311
* • i
Dopisi.
Iz Zagreba 8. dne t. m. — piše „Gosp. List" — da še vsaki dan mnogo ljudi zahaja v izložbo (razstavo). Dozdaj jih je bilo okoli 12.000. Nje važnost za gospodarstvo domače se kaže tudi v tem, da mnogo razpostavljenih stvari in posebno mnogo živine, poljskega orodja in mašin je bilo že kupljeno. Tako, na priliko, je od ratii in strojev (mašin), ki so jih izložili Angleži, že 27 prodanih, pa tudi drugo orodje (zlasti ruhadlo, češko, tudi na Hrvaškem hvaljeni plug) je večidel že razprodano; za mnogocenjeni dvotečajni mlin se je oglasilo že več kupcev. — Tako sega izložba v življenje gospodarsko, in to je pravo; kajti izložbe niso za to, da bi le radovedni pasli svoje oči nad razstavljenimi stvarmi, ampak da se v rabo vpelje, kar je dobro.
Iz Gradca 15. dne t. m. — V današnji seji občnega zbora gospodarske naše družbe se je s krepko besedo naš na mnogo strani delavni gosp. dr. Razlag, kot zastopnik breške poddružnice, poganjal za to , da se nemški gospodarski list štajarske družbe prestavlja v slovenski jezik in po takem tudi v slovenskem jeziku izdaja. Očividno je dokazal, da udje slovenskega Sta-jarja po vsi pravici morejo to zahtevati, kajti tudi oni so udje in podpirajo družbo s svojimi doneski. Al komaj da mu je obveljalo, kar že pravica samo po sebi zahteva ! Al pod kakimi pogoji? Srce nas boli, da moramo povedati. Pod temi namreč, da se želja po časniku očitno oglasi in da bo denarja za to izdajanje dosti!
Iz Celovca 11. sept. — Danes je vse živo bilo v čitavnici naši. Bilo je slovojemanje od g. Emanuela Chocholovšeka, ki si je mnogo mnogo zaslug pridobil zastran čitavnice v Celovcu. „Njemu je veljala naša slovesnost — piše „Slov. Prij." Nemila osoda ga kliče daleč od nas, ga pelje v daljne kraje. Zatoraj so se čudne čuti — vesele in žalostne — izbujale v naših srcih. Najpred je bila tombola, potem se je zapel ,,Naprej", in za njim se je podaril našemu ljubemu tajniku srebern kozarec, na kterem so bile vrezane besede : ,,Celovška čitavnica v spomin svojemu ustanovitelju." Preden se je kozarec izročil, govoril je iskreni domorodec gosp. Jože Zupan Bevčev v Kropi kratek pa jedrn govor, in se gospodu tajniku zahvalil v imenu cele Čitavnice, v imenu vseh Slovencev na Koroškem. Ves ginjen se je zahvalil in poslovil g. Chocholovšek. Po tem se je pevalo in napivljalo v pozno noč, mladi svet se je pa sukal skoraj do jutra. — Ločenje in po-slovljenje je bilo srčno, pa težko; — v pondeljek popoldne ga je urni „Cernuhelj" odpeljal proti Mariboru in odtod na pot v Galicijo. Bog ga spremi in njegovo milo gosp6 — gorečo in srčno domorodkinjo — na vseh njunih potih. Dokler bode celovške čitavnice, spominjalo se tudi bode imena „Chocholovšek"!
Iz Celja 18. sept. (Oznanilo čitavničino.J V nedeljo, 25. septembra, bode v čitavnici celjski ples, h kteremu se njeni častiti udje uljudno vabijo.   Odbor.
Na Slatini na Staj. 18. sept. — Tukajšna nova farna cerkev sv. Križa je že toliko dodelana, da se bo prihodnjo nedeljo, to je, 25. septembra, po poldanji službi Božji okoli tretje ure križ na turn djal in zvonovi v turn potegnili. Gotovo lepa in radostna svečanost za domače in bližnje sosede, kar jim s tem na znanje daje domači novičar. Nadepolni pa tudi pričakujemo novih orgel, ki nam jih v Ljubljani vrli mojster gosp. Dev izdeluje.
Iz Kastva v Istri. A. R. — 10. dne t. m. je bil pri nas konec šolskega leta. Po zahvalni sv. maši so se delile darila najizvrstnejšim učencem naše farne šole.   Pri te|
priložnosti je godla prvikrat naša nova godba, ktera po velikem trudu gosp. Franceta Uršiča, rojenega Idričana, je po kratkih 5 mesecih učenja svoje znanje svetu tako-le pokazala, da si več želeti ne moremo. Hvala vrlemu učeniku pa tudi učencem njegovim!
Iz Ajdovščine. Slavni vinorejec baron Babo pride 21. dne t. m. le-sem in bo o našem domačem vinstvu razlagal.
Iz Novomesta 12. sept. M-k. — (Nam mestna godba.J „Novice" so nedavno s pohvalo omenile novomeške godbe. Marsikdo bi pa morebiti rad vedil, kako se je ustanovila in kako se zdržuje; naj tedaj povem, kar sem izvedii o tej reči. — Novomeška godba v taki osnovi, kakor je zdaj, je še le od leta 1854; s tem pa ni rečeno, da Novomeščanje niso pred godbe imeli; bilo je kakih 10 do 15 mož, ki so godli o posebnih priložnostih. Leta 1854 so pa meščanje sklenili, jim enako obleko za posebne in slovesne priložnosti napraviti in moža postaviti za vodja, kteri bi novince nabiral, jih v godbi vadil in tako število muzičinega krdela od leta do leta množil. Ali kako in s čem plačati godbo-vodja ali kapelnika in vse druge, pa napraviti enolično obleko in oskrbeti potrebnih nastrojev (inštrumentov), to je bilo prvo vprašanje. Srečno se je in kmali dovršilo vse. Združilo se je namreč mnogo meščanov, uradnikov in drugih, da vsaki mesec nekoliko denarja zlože in iz tega zneska, ki znaša zdaj do 50 gold., se plačuje kapelnik, ki dobiva od tega 25 gold. na mesec ali 300 gold. na leto, kupujejo nastroji in muzikalije. Na to se je izvoljeni godbovodja g. Senica, nekdaj feldvebel c. k. domačega polka, podstopil težavnega dela. Prvo je bilo, da je oznanil, kdor ima veselje do muzike, naj se pri njem oglasi. Veliko se jih je oglasilo, pa malo ostalo; vendar za muziko ves vneti gosp. Senica ni obupal; on ponovi svoje vabilo in spravi okoli 24 muzi-kov skup, kteri so v dveh letih že dobro igrali in v muzikalni umetnosti od dne do dne napredovali. Dosti truda in veliko potrpljenja je moral gosp. Senica imeti, da je tako v kratkem času in v neugodnih okoliščinah, navadil godce, kteri večidel okoli mesta in nekteri celo po poldrugo uro dalječ iz mesta stanujejo in samo 2-krat ali 3krat na teden in še takrat le zvečer, ko so bili po vsakdanjih domačih opravilih vsi trudni, dohajajo k vajam; vrh tega mu vsako leto še po 2 ali 3 može, kteri so bili v godbi že dobro izurjeni, k vojakom vzamejo, da ga še težje stane, doseči svoj namen, in vendar ga je dosegel. In zdaj iz 24 oseb sestavljena, od meščanskega krdela (Burger-Corps) lepo uniformirana banda igra do 600 predmetov, med kterimi mnogo narodnih, kakor „Naprej", ,,Mila lunica", „Kje dom je moj" itd. V omenjeni njeni repertoar spada: arij 22, čardašev 3, Čveterk 38, galopov 8, mazurov 4, overtur 13, popotnic 155, poljk 227, potpurijev 16, re-tret 2, reveillov 2, bolcarjev 53, in druzih različnih 57. Dvakrat na teden, to je, v sredo popoldne in v saboto zvečer igrajo v mestu. Zato dobijo celo majhno plačilo, namreč vsakrat 8 bokalov vina in za 1 ranjž kruha. Kar v druzih priložnostih, na priliko, pri godovih, pogrebih, plesih itd. zaslužijo, raz dele med seboj, le 1 gold. vsakrat vlože v denarnico za godbo, v ktero se vendar kacih 10 odstotkov splošnega zaslužka steka. Godba in denarnica ste pod načelstvom kapelnica. Sprva kakor pri slednjem početji je bila trda; al marljivost in trud vodja in učencev sta zmogla vse, in zdaj igrajo s tako natančnostjo , da se z marsiktero slovečo muziko meriti morejo. L j ubij ančanj e so pred nekoliko leti imeli priliko občudovati male fantiče v vojaški obleki, ki so z večimi trombami, kot so bili oni sami, tako krepko trobili, kakor da bi stali pred zidovjem Jeriškim. -r~ Ako pomislimo, da se s tako mladimi in malimi
močmi tako lep vspeh doseže, da igrajo tudi kompozicije največih muzikalcev, je pač očitno, da je vse mogoče, ako se le hoče. Naj bi to vrlo početje posnemale tudi druge mesta in mestica! *) Hvala vsem, kteri to napravo podpirajo in tako zbujajo veselje do muzike. Kdor pa petje in muziko podpira, podpira omiko, po kteri se tudi blage čutila domoljubnosti v srcih budijo, krepijo in vtrjujejo. Slovenec rad poje — to je skušnja starodavna; res pa je tudi, da „pesem tam slišati ni, kjer dobrih ni ljudi."
Iz Kranja 18. sept. (Poziv iz čitavnicej Naznanjamo s tem vsem častitim družnikom kranjske čitav-nice , kakor tudi vsem družnikom druzih slovensih či-tavnic, da bode prihodnji pondeljek, to je, 26. dne t. m. v tukajšnji čitavnici ,,beseda/' Predstavljala se bode tudi vesela igra ,,Starost slabost." Začetek besede ob 8. uri zvečer.    Prijazno vabi k tej veselici
odbor čitavnice. Iz Zelimelj 16. sept. A. M. — Neki klatež hodi po deželi, posebno pri duhovnih , ki so na samem , in se laže, da so stolni prost v Ljubljani njegov stric. Ker je čedno napravljen in zna dobro besede staviti, ni čuda, da mu sem ter tje kdo verjame in se da goljufati. Od 5 gospodov mi je znano, da je enega pri sv. J. za 15, v Z, za 6; v T. za 4, v šent J. za 10 in pri N. st. za 15 gold. opeharil. Tudi mene je imel na muhi, pa k sreči sem ga resnobno zavrnil, da se je potepenec pobral. Treba, da prekanjeni goljuf pride sodnii v roke. Da pa se duhovni ne bi dali slepariti, naj „Novice" to razglasijo. — Cbele so letos na ajdi celo malo dobile; komaj bo moč pleme ohraniti. Marsikdo se praska za ušesi, ki je imel za nje lepo ponudbo , 5 gold. za par panjev, pa jih ni hotel dati, zdaj so pa celo malo vredne; še bolj slabeje pa jo je opravil, kdor jih je nakupil misleč , da mu bodo tako naloženi denarji lepo obrest prinesli. Sadja je vsake vrste dosti, za belo žito pa je komaj srednja letina. Ajda je tudi viditi nekako poparjena, dasiravno ne od slane.
Iz Ljubljane. (Seja mestnega zbora 17. dne t. m.) Zapisnik zadnje javne seje se je prebral in potrdil; zarad zapisnika skrivne seje se je pa sklenilo , naj se prebere v skrivni seji. — Odbornik dr. Bieiweis predlaga nujini predlog: naj se odpravi tretja cena govejega mesa, to je, tistega mesa, ki se frišno s kmetov v mesto nosi ali vozi, ter naj se prepove vvaže-vanje tacega mesa. Ta predlog je podpiral govornik s tem, da tacega mesa v naših mesnicah še nikdar nikoli ni bilo ne enega funta na prodaj, ker so ga v prejšnjih časih mesarji pokupili in po visi ceni prodajali, ali ga zdaj kupujejo klobasarji, da ga v klobase podelajo. Ta cena toraj Ljubljančanom nikakor ni na korist, ker mesa po tej ceni ni na prodaj v mesnicah, da bi ga mogel kupiti manjpremožni človek , temuč le priložnost daje, vsakovrstno , mnogokrat tudi meso od bolne ali crknjene živine vvaževati. Sedaj pa, ker se mestu goveja kuga bliža, je silno treba tacemu mesu , ki se ne ve, ali je zdravo ali ne, vrata zapreti, da se po mesu ne zatrosi bolezen. Ta predlog je bil enoglasno sprejet, toraj po zdaj ne bode več tretje tarife na papirji in frišno meso se ne bode smelo vec v mesto voziti. — Odbornik Stedrv vpraša: kdo opa-
v
*) Če ktero mesto, potrebuje gotovo Ljubljana svojo lastno, stanovitno godbo (kapelo). To se je čutilo že zdavnej in čuti se tudi dandanašnji. In če jo NovomeŠčani že imajo 10 let, kako, da bi je glavno mesto ne moglo osnovati, kjer se more, enkrat ustanovljena, samo dobro vzdržati po mnogostranskih dohodkih. Moža za vodja take godbe vsega pripravnega pa bi lahko dobili v gosp. Ursiču, ki je ravnokar iz Idrije se preselil v Ljubljano, da gode v gledišču tukajšnjem.
Vred.
312
zuje (kontrolira) izplačevanje mestnih delavcev? Župan odgovarja, da se doticni računi v magistra t-nih sejah pregledujejo. — Odbornik dr. Ore 1 želi, naj bi se za škofijo tlak popravil, ker je pot ondi silno grudasta. Župan pravi, da je ta reč bila že enkrat v razgovoru, pa je bila zavoljo slabe mestne kaše odložena , da se pa zdaj spet zarad tega bode obravnava, ker je svetli knezoškof obljubil k tem stroškom nekoliko priložiti. — O ugovoru c. k. predsedništva: da se ne more prepustiti magistratu oskrbovanje lokalno-policijnih zadev, tedaj tudi mesto ne oprostiti plače, ki jo daje z 1577 gold. za to oskrbovanje ces. policii, se je po predlogu odbornika dr. vit. Kaiteneggerja enoglasno sklenilo: naj zdaj magistrat to zadevo naravnost predloži ces. kralj, državnemu ministerstvu, da se mu omenjene opravila izroče, ker se nikakor ne ujema s pravico, ako mesto plačuje c. k. policaje , ki imajo skoraj le s tako imenovanimi državno-policijskimi zadevami opraviti, ktere ne spadajo v mestno reč. Magistrat naj si najme lastne ljudi za mestno varstvo. — Sklenilo se je dalje po referatu odbornika dr. Schop-pelna, naj se odpravi navadna oljnata svečava po oddaljenih predmestjih, kjer še ni plinova svečava vpeljana, in naj se vpelje petrolej eva svečava, to je, svečava s kamnim oljem ali petrolejem. Svečava z oljem in 102 svetilnicama je stala leta 1863 1967 gold. 2 kr. Teh 102 luči gori skozi celo leto 102.000 ur. Pri pe-trolejevi svečavi stane luč vsako uro, ako je stenj (taht) 8'" širok, na l65/ioo kr., torej svečava z 102 svetilnicama leto in dan na 1683 gold. Po takem se bo prihranilo prvo leto, ako se došteje 214 gold. 20 kr. za prena-redbo svetilnic, 70 gold., zanaprej pa 284 gold. na leto. Tedaj bomo vsled tega sklepa ne samo boljšo in svetlejšo, ampak tudi cenejšo svečavo imeli, kakor jo imajo namesti plinove že po nekterih mestih. Vojakom, ki delajo cesto na grad za dr. Orlovo hišo, se je dovolila doklada po 5 kr. na dan za vsacega moža, in tudi potrebno orodje bode mesto posodilo, pa le posodilo, ker ceste te ne predeluje mesto, ampak vojaštvo za svoje potrebe, kar je odbornik dr. Ahačič posebno povdarjal. — Nekterim najemnikom mestnih zemljišč v rakovi Jelši se je pomanjšala najemnina, ker njih deli ne merijo toliko, kolikor je bilo pri dražbi rečeno. — Slednjič se je po nekoliko prenarejenih predlogih deželnega odbora sklenilo , naj se predela, kar je treba v Marovi hiši, da se bode mogla vsa viša realka vseliti.
— V nedeljo dopoldne   so   se   snidli gospodje,   ki jih je volja   z nekim   denarnim doneskom   podpirati že večkrat omenjeni časnik ,   kteri   naj   bi v nemškem jeziku zastopal naše domaČe interese, ter so sklenili, naj mu je ime „Triglav",   da dvakrat v tednu na celi poli in lični obliki v Blaznikovi tiskarnici izhaja in mu je cena celoletna  s poštnino  vred 6 gold. 40 kraje, sicer pa 5 fl.  Za odgovornega vrednika je bil izvoljen g. Lovro Leskove c. Začel bo list izhajati brž ko bodo vse priprave gotove. — Isti dan nam je o zadevah tega lista dunajski   časnik   „Ost und  West"   prinesel   dopis osnovan v Ljubljani kteri pod zdravniško prislovico: „quod ferrum non sanat, ignis sanat" (Česar ne ozdravi železo, ozdravi ogenj) je posvečen vredniku „Novic." Zato ga ne   smemo   djati „ad aeta."    Nekteri   se   sicer čudijo,   da si. vredništvo „Ost und West-a", ki tudi v nemškem jeziku   zastopa slovanske  zadeve,  je tako nemilo   zoper   svojega   prihodnjega   kolega  ,,Triglava", da je vzelo oni dopis v svoj list;   al mi smo  mu hvaležni zato ,   da je   izpustil ventil   žolčni pelisi „sloven-skega Spatrakusa",   ker vsak zdravnik ve,  da (naj se tudi mi  poslužimo   zdravniške  prislovice)   ,,retentio se-cretionum nocet."  Ko pa bi bil vrednik „Novic" časti-
lakomen, bi bil gospodu dopisniku še bolj hvaležen, zakaj tolike časti mu ni še nihče poklonil kakor, on, ki ga ne imenuje samo le ,,slovenskega Riegerja", temuč ga priličuje še celo slovenskemu Perunu, kteri vse-gamogočen v svoji roki drži „Slovenijo", da le to je, kar vrednik „Novic" hoče, a to ni, česar on noče, da tedaj le on more reči: „bodi politični časnik slovenski!" in v tem hipu se zakatele „unter die Sclaven der poli-tisch-nationalen Orthodoxie" slovenski „Narodni listi!" Kolika — res vsem drugemu svetu kakor tudi vredniku „Novic" neznana čast!! Al dopisnik je pravi diplomat — zna tudi diplomatični francozki jezik — vrednika „Novic" je povzdignil le zato tako visoko v nebo , da ga potem s Riegerjem vred pahne v peklo zavračnikov ali reaktionarjev — in vse to zato , ker je zastopniku slovenskih pravic v nemškem jeziku tudi dal 50 fl., in ker je tako predrzen, da mu z „Novicami" ne grč iz poti.
Ne ljubi se nam , da bi še dalje v mlinu godli ali bob v steno metali. Velika večina najboljih in najvred-niših rojakov naših , ki imajo veljavo v javnosti in so pravo domoljubje svoje pri vsaki priliki djansko ska-zali, je te misli, da je saj začasno živo treba lista, kteri v nemškem jeziku brez „velike politike" obravnava naše domače zadeve, da ga bero tisti, kteri nikdar ne bero slovenščine, ker je brati — ne znajo, in so nam Slovencem bolj iz nevednosti kakor iz hudobije protivniki. Ako zidamo hišo, ni dosti, da postavimo zid in jo pokrijemo s streho, ampak treba je tudi, da sobam napravimo vrata in okna, da nemila sapa od množin vetrov skozi ne piše. Tak zopern pih, kolikor mogoče, tudi odpraviti, je po priliki namen nemškega časnika pri nas. Ako „Stimmen aus Innerosterreich", „Sudslavische Zeitung", „Union", „Politik" , „Ost und West", „Nazionale" itd. niso nepotrebni bili, kako da bi zdaj v hipu ta naš časnik bil? Potreba je tedaj tako očitna, da jo vsak vidi, kdor ni slep ali kdor je viditi noče. Pa ta potreba je še celo glede na veliko množino tistih našincev očividna, ki so pošteni domoljubi, pa žalibog nikdar nikoli slovenske knjige ali slovenskega časnika v roke ne vzamejo samo zato, ker jih brati — ne znajo, in ktere bi v galejo vpregli, ako bi jih morali, da bi brali le pet vrstic. Berite „domo-rodno pismo" v današnjem listu, pa recite, ako ste pošteni, da to ni res?
Kakor pa je nemški list, da ga bere nemško občinstvo, iz gori navedenih vzrokov za naš korist potreben, tako pa tudi ta list slovenskemu političnemu ni nikjer in na nobeni strani na poti. Ali mu bo jemal naročnikov? Ne, ker za Slovence ni. Ali pisateljev? Tudi ne! Saj je „Intelligenz und politisehe Bedeutung" kakor dopisnik pravi, na njegovi strani. Ali mu jemlje kapitalistov? Tudi ne! Saj dopisnik pravi, da komaj je „der Vorkampfer der jung-slovenischen Partei" zinil in rekel: „Tischel deck' dich!", v tem hipu je bilo trikrat več kapitala skupaj kakor za bori nemški časnik. Za vrednika pa tudi ni skrbi, ker „slovenski Spar-takus", pravi dopisnik, je že tudi vrednik slovenskih „Narodnih listov" in spe. Tedaj ni celo nobene overe več , da se ne začno „Nar. listi", in vendar dopisnik pravi, da jih ne bo — zakaj pa ne, je tako hierogli-tično razloženo, da iz dopisa ne more posneti, kdor ni družnik dopisnikovih „Jungsiovenen".
Povedati moramo še, da dopisnik „Novicam" bere levite, da ne zastopajo po duhu „der Jungslovenen" narodne politike zoper vlado, ker „v šoli in cerkvi še nimamo Slovenci nič več ravnopravnosti kakor pod Bachom." Da je v cerkvi nimamo, to prvikrat tukaj slišimo; daje v šoli žalibog! nimamo, naj pa odgovor dajodeželni zbori v Ljubljani, Gradcu, Celovcu^
313
Trstu , Gorici in v Paznu. „Novice" že od leta 1848, ko smo prvikrat ustavo dobili, godejo pesem zastran rav-nopravnosti v šoli in kancelijah, tedaj že toliko časa in v tolikih variacijah, da so je že site in da so o tej zadevi že enekrat prišle v neljubo dotiko s sodnijo. Njih sestavki, o tej zadevi pisani, niso bili samo „Klagen und Gewinsel, kakor večletno javkanje, da nimamo slov. političnega časnika, ampak bila je krepka beseda naših najboljih mož. Da pa se s cepci tolče po glavah nasprotnih, to prepuščamo — prihodnjim „Narod. listom", kakor tudi to, da z glavo predero zid. Sicer pa se tudi „Novice" nikdar niso ponašale s titulom, da so „veliki politični časnik"; iz srca rade to čast prepuščajo drugim, kakor marsiktero čast, ki jo vrednik vživa, rad odstopi družim ; „Novice" so si svojemu cilj in koncu zveste ostale do danes in bodo take, dokler bodo pod vredništvom sedanjim; na tem stališču, tega so si v svesti, pa so si nevtrudljivo prizadevale za svoj poklic. Zato pa so „Novice" tudi najhuji trn v peti časnikom od male „Trie-sterce" tržaške noter do velikega „Bothschafterja", in ne morejo se ponašati, da bi bila „Laib. Zeit." kadaj kakošen naroden sestavek iz njih v svoj list vzela in sicer s tako pohvalo, kakor je vzela „die Jungfernrede" „slovenskega Spatrakusa" o rabi slovenskega jezika.
H koncu te razprave le še to: Ni res, da „Novice", ktere je vrednik vredoval do leta 1849 celo brez povračila, imajo 4000 naročnikov, — ni res, da vse či-tavnice so poslale „geharnischte Verwahrungen" zoper nemški časnik; nobena čitavnica ni poslala ne črke, Čeravno je ^slovenski Spatrakus" menda vsem pisal ali gorko naročal, naj to store; al „sie gehorchten nicht dem Rufe." Samo iz Trsta je dobil Novic, vrednik pismo z mnozimi podpisi častitljivih mož; al ker smo našli tudi može med njimi, kteri ne bero slovenskih časnikov, smo djali pismo „ad acta". Ni res, da je vrednik „Novic" prejel „Absagebriefe" spisane od gospej in go-spodičin; da pa je,,Spatrakus" et comp. po hišah beračil podpisov za protest, to pa je gotovo; protesta mi nismo vidili. Ni res, da je vrednik „Novic" z dr. Costatom vred žugal tajniku Čitavničnemu (recte matičnemu, pa saj je to le pogrešek nalašč), da zgubi službo tajništva, ako ne odjenja od svojega početja; saj službe ne more vzeti, kdor službe ni dal. Al je sicer služba tajnikova „mastna" ali ne, tega ne vemo, da pa je pri tem delu, ki ga zdaj ima tajnik, služba dobro plačana, on sam najbolje ve. Iz tega naj sodijo bravci sami o dopisu „Ost und Westa"  izLjubljane.
—   Gotovo je, tako slišali smo iz verjetnih ust, da se ljubljanske šole: gimnaziine, realkine in nor-malkine zavolj popravljanja šolskega poslopja začnejo še le v pondeljek 17. oktobra.
—   Društvo štajarskih zdravnikov je za svoje dopisovajoče ude si izvolilo gosp. doktorje: medic, sve-tovavca žl. Andrioli-a, prof. Valenta, primarja Fux-a, okrajnega zdravnika Mally-a in Gauster-a.
—   „Južni sokol" obhajal bode 2. oktobra 1864 svojo prvo obletnico in napravi v ta namen popoldne ob pol štirih, ako bo lepo vreme, na poletnem sokolišču občno telo vanje, in zvečer ob pol devetih ples v čitav-ničini dvorani. Po sklepu odborovem vabijo se k občnemu telovanju kakor tudi na ples vsi udje južnega sokola, ljublj. čitavnice, in udje unanjih čitavnic. Omeni se, da k občnemu telovanju smejo priti tudi gostje, ako so bili poprej naznanjeni odboru; razun imenovanih pa nima nikdo prostega vhoda. Pokazati hoče o tej priliki južni sokol napredek, ki mu je bil mogoč v prvem letu njegove starosti, in da mu je mar za narodno telovanje.
—  Kakor slišimo osnuje g. Mandič, učitelj pri juž.
sokolu, od 3. oktobra naprej telovadno učilnico za mladost, ktera nima prilike ali dovoljenja udeleževati se kacega društva. „ Južni sokol" mu je v ta namen prostovoljno svoje prostore prepustil. Učenci se neki vpisujejo pri društvenemu blagajniku gosp. Bernardu Jenteljnu in čujejo pri njem 50 kr. učnine na mesec.
314