občine se bodo zložile in ne bo nobena imela mani ko 5000 ali 6001) prebivalcev. Župani bodo imenovani kakor tudi direktorji pokrajin. Pozneje bo Bolgarija spremenjena docela v stanovsko državo. Nova vlada dela naglo in je imela včeraj sejo pod kraljevim vodstvom, na kateri so se obravnavala vsa aktualna vprašanja. Včeraj jo prispel semkaj iz Pariza tudi že novi zunanji minister Batalov. V državi ie vse mirno. Nekatere politične stranke so se že same razšle, druge pa čakajo na ukrepe vlade. BEOGRAD, 23- maja. Državni udar v Bolgariii zanima naše prestolniške kroge in sploh vso Jugoslaviio v prvi vrsti glede zunanje politike. Dasi so pa bile izdane že razne izjave, se doslej še ni mogla ustvariti docela .iasna slika, kakšno zunanje oolitiko bo vodila vlada Kimona Georgiievega. Razni znaki kažejo, da se bo naslonila na Franciio in njene zaveznike. To se sklepa zlasti zaradi imenovanja dosedanjega pariškega poslanika Ba-talovega za zunanjega ministra in odstranitve rimskega poslanika Vlkovskega. So pa tudi neki znaki, iz katerih bi se dalo sklepati, da sporazum z novo Bolgarijo ne bo tako lahek. Izgleda namreč, da namerava vlada zvenovcev zavzeti zelo samozavestno stališče napram sosedom in bo stavila pogoje, ki ne bodo sprejemljivi, zlasti glede narodnih manjšin. Vprašanje ie tu posebno, kaj smatra ta vlad? za bolgarske narodne manjšine? Z nekih strani pa prihajalo tudi še boli čudni glasovi. Povzročilo jih je najbolj to, da je prispel na dan prevrata v Sofijo z letalom šef italijanskega tiskovnega urada na Dunaju dr. Moreate, ki je še sedaj tam. Georgijev ie konferiral z njim takoj v soboto, ko je bil izveden državni udar. Prav tako se zelo komentira tudi okolnost, da je Georgiiev doslej kon-ferhal samo s nosianiki Italije, Avstriie in Madžarske, dasj ni znano, ali na njihovo ali na svojo lastno iniciativo. Po vsem tem še nikakor ni jasno, kakšni so pravi zunanjepolitični namen! nove vlade. SOFIJA, 23. rnaia. Ministrski predsednik Georgijev je izjavil po sinočnji seii vlade ob prisostvovanju kralja Borisa, da bo vladar izdal še danes dekret, s katerim bodo dana vladi največja diktatorska opoJnomočenia. Dekret bo legaliziral tudi vse dosedanie ukrepe nove vlade. Pripravljajo se zakon o pobijanju korupcije. Droti poneverjeniu državnega de naria itd. To se bo kaznovalo s smrtjo. Isto se bo zgodilo z razširjevalci lažnii-vih vesti. Radialni list za ifta PansM precHSo^i »LA REPUBLIOUE« PRITRJUJE M USSOLINIJU IN POZIVA DOUMr" GUEVO VLADO K POPUŠČANJU. PARIZ, 23. maja. Mussolinijev članek s trditvijo, da razorožitvene konference ni več jn da ie samo še konferenca za oborožitev ter da bo po divjem oboroževanju imel končno besedo top, je vzbudilo tu veliko senzacijo. Položaj razorožitvene konference pa opisuje tudi radikalni organ »La Republique« in pravi, da ima Mussolini prav. List zelo energično zagovarja italijansko tezo, po kateri naj bi prenehalo sedanje oboroževanje Francije, dočiui bi se Nemčiji in drugim oboroženim državam dovolila oborožitev z defenzivnim orožjem samo pod kontrolo. Ta predlog bi Francija lahko sprejela in je nap. vila nogreško, da ga že davno nS osvojila. Vsa bojazen, da bodo sovražniki napadli Francijo, da se bodo prekomerno oborožili ter ji na ta način odvzeli varnost sedanje oborožitve, ie odveč. Francija je zaradi svojega dobrega finančnega položaja zmožna, da se v najkrajšem času oboroži in da lahkd tekmuje v oborožitvi z drugimi državami, ki so nedvomno finančno šibkejše. Končno se list čudi, da Doumergneva vlada vsega tega ne uvidi in da ne pristane na kompromis, ki bi edini omogočil, da hi se atmosfera v Evropi razčistila. Zahteve francoskih bojevnikov PARIZ, 23. maja. Bivši bojevniki so imeli včeraj v Parizu zborovanje, na katerem so sprejeli zelo ostre resolucije. V resolucijah zahtevajo v prvi vrsti od vlade, da se mora takoj nadaljevati in končati razpravo o Staviskega aferi in o umoru sodnika Princea. Obenem opozarjajo vlado, naj »e računa z njihovim sodelovanjem, če ne bosta ti dve aferi likvidirani in če ne bodo storilci kaznovani. Zahtevajo nadalje tudi davčno reformo v smeri razbremenitve najširših plasti naroda in reformo obdavčenja Industrije in trgovine. Če ne bo vlada teh njihovih zahtev sprejela. bodo prekinili meščansko premirje in ne bodo v tem primeru prevzeli nase nobene odgovornosti. NOGOMET NA OLIMPIADAH. ATENE, 23. maja. Na olimpijskem kongresu je bilo z veliko večino sklenjeno, da se vzame tudi nogomet na spored olimpijskih iger. O tem pa bo končno sklepal še kongres »FIFE«, ki bo 24. t. m. v Rimu. MASARYK EDINI KANDIDAT PRAGA, 23, maja. Priprave za izvolitev predsednika so končane. Masarykje edini kandidat in bo dobil veliko večino glasov. FRAUENFELD POBEGNIL’. DUNAJ, 23. maja. Varnostne oblasti zaman iščejo že od včeraj zjutraj bivšega voditelja avstrijskih nacionalnih socialistov Frauenfelda, ki je bil te dni izpuščen iz internacije, a js s svojim namestnikom iNeutnanom nezmaokam izsinU. Dnevne vesti Apel na industrijo in obrt Prvega maja t. 1. je poteklo leto, odkar je bila v Mariboru ustanovljena Postaja za socialno sktib rekonvalescentnih delavcev. Razveseljivo je dejstvo, da je pristopila in podpira to institucijo pretežna večina mariborskih podjetnikov s svojimi nameščenci in delavci. Prav to razumevanje je tudi pripomoglo, da je postaja pričela lani deliti podpore najpotrebnejšim, to je onim, ki so svojo zakonito pomoč pri OUZD Izčrpali, pa zaradi bolezni še vedno niso sposobni za delo. Izvajati je torej pričela svoj namen v prid najbednejšim in s tem zadostila v glavnem določbam poslovnika. Dasi je ustanova mlada in finančno še neutrjena, je vendar vkljub temu ugodila in podelila podpore vsem prosilcem, četudi niso bili člani ali uslužbenci včlanjenih podjetij. S socialnega vidika bi se vtem oziru tudi vnaprej ne smele delati razlike, vendar pa mora postaja v prvi vrsti skrbeti za člane in uslužbence onih delodajalcev, ki podpirajo to nadvse potrebno socialno ustanovo. Zato prosimo industrijce in o-brtnike ter njihove uslužbence, da pristopijo k postaji. Prispevek petdeset para na mesec za uslužbence in en dinar za delodajalca za vsako zaposleno osebo je tako minimalen, da ga pri dobri volji vsak lahko pogreša. Zavedati pase je tudi treba, da zahtevajo prav socialni posli največ skupnosti in da je le v slogi moč. Podpore deli kuratorij postaje, sestoječ iz zastopnikov delodajalcev in enakega števila delojemalcev in to na podlagi obvestil ekspoziture OUZD v Mariboru o izčrpanosti zakonitih dajatev. S tem je preprečena vsaka zloraba, ker imajo dostop in pridejo v poštev samo neozdrav-ijene osebe, ki so pri zavarovalnici izčrpale zakonite dajatve. Ker jc to nekakšno invalidno zavarovanje, s katerim se podpirajo res samo potrebni ljudje, je upati, da bodo pristopili prav vsi industrije!, obrtniki in njihovi uslužbenci ter s tem izdatno podprli postajo, ki je v povoljnem razvoju v prid najbednejšim. Ferdo Pinter petdesetletnik. V ponedeljek je slavil naš popularni veletrgovec, predsednik trgovskega združenja, predsednik avtomobilistov in agilni nacionalni ter društveni in gospodarski delavec g. Ferdo Pinter petdesetletnico svojega rojstva. Vsem dosedanjim čestit kam pridružujemo še svoje! Iz železniške službe. V višjo položajno skupino sta napredovala in bila premeščena: Ivan Vurcinger iz Ljubljane v Maribor in Franc Bovček iz Maribora v Ljubljano. Povratek malih harmonikarjev ISSK Maribora. Srečno so se mali harmonikarji ISSK Maribora vrnili s turneje v Podravini, kjer so priredili po dva koncerta v Koprivnici, v Djurdjevcu in v Novem gradu. Vsepovsod so bili navdušeno sprejeti in so zapustili vsepovsod najlepše utise. Slovesen sprejem jim je priredila zlasti Koprivnica, kjer jih je pri eakovala vsa šolska mladina in zastopniki raznih oblastev in korporacij. Čisti dobiček koncerta je namenjen Jadranski ■straži in sirotam smrtno ponesrečenih kakajnskih rudarjev. Zahvala mladinoljubu! Gospod Adal-bert Gusel, tovarna likerjev in sadnih sokov na Aleksandrovi cesti 39 je v svoji izredni naklonjenosti in ljubezni do revne šolske decc oskrbel na svoje stroške v času od 23. X. 1933 do konca naše mlečne kuhinje t. j. do 19. V. 1934 6 revnim učencem v 139 dneh skupno 834 porcij po Zdravstvenem domu priskrbljenega in pasteriziranega toplega mleka in 834 svežih žemljic. Za ta plemeniti dar mu izrekam z vso iskrenostjo javno zahvalo s prošnjo, da nam ostane naklonjen tudi v bodoče! Aleksander Alt, šolski upravitelj na I. deški osnovni šoli v Mariboru. L Mariborskega otoka. Danes dopoldne .ie kazal toplomer na zraku 23 stopinj nad ničlo; temperatura vode v velikem bazenu je znašala 18 stopinj v srednjem bazenu 20, v o troskom pa 2 stopim nad mik). Razglednice mariborske in vse druge v največji izberi. Trgovci popust! Zlata Brišnik, Slovenska ul. 11. Pravoslavnim vernikom. V četrtek 24. t. m. na god Sv. Cirila in Metoda ter ob priliki cerkvene slave bo služba božja ob pol 10. uri. Na binkošti 27. in 28. t. m. bo služba božja tudi obakrat ob pol 10. uri. Sprejemi pri prometnem ministru. Prometni minister sprejema senatorje in narodne poslance vsak dan od 11.30 do 12.30. Druge stranke pa sprejema minister samo ob. torkih od 11. do 12.30 in je prijave za sprejem izročiti vratarju pri vhodu št. 5 najpozneje do 10.30. Iz Mestnih podjetij. V petek, 25. trn. prične poslovati samostojna blagajna Mestnih podjetij (Orožnova ulica 2 I.) Zaradi tega preneha v četrtek 24. mestna blagajna sprejemati vplačila in izvrševati izplačila za račun Mestnih podjetij. Obenem prenehajo poslovati dosedanje blagajne pri plinarni, pri elektroteh. podjetju in pri autobusnem prometu. V bodoče se bo vršilo vplačevanje računov za plin in za elektriški tok (v kolikor se ne izvrši po inkasantih), za instalacije, najemnine, pogrebe itd. na novi blagajni Mestnih podjetij, pri kateri se bodo izplačevali tudi vsi računi za dobave in dela, izvršena po naročilu MtUtnih podjetij. Blagajniške ure od 8. do 12. Nesreča ne počiva. V Rošpohu je padel s kolesa 201etni delavec Ferdinand Podveržnik tako nesrečno, da si je zlomil desno roko. V Račah pa je pri podiranju drevja doletela huda nezgoda 18-letnega delavca Ivana Pliberška. Oba ponesrečenca sta morala iskati pomoči v mariborski bolnišnici. Tja so pripeljali iz Zikarovc tudi močno razmesarjenega 22 letnega posestniškega sina Jakoba Črve-ka. ki so ga na binkoštni ponedeljek napadli in obstrelili neki pijani fantje. Važna politična konferenca. Tajništvo glavnega odbora JNS za n*So banovino ie sklicalo za ponedeljek 4. junija konferenco slovenskih senatorjev, narodnih po slancev, članov banovinskega sveta in delegatov okrajnih organizacij JNS. Kon ferencabo v Liirbij^m in bodo na njej razpravljali o vseh aktualnih političnih, gospodarskih in socialnih problemih naše banovine. Ljudska univerza v Mariboru. Opozarjamo na zanimivo in obenem tudi zadnjo predavanje letošnje sezone, ki ga bo imel v petek 25. tm. naš odlični filozof gosp. univer. profesor dr. France Veber, ki je vzgojil v discipliniranem mišljenju že ves naš mlajši rod. Govoril bo o terni Socialni pomen zadružne misli. Mnogi sma trajo zadružno misel za edino rešilno iz našega zavoženega gospodarstva in prav mi Slovenci ji stojimo prav blizu. Saj smo dosegli z njeno pomočjo lepe gospodarske uspehe. Letošnji občni zbor Ljudske univerze bo v torek 29. maja ob 20. uri zvečer. Nalezljive bolezni. V času od 1.—7. tm. je v naši banovini obolelo za Škrlatico 24 oseb, za ošpicami 77, za davico 79, za šenom 18, za vnetjem priušesne slinov-ke 22. za tifusom 5, za otročično vročico 5, za krčevito odrevenelostjo, za gri žo, .za nalezljivim vnetjem možganov in otrpnenjem tilnika pa po 1 oseba. Za nalezljivimi boleznimi je v omenjenem času umrla samo l oseba. Važno za obiskovalce letošnjega Ljubljanskega spomladanskega velesejma. Obiskovalci velesejma imajo 50% popusta na železnicah. Za izrabo tega popusta je izdala železniška uprava posebne železniške izkaznice, ki jih izdajajo blagajne vseh železniških postaj po 5 Din. Vsak obiskovalec kupi na odhodni postaji tako železniško izkaznico za 5 Din in celo vozno karto do Ljubljane. Številko vozne karte vpiše postajna blagajna v železniško izkaznico in jo žigosa. Uprava velesejma potrdi obiskovalcu v železniško izkaznico obisk velesejma Na povratku 'žigosa železniško izkaznico še blagajna ljubljanske postaje, nakar ve Ija vozna karta /a brezplačen povratek po isti ali krajši poti. Železniška izkaznica brez potrdila o obisku velesejma za brezplačen povratek ni veljavna. Popust velja za dopotovanje v Ljubljano od 28 maja do K), junija zaključno, za povratek pa od 30. maja do 12. junija t. 1. za ključno. M-m-m-m kako le dobra Tombola Jadranske straže je vsako leto ena prvovrstnih tombol in obeta s svojimi dobitki tudi letos pritegniti nase vso maso našega zavednega občinstva. Prve tri tombole se izplačajo v gotovini z zneskom 5.500 Din, poleg cele vrste drugih lepih in koristnih dobitkov. Tom-bolske karte vsakomur priporočamo! — Cena 2.50 Din. čisti dohodek je določen za gradnjo doma na Jadranu. Odbor. Velika gasilska vaja. Prihodnjo nede-jo bo priredila mariborska gasilska četa pod vodstvom načelnika g. Benedičiča veliko gasilsko vajo. pri kateri bo upora 'lila vsa moderna sredstva v obrambo proti ognju. Pričetek vaje bo ob 10. uri dopoldne, in sicer bo požarni objekt Nassintbenijeva hiša in veliko skladišče lesa v Vrtni ulici. Dva velika shoda JNS v slovenjgraškem okraju. V nedeljo 27. t. m. priredi okrajna organizacija JNS 2 velika mani-festacijska shoda, in sicer dopoldne ob 10. uri v Velenju, popoldne ob 4. uri pa v Slovenjgradcu. Na shodu bodo mimo domačega narodnega poslanca gosp. dr. Vošniaka poročali tudi poslanci iz drugih pokrajin. Svojo udeležbo pa so oblju bili tudi ministri gg. dr. Albert Kramer, dr. Fran Novak in dr. Grga Andjelino-vič. Godbeno društvo uslužbencev tovarne J. Hutter in drug priredi v nedeljo 27. t. m. izlet z avtomobili v Slatino Radenci. Vsi prijatelji narave so vabljeni. Cena 30 Din za osebo tja in nazaj. Bloki sc dobijo v tobačni trafiki g. Antona Goleža pri kolodvoru, Aleksandrova cesta. Odhod točno ob pol 5. uri zjutraj. Bloki se prodajajo samo do petka 25. maja zvečer. Zbirališče na vogalu Tomšičevega drevoreda. K obilni udeležbi vabi odbor. Izredni občni zbor Sokola Matice. Jutri v četrtek ob 20. uri bo v mali dvorani Narodnega doma ponovni izredni občni zbor Sokola Matice, članstvo naj se občnega zbora zaresliivo udeleži. Manifestacija za naše morje bo v nedeljo 3. junija tl. v Celju. Če bo zadostno število udeležencev, imamo tretjinsko vež tl jo s posebnim vlakom. Prijave spre jema Jadranska straža v Mariboru, Gregorčičeva ul. 26, telef. 29-70. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 39. številki: Uredbo o višini, načinu pobiranja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje, navodila o pobiranju taks za obnovo spora pri upravnem sodišču ali državnem svetu; razveljavljenje oprostitev glede plačevanja taks; dopolnitev L odstavka člena 5. zakona o taksah; razglas banske uprave o odobritvi proračuna zbornice TOl v Ljubljani; nadalje popravek k zakonu o notranji upravi; objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu in spremembe v staležH državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine. Radio Ljubljana. Spored za četrtek 24. t. m. Ob,12.15: reproducirane operne uverture, 12.45; poročila; 13; čas odlomki iz zvočnih filmov na ploščah: 18: predavanje o človeku, predava dr. Božo Škerl; 18.30: srbohrvaščina, poučuje dr. Mirko Rupel; 19: plošče po željah poslušalcev; 19.30: pogovor s poslušalci: 20: ura sladkih melodij, izvajata Mirko Jelačin in Oton Vondrašek; 20.45: harmonika solo, igra Jože Flis; 21.15: radio-or-kester; 22: čas, poročila, lahka glasba. Naval krvi, tesnobo srca, zasopljenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje, odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« greti čice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri za-gatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Grajski kino. Od danes pa do vključno petka »Schdnbrunski sen«, krasen film z Martho Eggertovo. Hermanom Thimi-gom, J. Serdo, F. Verebesetn v glavnih vlogah. V soboto »Hišica v Grinzingu« s Svetislavoni Petrovičem in Greto Thci-merjevo. Kino Union. Danes zadnji dan veseli vojaški film »Sramežljiva nevesta« z Lucijo Englischevo in Pavlom Horbiger-jem. Sledi najnovejši film Dolly Hansove »Noči velemesta«. Pri boleznih želodca, črevesja in Pre~ .snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša pot hranilnim snovem: ki preidejo v kri. Zrcalo našega gospodarstva. Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 10. t. m. naslednjo statistiko. (Številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo v lanskem letu.) Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini — (2), savski 3 (—), vrbaski, drinski. zet-ski, moravski. Beogradu, Zemunu in Pančevu — (—), primorski l (3), donavski 1 (—), vardarski 6 (—), razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v drav-sk; banovini 3 (1), savski 3 (—), vrbaski — (2), primorski 2 (2), drinski, Beogradu, Zemunu in Pančevu 2 (_), zetski, moravski in vardarski — (—), donavski 2 (3); končana konkurzna postopanja: v dravski banovini in moravsk' 2 (2), savski in drinski 1 (2), vrbaski in zetski — (—), primorski 1 (1). donavski 2 (1), mo-ravskJ 2 (2), vardarski 1 (1). Beogradu, Zemunu, Pančevu — (—); potrjene prisilne poravnave: v dravski banovini 3 (5), savski — (7), vrbaski in vardarski — (—), primorski 4 (2), drinski 3 (2), zetski *n donavski — (4), moravski — (1), Beogradu, Zemunu, Pančevu 1 (—). Važno za davkoplačevalce. Skrajni rok za plačilo drugega četrtletnega obroka zgradarine, pridobnine, davka na poslovni promet, rentnine, družbenega davka in vojnice ter uslužbenega davka za mesec april je potekel 15. t. m. V smislu čl. 26 uredbe o zavarovanju pred prisilnim izterjanjem opozarja davčna uprava za mesto Maribor vse davčne zavezance, ki so zaostali s plačilom teh kakor tudi vseh že poprej v plačilo zapadlih davkov in taks, da jih plačajo v 8 dneh, v izogib prisilne izterjave. Takse za obnovo spora dokončanega pr! upravnem sodišču ali državnem svetu. Navodilo ministrstva za finance, oddelka za davke, se dopolnjuje odnosno spreminja tako, da se glede obnove postopanja za vsak konkretni primer pripušča državnemu svetu, odnosno upravnemu sodišču samemu, da ocenita po lastni uvidevnosti, aii je sporni predmet v poedinem konkretnem primeru ocenljive-ga ali neoconljivega značaja. Potemtakem naj sc v bodoče v primeru, ko državni svet, odnosno upravno sodišče uvidita, da je predmet neooenljivega značaja, pobere taksa v iznosu 200 Din, v vseh drugih primerih pa naj se pobira taksa, ki je določena v zakonu o taksah za sporne predmete ocenljivega značaja. Razvrstitev državnih pošt. Po odredbi prometnega ministrstva se razvrščajo pošte, telegrafi in telefoni v razrede. v naši banovini so v prvi razred uvrščene pošte: Ljubljana, Maribor in Celje, v drugi razred Ptuj; v tretji razred pa med drugimi Gornja Radgona, Dolnja Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Ormož, Pragersko in Slovenjgradec, v četrti razred so pa uvrščeni vsi ostali poštni, telegrafski in telefonski uradi. Razveljavljene oprostitve glede plačevanja taks. Minister za finance je >zdal te dni na osnovi 4. odstavka zakona o taksah odločbo, da se vse oprostrtve glede plačevanja taks iz tarifne postavke 1. taksne tarife za vloge in prošnje, ki se vlagajo pri državnih oblastih, a so podeljene poedinim ustanovam in zavodom, odvzamejo in ne velja nobena dana oprostitev več. Sejem za živino. Na včerajšnji sejem so prignali 626 glav živine. Dogon je bil izredno dober, dobra pa je bila tudi kupčija. Prignali so 18 konjev, 16 bikov, 157 volov, 410 krav in 25 telet. Cene za kg žive teže so bile naslednje: debeli voli 3 do 4 Din, pol debeli 2 do 2.50 Din, voli za rejo 2 do 2.25 Din, biki za klanje 2.75 do 3.25 Din, klavne krave 2.50 do 3.25, plemenske 1.75 do 2.25 Din, krave za klobasarjc 1.75 do 2 Din, molznice in breje krave 2 do 2.50 Din, mlada živina 3.25 do 3.75 Din, teleta 4.50 do 5 Din. Prodanih je bilo 313 glav. Cene mesa so bile sledeče: volovsko meso I. vrste 8 do 10 Din, II. vrste 6 do 8 Din, meso bikov, krav in telic 5 do 6 Din, teletina I. vrste 8 do 12 Din, 11. vrste 6 do 10 Din, sveža svinjina 12 do 15 Din kg. Josipa Kostanjevca zadnja pot Ginljivo slovo na magdalenskem pokopališču Včeraj popoldne je spremil Maribor na zadnji poti telesne ostanke našega pisatelja Josipa Kostanjevca. Pogreb ni bil sicer tak. kakor bi lahko bil, ker so vest o njegovi smrti sporočili slovenski javnosti šele današnji listi, vendar pa še ved no zelo časten in dostojen. Poleg njegovih otrok in sorodnikov so bili zastopani njegovi pisateljski tovariši iz Maribora ter pesnik Radivoj Peterlin Petruška v imenu ljubljanskih, kakor tudi njegovi učiteljski tovariši in tovarišice. Nadalje smo videli zastopnike nekaterih oblastev in mnogoštevilnih društev. Pred mrtvašnico na mestnem pokopališču so po blagoslovitvi krste zapeli pevci pod vodstvom »Jadranovega« pevovodje g. Laha prvo žalostinko, na kar se je razvil sprevod na magdalensko farno pokopališče do groba, ki bo poslej Kostanjevčevo zadnje bivališče. Okoli groba so bili položeni mnogoštevilni venci, med njimi lep venec z državnimi trakovi in napisom: »Klub književnikov v Mariboru — Josipu Kostanjevcu!« V ime nu kluba je spregovoril pokojnemu tovarišu v slovo njegov predsednik, pisatelj g. dr. Ivo Šorli. Orisal ga je kot pisatelja in človeka in naglasil, da smo položili v ta grob le malo Kostanjevca, večina je ostala v njegovih delih in bo živela dalje. Ravnatelj g. dr. Josip Tominšek je kot pooblaščenec Slovenske Matice govoril o pisateljevih zaslugah za to našo važno kulturno ustanovo. V imenu najožjih rojakov sc je nato poslovil od pokojnika glavni urednik in pisatelj g. Radivoj Rehar, izročajoč mu zadnje pozdrave rodne Vipave. Naposled se je pa oglasil še pesnik g. Radivoj Peterlin Petruška in pozdravil novi grob v imenu ljubljanskih tovarišev in osebnih prijateljev. Po odpetju nadaljnjih žalostink se je pričela vsipavati na krsto neumornega pripovednika prva prst, ki jo je kmalu pokrila. Množice pogrebcev so se razhajale. toda ne z zavestjo, da nam ie ta tesnj grob vzel Josipa Kostanjevca, temveč s prepričanjem, da bo njegovo ime in delo živelo dalje in govorilo vsem bodočim rodovom. Skrb slovenske, zlasti mariborske javnosti pa bodi sedaj ukreniti vse potrebno, da dobi pokojni mojster naše slovenske besede čimprei dostojen spomenik. Nujno potrebno pa je. da se ga sedaj spomni tudi mestna občina in imenuje po njem kako ulico. Kostanjevec, ki'je prvi. slovenski leposlovec, ki je po osvobojen ju umrl v Mariboru in je tu pokopan, to v polni meri zasluži! Občni zbor ISSK Maribora Boji in uspehi naše velike nacionalne športne organizacije Kot smo že na kratko poročali, se je vršil pretekli petek zvečer 15. redni letni občni zbor HSSK Maribora, ki ga je vodil g. dr. Stamol. Uvodoma je pozdravil številno navzoče članstvo ter zastopnike sorodnih društev ter nato na kratko orisal delovanje kluba v preteklem letu. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Stok posnemamo: Kakor vsa športna društva, tako trpi tudi na dobrih tradicijah tako bogati športni klub Maribor pod pezo današnjih razmer. Zato je bilo v preteklem letu odborovo delo silno težko. Vse sekcije so se zelo potrudile in tudi žele primerne uspehe, razen nogometne, ki je preživela hudo krizo. Na o-čitke, da ISSK Maribor n: dovolj nacionalen in da trpi v svoji sredini tujce, ki ne obvladajo državnega jezika, je bilo ugotovljeno to-le; ISSK Maribor vrši od svoje ustanovitve t. j. 15 let kljub vsem težkočam uspešno svojo važno nacionalno misijo na športnem področju, vršil bi jo pa še veliko uspešnejše, če bi vsi tisti, ki stojijo danes ob strani, pomagali zmotno in moralno, namesto da kritizi-raj0 neupravičeno in nepoznavajoč težke razmere v katerih športni klubi živijo, foda ne samo posamezniki, tudi merodajni unitelj: našega mesta nimajo za stremljenje kluba pravega smisla. Mariborska mestna občina hoče nogometno igrišče klubu odvzeti in ga dati v najem drugemu društvu. Tehtnega vzroka pa za to ni- Kajti društvo, k: reflektira na prostor Ib*SK Maribora in v katerem je investiral 600.UK) Din, ima itak svoj lepo urejeni prostor in je mestna občina že u-godila zadevnemu zakonu. Na drug: strani pa ie po istem zakonu mestna občina prav tako primorana poskrbeti ISSK Mariboru primeren prostor. Nogometni prostor ISSK Maribora ni samo zadeva kluba, marveč cele nacionalno Čuteče javnosti in važno vprašanje našega nacionalnega obmejnega mesta. Merodajni činitelji ne morejo in ne smejo prezreti važne misije v pogledu vzgajanja nacionalne športne mladine ter jim je bilo z občnega zbora sporočeno naslednje: Ce ISSk Maribora merodajni činitelji ne mara-'o in nočeio podpirati, tudi nimajo pravice l^K Maribor, meščanski klub, noJs’ bne mesta Maribora, prisiliti k likvidaciji. . bledita je nato b|ajrajniško poročilo, fj! P(*al namesto obolelega tajnika g. Loosa g. Gil]y Tiudi poteklo leto je stavilo na fimtn6no vodstvo kluba najhujše naloge, v prvcm poletju je klubov položaj bil zares obupen. Poleg notranjih težkoč je dolgotrajno deževno vreme silno vplivata na inkaso nogometnih tekem in tud: na teniško sezono. Končno se jc pa klubu posrečilo dobiti proti meničnemu kritju predsednika g. dr. Sta-mola kredit v višini 50.000 Din, tako, da se ie klub vsaj za nekaj časa otresel najhujše skrbi. Celokupni dohodki kluba so znašali v preteklem letu 56.169 Din ter prav toliko izdatkov. Klubov inventar je vreden nad 170.000 Din, viseči dolgovi pa znašajo okoli 100.000 Din. Sledila so poročila posameznih sekcij. Za damsko je poročala načelnica ga. Zora Ravnikova. V svojem poročilu je orisala pomen vzgoje otrok v fizičnem smislu. Pod okriljem kluba se je ustanovil zbor malih harmonikarjev. Bita je dosti truda in muke vzbuditi otrokom ljubezen do glasbe. Ni namen gojiti umetnost, kar se od otroka v mladostni dobi tudi na najpopolnejšem glasbilu ne more zahtevati. pač pa vgojitj v otroku ljubezen do glasbe. Ga. Ravnikova je tudi izjavila, da odklanja odločno vsako zahrbtno in neumestno kritiziranje delovanja zbora. Zbor je priredil doslej 13 koncertov, ki so vsi s;jajno uspeli. Poročilo nogometnega odseka je podal g. Konič. Prvo moštvo je odigralo v pretekli sezoni 31 tekem, rezerva 18. ju-niorii pa 21. Za teniški odsek je poda! poročilo g Gil!y, za table-tcniški g. prof. Sevnik, za lahkoatletsko g. Stok, za zimskošportno pa g. Golubovič. Vse te sekcije so deloma ohranile delavnost prejšnjih let, ta-ble-teniška sekcija pa ie mnogo napredovala in to glede članstva, kakor tudi glede kvalitete posameznih igralcev. — Z;mskosportni odsek je v preteklem letu pridobil mnogo novih članov, tako da šteje ta sekcija 238 članov, od teh 131 iz vojaških krogov. Po poročilih sekcij se je pričela obširna. debata glede delovanja in smernic kluba. Govorili so gg. Guštin, dr. Planinšek, dr. Stamol in drugi. Na predlog g Guština so bila tudi spremenjena pravila in to glede namena kluba, ki naj bi odslej gojil tudi imetje in glasim, in sicer samo jugoslovansko narodno pesem Predlog glede spremembe naslova kluba v SK Maribor je bil odložen na izredn občni zbor, ki bo v najkrajšem času. Po kratkem odmoru so sledile volitve, ki smo jih že objavili. Nato je predsednik g. dr. Stamol po triurnem trajanju zaklju čil občni zbor, ki je pokazal vse težkoče in težko delo naših idealnih športnih delavcev. Sokolsko Sokol Ruše priredi v nedeljo 27. t. m. svoj letošnji javni nastop združen z velikim narodnim slavjem. Obhajala se bo na ta dan namreč 20-letnica razvitja pra pora Sokolskega društva Maribor Matice. Pred nastopom bo sprevod narodnih noš in sokolskih edinic. Sodelovala pa bodo pri tej proslavi tudi razna druga nacionalna društva. Mariborčani naj se poslužijo posebnega vlaka, ki odhaja iz Maribora ob 14.30 in stane vožnja do Ruš in nazaj samo 4 Din. Podrobnejši spored proslave bomo še objavili. Sv. Anton v Stav. goricah. Dne 13. maja je imelo naše društvo svoj veliki, javni nastop. Krasno vreme je privedlo na naš prijazni hribček društva Ptuj, Maribor-Pobrežje. Sv. Lenart, Sv. Trojico, Sv. Andrež, dosti posameznih sester in bratov iz Sv. Jurija, Sv. Benedikta in drugih krajev ter obilo prijateljev Sokola. Ob 3. uri pop. se je razvil po glavni cesti proti Društvenemu domu sprevod Takoj nato se je pričela telovadba, ki ie v vseh oddelkih krasno uspela. Domači člani in članice so izvajali župne vaje, domača deca pa e nastopila v treh točkah z zagrebškimi vajami in igricami Sodelovala so društva Ptuj, Maribor-Pobrežje. Sv. Lenart, Sv. Trojica in Sv. Andraž. Prav posebno nas je razveselilo ■to, da je nastopu prisostvovala velika množica domačinov, ki so z zanimanjem sledili posameznim točkam. Po nastopu .se je razvila prava sokolska veselica z bogatim srečolovom. Ob zvokih prijetne godbe, ob čaši dobre kapljice in prigrizku je bilo obilo zabave in smeha. Upamo da ste prišli vsi na svoj račun ter želimo da nas še večkrat obiščete v tako lepem številu. Tem potom se društvo iskreno zahvaljuje vsem, ki so prispevali za na stop na ta ali oni način, ter s tem priporno gli do tako krasnega uspeha! Zdravo! Tudi Vi obiščite 30. maja —10. junija Železniška izkaznica za polovično voznino s,e dobi. pri blagajnah vseh železniških postaj in velia Din 5.—. Permanentne velesejemske legitimacije se dobe pri Putniku, denarnih zavodih in občinskih uradih. 40.000 m' obsega sejmišče. Vsakovrstno blago. Specialne razstave: Kartografska, gospodinjska,^ re- klamno-propagandna. ruska. Priključeno velikomestno zabavišče. Združite koristno z ugodnim! Piir Kino. V sredo 23. in v četrtek 24. t. m obakrat ob 18.30 in 20.30 bo film »Pat in atachon — čuvarja morale«. — V so boto 26. t. m. ob 15. iti 17. uri mladinska predstava »Roparice v kraljestvu ptic«, »Čudeži v jezeru«, »Pod tropskim soln-cem Jave«, »Schubertova pesem« (Tau-ber), »Miki-miška«; Ob 20.30 ter v nedeljo 27. trn. ob 18.30 in 20.,30 pa se pred vaja film »Hladna deklica«. Smrtna kosa. V visoki starosti 87 let .ie umrla v Ptuju Neža Šmelcerjeva, ki je vodila mnogo let trafiko v Panonski ulici tik železniškega prehoda. Naj v miru počiva! Olepševalno in tujsko-prometno društvo v Ptuju ;c imelo v sredo 16. t. m. svoj redni občni zbor. ki ga je vodil društveni predsednik, okrajni šolski nadzornik v pokoju g. Pretner. Iz tajniškega poročila je posneti, da je bilo društvo v preteklem letu zelo agilno in delavno. Med drugim se je temeljito reguliral hudournik v Ljudskem vrtu, poglobila se je struga, betoniralo obrežje in napravi-so se tudi trije betonski mostički; popolnoma na novo se je uredil drevored postavile so se tudi nove klopi. Dru- Zborovanje učiteljstva slovenjebistriškega okraja Zlasti v poletnem času pohiti učiteljstvo rado zborovat na deželo in znano je. da so taka zborovanja najpriljubljenejša ir, zato tudi dobro obiskana. Za majniško zborovanje je tokrat prvič po 62-letnem obstoju društva, učiteljstvo zborovalo v Makolah, ki nikakor ne zaslužijo, da so bile doslej tako zapostav-Jene. Saj smo bili tam tudi telesno tako dobro postreženi, da se moramo tamoš-njernu učiteljstvu in drugim, ki so nas tako gostoljubno sprejeli, za to še posebej zahvaliti. Oficielni del zborovanja je bil v šoli, ki je ena najlepših v okraju. Predsednik g. Tajnik ie vse naiprisrčnejše pozdravil. zlasti še oba nadzornika, rojaka Cer-neja in Ivana Koropca, vpokojenega šolskega upravitelja Kokla in novo tovarišico F.lo Žitnikovo. Sporočil je, da obhaja bivši predsednik društva Jože Sabati prav te dni zlato poroko, zato mu je učiteljstvo k izrednemu jubileju poslata pismene čestitke. Pri reševanju stanovskih zadev se je predvsem razpravljalo o zadnji redukciji prejemkov, ki je, kakor se je dokazovalo na primerih, zadela najhujše najsi-romašr.ejše. Uredba, ki je zlo za prosveto. naj se prekliče. K anketi mladinskega tiska je učiteljstvo sklenilo, naj se obdrži »Naš Rod«, mladipski časopis pa naj se odloži na poznejše, boljše čase. Med drugim se je dalje govorilo o direktnem nakazovanju doklad krajevnim šolskim odborom, o ustanovi Kraljice Marije za siromašne otroke, o premestitvah, o primeru bolezni, o položaju v JUU, ki se io razčistil na skupščinah, za kar se nai do prihodnjič pripravijo predlogi itd. V stari in priznani Mahoričevi gostilni se je nato vršil drugi del zborovanja. Ob raznih napitnicah, ki jih je otvoril vedno humorni vpokojeni nadzornik Černej, smo preživeli tu nekaj prav prijetnih uric. Tako smo iz romantičnih Makol, v katerih daljavi se jasni Boč. odnesli vsi najlepše vtise. Prihodnje in zadnje letošnje zborovanje bo pa 16. junija v ze lenem objemu Pohorja v Šmartnem. KI. A - n,Va aforizma. N jdrazje Pohištvo so ministrski stolčki. - Na svetu sta S;„no dve vrsti žensk: ene, ki govore mnogo, druge, ki govore še več. Grehi očetov. Učitelj: Grehi očetov sc maščujejo na otrokih. Kdo mi lahko pove kak primer? Jurček: Ce pomaga oče pisati sinu domačo nalogo, gospod učitelj. m Štvo je zaprosilo železniško upravo za uvedbo lokalnega vlaka med Mariborom in Ptujem. Iz tajniškega poročila je posneti. da je imelo društvo v preteklem letu 19.995 Din dohodkov in 17.810 Din izdatkov; celotno društveno premoženje znaša okrog 100.000 Din v nepremičninah. Če ne bi imelo društvo stalne podpore od mestne občine, bi ne moglo zadostiti javnim zahtevam, kajti članarina je malenkostna in krije le tekoče mani pulativne izdatke. Število članov znaša 202. Pri volitvi je bil izvoljen po večini dosedanji odbor s predsednikom g. Protnerjem na čelu. Na dnevnem redu je bilo tudi sklepanje o odprodaji parcel v izmeri 1200 m5, ki jih namerava kupiti Sokolsko društvo. Pri tej točki je prišlo med zborovalci do ostrejše debate, katere se je udeležita več govornikov. Društvo zahteva namreč 3 Din za kvadratni meter, medtem ko nudi kupec le 1—1.50 Din za kvadratni meter. Ker med zastopniki prodajalca in zastopniki kupca navedenega sveta ni prišlo do sporazuma in zedinjenja glede cene in je postajala debata vedno ostrejša, ie predsednik bi! primoran zaključiti ta burni občni zbor ter je določil, da bo 24. t. m. izredni ob-Ičnr zbor, Sv. Lenart v Slov. gor. Materinski dan. Naša narodna šola ie imela v nedeljo 13. t. m. v Sokolskem domu prav lepo uspelo proslavo »Materinskega dne«. Spored proslave je bil prav posrečeno izbran in res dobro pripravljen. Pesmi, ki niso bile čisto lahke, so zapeli učenci prav ubrano. Vse je pa presenetila neka učenka s svojim izredno čistim in močnim sopranom. Deklamacije so bile podane gladko in občuteno. Središče proslave je bila pravljična igra »Grudica«. Mladi igralci in igralke so prav dobro rešili svoje vloge. Proslava je privabila toliko ljudi, zlasti iz okolice. da je bila velika dvorana Sokolskega doma nabito polna; zato je bil tudi gmotni usjreh zadovoljiv. Cisti dobiček proslave se bo porabil za nabavo oblek najrevnejšim šolarjem. Kljub vzgojnemu značaju in plemenitemu cilju proslave, so pa naleteli prireditelji na nerazumevanje tam, kjer so najmanj pričakovali. Živalske kužne bolfzni v naši banovini. Po stanju z dne 10. t. tn. se je pojavila v naši banovini svinjska kuga na .30 dvorcih, svinjska rdečica na 56, steklina pa na 1 Stran 4. Mariborski »Večern!k« Jutra V Mariboru, dne 23. V. 1934. MARIJ SKALAN: 63 Roman Iz prazgodovine človeštva. »Storil bom.t »Delaj previdno, da te stražarji ne zalotijo.« »In če me vendar?« »Potem laži, da si si hotel galejo samo ogledati. Nič drugega. Pravega namena jim ne smeš povedati in še manj, kdo ti je to naročil in zakaj.« »Dobro.« »Vse ostalo izveš pozneje.« »Milost, gospodarica!« je spregovoril Savadagak po kratkem premišljevanju. »Storil bom kakor želiš, samo nekaj si pozabila, da sem častnik kralja kraljev in sina njegovega princa Aftagana. Pripeljal sem ga v Semisiris skupaj s princeso princes in njegovim ukazom se moram pokoriti. Brez njegovega naročila ne smem zapustiti Semisirisa in brez njega se ne smem vrniti v deželo večernih gora. Izgubil bi glavo.« »Katero ti >3 rešila samo princesa princes in je zato samo njena!« je odgovori- la trdo in s poudarkom favoritka. »Princ princev ne sme izvedeti za beg njegove sestre. Razumeš?« »Razumem. Vendar pomeni to pobeg in izdajstvo, čast častnika...« »Ne govori o časti, če se zares ne bojiš smrti!« ga je prekinila Nefteta. »Princesa te je rešila noža obrednika na al-tarju svetega Apisa, ti reši sedaj princeso!« »To pomeni, da moram žrtvovati svojo glavo za njeno. Dobro, vedi, da sem pripravljen. Storil bom natanko po tvojem naročilu, ukradel bom galejo, skril jo bom v mrtvem rokavu pod ravnino piramid in čakal.« »Hvala ti,« je dejala Nefteta in ga hotela obdarovati, toda častnik je darilo odklonil: »Ne delam za plačilo, gospodarica!« »Potem vzemi za nabavo hrane, ki jo potrebuješ!« »Dobro.« »In ne pozabi: galejo moraš odpeljati še nocoj. Do zore mora biti na določenem kraju.« »Veliki Ra naj mi pomaga!« »Sedaj pojdi!« »Milost, gospodarica!« Častnik se je poklonil in izginil po stezi med zelenjem. Hitel je k Buramaku in premišljeval. Prevzel je veliko, tvegano nalogo in je vedel čisto razločno: »Če se mi posreči in ubežim Atlantom, padem pod mečem kralja kraljev. Na razpolago sta mi samo dve poti in vsaka vodi v neizogibno smrt. Toda ne bojim se je in vso odgovornost prevzamem sam. Buramak ne sme izvedeti, da delamo brez vednosti princa. Prejel bo moj ukaz, in nič več. Padem naj sam za princeso princes, za gospodarico svojo!« V vojašnici tujskih oddelkov je izbral iz svojega spremstva deset najkrepkejših in najpogumnejših vojščakov in jim naročil, naj zapuste dvor, odidejo z njim v mesto in potem iz njega k obrežju Kale pri planjavi piramid. Nato je poklical Buramaka in mu spotoma zaupal prevzeto nalogo. »Podjetje je nevarno in prav malo je upanja, da se nama posreči,« je dejal te- kaču. »Zato te ne silim. Pridruži se mi prostovoljno, če hočeš, če pa nočeš, odidem sam.« »S teboj pojdem. Tudi meni je princesa princes rešila življenje, zato ga ji podarjam. Ne zapustim vaiu, ne nje ne tebe!« Sredi mestnih ulic sta odslovila vojščake, ko sta jim dala še zadnja podrobna naročila. Nato sta se napotila k zlatarju Ulainaku, da se poslovita od Upe in Iste. Deklici sta jima pritekli že na hodnik nasproti, objeli ju in poljubili. »Tako sve hrepeneli po vaju!« je vzkliknila starejša. Sedaj sta prišla in solnce sije spet kakor prej. Joj, če bi vaju sedaj izgubili...« »Usoda je neizprosna,« je dejal prisiljeno mirno in brezbrižno Savadagak. »Kaj naj pomenijo te tvoje besede?« se je v temni slutnji zbala Ista. »Da sva se prišla poslavljat...« »Poslavljat?« sta vzkliknili obe deklici hkratu. »Da.« je pritrdil Buramak, »oditi morava. Vrniti se morava v svojo daljno domovino.« »Brez naju?« »Brez vaju.« Šport Tekmovanje za teniško prvenstvo Dravske banovine Bela Ljubljana je bila na oba binkoštna praznika pozorišče znamenite prireditve belega športa. Odločeno je bilo teniško prvenstvo dravske banovine, za katero so se tudi letos borili vsi odličnejši za- itd. V igri dam posamezno je postala prvakinja odlična Zagrebčanka gdč. Hela Kovačeva. Premagala je v finalu gdč. Ksenijo Ravniharjevo s 6:2, 6:2 in v se-mifinalu go. Bredo Voglarjevo s 6:4, 6:1. stopniki slovenskega tenisa. V krog tek- | Sicer so igrale: Kovačeva-Žerovčeva movalcev so vstopili tudi tokrat teniški 6:0, 6:0, Premelčeva-jParinova 2:6, 6:4, veljaki Zagreba in odnesli veliko število 7:5, Voglarjeva-Poropatova 6:2, 6:2, Bo- lepih nagrad. Maribor je bil zastopan z osmimi igralci, od teh jih je poslal pet sam SK Železničar v boj. 1SSK Maribor je bil zastopan z dvema, Rapid z enim igralcem, ki so se v vseh konkurencah uspešno uveljavili. Najboljši uspeh sta dosegla ga. Breda Voglarjeva in g. Ley-rer, ki sta odnesla v prvenstvu mešanih parov drugo mesto. V igri posamezno sta s: ga. Voglarjeva in ga. Boričeva priborili dve tretji mesti in končno sta v moški kombinaciji gg. Leyrcr-Voglar odnesla tretjo nagrado. V igri gospodje posamezno je zmagal bivši državni prvak Schaffer. V finalu je premagal Friedricha Karleka s 6:4, 6:4, 6:1. Drugi rezultati so bili: Schaffer-Dr. Blei\veis 6:2, 6:4, Truden-Vsako Škapin 6:0, 6:1, Friedrich Karlek-Škapin Boris 6:2, 6:4, Voglar-Masi 6:0, 6:2, Ley>rer-Šivic 6:1, 6:3, Truden-Sernec 6:1, 6:0, Voglar-Zajc 6:0, 6:4, Dacar-Kmet 6:0, 6:0, Dr. Bleiweiss-Dacar 6:4, 3:6, 6:3, Inž. Gorup-Banjaj 6:1, 6:4, Ing. Gorup-Tuma 6:4, 4:6, 6:3 Sabljaškl turnir za državno prvenstvo. Za binkoštne praznike se je v Vel. Beč-kereku vršilo letošnje tekmovanje za državno prvenstvo v sabljanju. Na turnirju je sodelovalo 8 klubov, in sicer MASK (Maribor), zagrebška Concordia, Segesta (Sisak), Hakoah (Subotica), Makabi (Novisad), Makabi (Zagreb), Obilic- in Vojvodina iz Vel. Bečkcreka. Rezultati turnirja so bili naslednji: Floret (juniorji) 1. A. Nikolič (Obilic) 5 zmag, 2. L. Snaufer (Makabi, Novisad), 4 zmage, 3. dr. Pihler (Maribor) 3 zmage, 4. M. Radovič (Concordia) 2 zmagi, 5. M. Rajhenfeld (Makabi, Zagreb) 1 zmaga. Floret (juniorke): 1. Elvira Šole (Concordia) 4 zmage, 2. J. Demeter (Hakoah, Subotica). Sablja (juniorji): 1. M. Radovič 6 zmag, 2. T. Ladanji (Hakoah, Subotica) 6 zmag. Flofet (seniorke): 1. Margita Kristian (Obill6), 2. Helga Miler (Makabi, Zagreb). Floret (seniorji): 1. Vlado Podhraški (Concordia) 6 zmag, 2. Branko Tretinjak (Concordia) 4 zmage. Meč (seniorji): t. Josip Stein, 2. Branko Tretinjak (oha Makabi, Zagreb), — Sablja (juniorji); l. ]n 2. Frtthlih in Stein, 3. Podhraški. Klubi so se plasirali takole: 1. Concordia 26 točk (3 prva mesta), 2. Obtlič 20 točk (3 prva mesta), 3. Makabi, Zagreb 20 točk (2 prvi mesti)’, 4. Hakoah. Subotica 12 točk (l prvo mesto), 5. Makabi, Novisad 4 točke, 6. In 7. Vojvodina in MASK (Maribor) po eno točko. Od slovenskih sabljačev se je u-deležil tekmovanja le dr. Fran Pihler iz Martbora. ki je dosegel v floretu 3. tne-sito. ________________ ričeva Kamila Friedrichova 6:3, 6:2, Vo glarjeva^Premelčeva 6:1, 6:4, Boričeva-Ljubica Fricdrichova 6:1, 6:3, Ravnihar-jeva-Boričeva 6:0, 6:3. V igri gospodov v dvoje je zmagal v zaključnem kolu par Schaffer-Truden proti bratoma Friedrichoma s 6:4, 6:3, 6:4. Nadalje so zmagali Leyrer-Voglar proti Dr. Bleivveiss-Kmetu s 1:6, 7:5, 6:3, Daear-Šivic proti Škapin-inž. Gorupu s 6:1, 3:6 6:1, Škapin-inž. Gorup proti Zajcu-Kaperju s 6:2, 3:6, 6:2, brata Friedrich proti Šivicu-Dacariu s 7:5, 6:0. Tudi pri mešanih parih je bila izvrstna forma Schafferja odločilna. Odnesel je z gdč. Ravniharjevo tudi to prvenstvo. Igrali so: Ravnihar je va-Schii-ffer proti Kovačevi-Fricdrichu 6:2. 6:4, Voglarjeva-Leyrer proti Parinovi-Šivicu 1:6, 6:4, 6:3, Parinova-Šivic proti Bori-čevi-Masiju 6:4, 6:1, Voglarjeva-Leyrer proti - zakoncema Friedrichoma 6:4, 6:2, Ravniharjeva-Scluiffer proti Zerovčevi-Skapimi 6:0, 6:1. Mariborska kolesarska podzveza, služ beno. Redna tomesečna seja bo jutri, v četrtek 24. t. m. ob 20. Radi važnega dnevnega reda je udeležba vseh obvezna. Ulivanje teleskopa Čudo ameriške tehnike. V Ameriki izdelujejo ogromno daljno-gledno zrcalo, ki se bo z njim dalo vedeti štirikrat več, kakor z največjim zrcalom, kar smo jih poznali doslej. Model ja to ogromno zrcalo je že izdelan in vanj se bo vlivalo posebno vrsto stekla. Namen učenjakov je najti z novim zrcalom neznane svetove našega veselj-stva, oddaljene od nas milijardo svetlobnih let. Videti jih hočejo take, kakršni so bili več milijonov let prej, preden so se pojavili na naši zemlji prvi znaki življenjai Zvezde, ki se bodo videle v novem teleskopu, so tako daleč od nas, da moramo meriti njihovo oddaljenost s hiti jo svetlobnih let. Najbližja zvezda, ki jo vidimo, je oddaljena od nas 67 svetlobnih let, kar pomeni, da je njen žarek, -ki ga vidimo, rabil od zvezde do nas 67 let. Ameriški ah potrebujeta za informacije o rodbini- ki je pripravljena dečka sprejeti. Zadeva pa je prišla na dan s tem, da je postala pošta pozorna na tako živahno korespon denco in opozorila na njo policijo. Podjetna možakarja sta prišla pred sodišče in obsojena sta bila vsak na šest mesecev pogojno, ker sta si bila res preskrbela dveletnega otroka, ki sta ga baje hotela dati v vzgojo. Sodišče jima ni mog lo dokazati, da tega namena nista imela. Drugi primer: Jocely Pcarl Viktorio Aleksandra Mulcahy, po poklicu strežnica, je vzbujala, v Londonu pozornost s tem, da je nosila na prsih pet visokih odlikovanj. Dvoje odlikovanj je dobila baje zato, ker je stregla ranjcncem v ognju Šrapnelov, dvoie zato, ker se je dala prostovoljno dodeliti oddelku nalezljivih bolezni, dvoje pa za druge zasluge. Tri odlikovanja ji je pripel na prsa sam angleški kralj. Zatrjevala je, da je bila dvakrat ranjena in da ima stike z najvišjim plemstvom. Udeleževala se je vseli vojaških parad, pri katerih je stala seveda spredaj. Na marsikoga se je obrnila z diskretno prošnjo za posojilo in vsak ji je radc-volje ustregel, pa še opravičil se je. Kako bi tudi ne posojali denarja tako požrtvovalni in zaslužni ženi! Končno p;> ic prišlo na dan, da gre za premeteno sle-Parko, Dobila je šest mesecev, toda sodnik se ji ni opravičil. iudaia konsorcU »Jutra« v Clutrijatii; predstavnik Izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Jiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik 'TANKO DETELA v Mariboru.