Knjiga Slovenska dobah XYI. XYII veka. III. Tretji je imenovati Jancz Ludvik Sclioenleben. Rodil se je 1. 1618. v Ljubljani, kjer mu je oče nekaj let bil župan; uči se pri Jezuitih, vstopi v njihov red, poznej izstopi iz njega, postane dekan pri stolni cerkvi, potem v Ribnici, naposled umakne se vsem službam, da živi le vedi in knjigam, ter utnre v Ljubljani 15. okt. 1681. 1. Pokopan je pri Jezuitih in v cerkvi sv. Jakoba je na grobni spoinenici pisateljska slava njegova povcdana v uaslednjih vrstieah: ,,Asserendae et propagandae Immaculatae Conceptionis Divorumque Coelitum Cultui Augustissimae Domus Austriacae Honori Ducatus Carnioliae Patriaeque Nomini Qua sacris qua prophanis Lucubrationibus Ad Nominis Immortalitatem claruit". Bil je sloveč v učenosti in dostojnosti: Carniolus Labacensis, Ss. Theologiae Doctor, Canonicus et Decanus Ecclesiae Cathedralis, Protonotarius Apostolicus, Archidiaconus Carnioliae Inferioris s. Plebanus Caesareus Reifnicensis etc. ,,Er war ein hochgelehrter Theologus, auch stattlicher Historicus und Genealogicus, dabey sehr beredt, und sowol in Teutscher als Sclavonischer Sprach, ein trefflich-guter Prediger ..." Valvazor, ki to o Schonlebenu pravi, našteva 38 tiskanih knjig in knjižic njegovih, največ v latinščini, 6 posebnih rokopisov in več drugih stvari (Collectanea, Notationes etc). P. M a r c u s Pohlin, po naoUtih knjigah in rokopisih 8indefessi pro Patriae honore Patriotae, Proto- Academici Operosi, atque zelantissimi", piše o sklepu: ,,Clarissimus hicce Popularis noster, ut patet, tot libros scripsit et edidit quoque, quot nemo ex nostris; ideo etiara a tot Scriptoribus in eorum operibus laudatur, nominatim a Valvasorio Lib. VI. pag. 354 sui Chronici et alibi passira; a Thalbergio nostro, sed et ab exteris etc. (Bibliotheca Carnioliae pag. 49, 50.)". Pisal je J. L. Schonleben sicer največ latinski, nekaj nemški, vendar mnogo na slavo svoji domovini. Nabral je dokaj učene tvarine v siuislu tedanje dobe. Znamenita je nam vzlasti knjiga: Aemona Vindicata sive Labaco metropoli Carnioliae vetus Aemonae nomen jure assertura. Salisburgi 1674 in 4'°- (Dedicatoria . . . ex musaeo raeo Archidiaconali Reiffnitij . . .). — Še bolj pa: Carniolia Antiqua et Nova sive Inclyti Ducatus Carnioliae Annales Sacro-Prophani. Ab orbe condito usque ad annum millesimum aerae Christianae. Tomus L, Part. III. Labaci. J. B. Mayr. A. 1681 in Fol. — Tej bila je nAemona Vindicata — opusculum prodromum", in v predgovoru pravi: BScripturus brevem patriae meae Chronologiam, opus aggredior arduum ... primus .. . tempus breve... me aliud isthic non agere, quam brevi compendio arapliori operi praeludere. Erit, qui post me, non tamen sine me, haec auctiora producet". Bil je t,o v istini prijatelj njegov — Valvazor. — Učenjaku J. L. Schonlebenu gre tudi hvala, da je po njegovem prizadevanji iz Solnograda v Ljubljano 1. 1680 se priselil Janez Krstnik Mayr z bukvarno in tiskarno svojo. Manj učen je bil Janez Ludvik Schonleben v nKnjigi Slovenski". V tej mu je edino delo: BEvangelia inu Lystuvi na vse Nedele inu jemenitne Prasnike zeliga Leita po Catoliski vishi, inu poteh ponoulenih Mashnih Bukvah resdeleni etc. Stiskanu v' Neinshkiin Gradzu. V sakladi Joannesa Helma Bukveniga Vesnika. V tem Leyti 1672. 8°. 447". Hac editione editionem Chroenianam quibusdam Evangeliis, epistolis, orationibus etc. adauxit, versionemque tnagis ad Carniolicum idioraa accoraodavit (Biblioth. Carnioliae pag. 40). Knjižico poklanja BBibliopola Joannes Helm" knezoškofu Jožefu grofu Rabatta, in po prejeti pravici, da jih sme tiskati, nasledva BPraemonitio ad Lectorem", v kteri pisatelj Joannes Ludovicus Schonleben trdi, da nIdioma Slavonicum cx quo ortutn est Carniolicum" irna toliko raznih narečij, da je nemogoče, dati ene Evangeljske bukve vsemu ljudstvu v vseh besedah všečne. 0 Hrenovih, pravi, gre tožba, da je v njih mnogo besed Hrovaških in Dalmatinskih (t. j. Srbskih); o teh se bodo nekteri pritoževali o Nemških. Ali — kadar manjka lastnih, sprejamemo rajši vže navadne. Malokteri Ljubljančan ve, kaj je jezer, dedič, nam. tavšent, erbič, erbšina. nEt haec censenda sunt nativa, cum Carniolia nostra non ex meris Slavis, sed Gerraanis et Slavis jam inde a principio adventus Slavorum in has terras, mixtim habitantium coaluerit, unde in multis immutata est Slavica lingua, et a vicino traxit, quod non habebat in suo penu". — Kdor je na meji Hrovaški ali Laški, vpiše si v svojo knjigo lahko ondi obične. — 0 branji ali izrekovanji kaže, da Hrovatje in Dalmatinci izgovarjajo, kakor pišejo, Kranjci pa poluglasno na pr. prišal: pršl; vendar se glasniki v pisanji ne smejo izpuščati, da ne nastane p. prvrgl nam. pervergel. rQuare scribainus more gentis, loquamur more regionis". — Potem razlaga, kadar sta i in \ samoglasnika, se pišeta i in u, soglasnika pa j in v; da je ločiti s pa f, sh pa fh, ker se po njih spreminja pomen na pr.: sadet (t. j. zadeti) altingere, sad retro, shalit (t. j. žaliti) contristare. nasprot fadet (t. j. saditi) plantare, fad fructus, fhalit (t. j. šaliti) jocari. BVerum haec et similia non tam ex scriptione, quam ex sensu et connexione vocum qua ratione pronuntiari debeant, colliguntur. Et linguae hujm ignaris nulla praccepta suffecorint, peritis vix ulla sint necessaria" etc. (a!s wenn dieses blofs von unsrer Sprache galte! — Maa sieht aus allen diesen Rasonnements, Schonleben's Sprachwissenschaft stand etwa auf einer Hohe mit Truber's seiner! Kop. Gramm. S. 61). Nato pripoveduje, da je natisniti dal cerkveni koledar, kjer so prazniki zapovedani zaznamnjani (tako na pr. ss. Hermagora in Fortunata — festum de praecepto cutn pridiano jejunio) itd., posebni se pa na praznem prostoru vpišejo. Vsega tega je 17 listov. a) BEvangeliainuLystuvinavseNedele" so (str. 1—267) natisnjeni po Hrenovih, tu in tam s ktcrirai razločki. Na primer bodi le: BKaku ti pak vidiš en pesder v' tvojga brata očessu, inu bruna, kir je v' tvoim očessi nepremisliš? Ali kaku moreš ti h' tvojmu bratu reči: Derži brat, jest hočem ta pesder iz tvojga oka vzeti: inu ti tiga bruna, kir je v' tvoim lastnim očessu, nevidiš? Hinavec, izpravi poprej tu brunu iz tvojga oka: inu potle gledaj, de izpraviš ta pesder iz tvojga brata očessa". Luk. VI, 41. 42. b) BEvangelia inu Lystuvi... ob terdnih inu zapovedanih Praznikih v' Sveti Catholiški Cerkui" inu Bly per nekaterih Cerkvah" so str. 269—380. — Molitva po Pridigi, za Vsiga Karšanstva Nadluge, reve, nadležaine, inu navarnosti. Karsčanska gmain Spuvid k' Bugu, po Pridigi, ali sicer pogostu reči spodobna (381—386). — Catholiške Peissmi (387—404): Bošična Peissem I. (»Ta dan je vsega vesselja — Divica je rodila — Tega sinka Bošijga: — Divica je ostala — Našiga odrešenika — Stvarnika nebeškiga — Angelskiga kraila: — Gdu je šlišal glih tega. — Divica rodila Boga — Je čudu preveliku« itd. itd.); II. Bošična Pejssem (»Enu je Dete roijenu: ai roijenu, — Notri v' tem meisti Betlilehem, — Notri v' tem meisti Bethlehem. — V eni preprosti stalici, ai stalici: — V enih osslouih Jasselcah: — V enih osslouih Jasselcah« itd.). Desset Zapuvidi v' Postu. Velikonočna (»Jezus je od smerti vstal — Od njega britke martre: — Ob tu se Vesselimo, — Inu Boga hvalimo. — Kyrie eleison, Christe eleison« itd.). Od Svetiga Duha ob Finkuštim čassu. — Od Divice Matere Mariae v' Adventu (»Jager na lovu Šraja — V tim thronu nebeškim: — V nebessih se zpreliaja — Sveta Troijca žnjim. — Eno serno loviti — Iz nebess je poslan, — Ta lovec je en Angel — Gabriel imenovan« itd.). Od Divice Matere Mariae Čez Leitu (»0 Ti Divica Mati Maria — Ti si nebeška presvetla zarja, — Skuzi tebe sije Jezus Nebešku sonce, — Nam naše serca resvetli: — To pak ti Jezus oblast imaš — Sai daš nebessa komer hoč« itd.). c) Catechismus ali kratki zapopadik potrebnih katholških navukou, za karšanska mladust preprostu postaulen (str. 405—447). — V tirn imeni Boga Očeta itd. — Oča naš, kir si v' Nebessih .. . Izydi se tvoja vola, kakor na Nebi, taku na semli. .. Temuč nass reši od slega. — česčena si Maria, milosti polna . . . žegnana si mej ženami ... — Jest verujem ... Doli je šell h' peklom ... Od viinod ima priti... Gmaino Svetnikou ... inu večnu živejne. — Svete Desset Zapuvidi Božje: Taperva... Jest sem Gospud tvoj Bug, ty nymaš drugih Bogov raven mene imeti. Ty nymaš Imena Gospuda, tvojga Boga nepridnu pelati. Spumni, de bodeš ta prasnik posvečoual. Spoštuj Očeta tvojga, inu Mater tvojo, de tebi dobru grej inu boš dolgu žiu na semli. Ty nymaš vbijati. Ty nymaš prešuštuati. Ty nymaš krasti. Ty nymaš krive priče govoriti super tvojga bližniga. Ty nymaš želeti tvojga bližniga Žene. Ty nymaš želeti tvojga bližniga Hiše, ni Hlapca, ni Dekle, ni Živine, ni vsiga kar je njegouiga . .. Zapuvidi naše Duhovne Matere, svete karšanske Cerkve: Te od Cerkve gori postaulene Prasnike prasnovati. Svete Maše oprauilu, ob postaulenih Prasnikih, z' spodobno službo objiskati. Te postne sapovedane dny deržati: kakor ta štiridesset danski post: te štiri Quatre: inu nekatere postaulene Dellapuste. Item, ob Petkih inu Sabbotah messne Iedi se sderžati. Grehe eninau vrednimu, naprej staulenimu Farju v' lejtu nar majne enkrat ispovedati: inu ob velikunočnim čassu Svetu Rešnu Tellu perjeti. Ob prepuvidnih čassih nikar ohcejtovati.. — Ty veliki naglauni grehi: te lepe čednosti ali Tugenti, letim naglaunim grehom super. Grehi super sv. Duba. Štirji pretežki grehi kateri v' svetu Nebu vpyjejo ... Ludskih grehov se deležne sturirao na lete devetere viže. Lete Sredee pak zlužio k' ogibbainu teh grehov. Imenitiši dobra della. Sedmeri vihši Dary sv. Duha. Ti lubesnivi Saduvi sv. Duha. Pogubiva della tiga Messa. Sedmčre telessne — Duhovne della svete Milosti. Terje Evangeliski svetuvi. Sedem Sacramenti. Ossmere Isveličanstva Evangeliške Postave. četvere pusledne reyči tiga človeka. Molitva pred jedio, po jejdi... kadar se z' Ifitra gori vstanne... z' Večer spat grej. Spuvid. Kadar se sgony Ave Maria: Ta Angel Božji je pernessel Divici Marij selstvu, inu ona je spočela od svetiga Duha, našiga Isveličarja. — Pole, rekla Maria, jest sim ena Dekla Gospodnja, meni se isgodi po tvoji bessedi. —Inu ta besseda je messu postala, inu je v' nass prebivala: Zatoraj Isveličanu je tu tellu, kateru je tebe JESVS nossilu, inu te perssi katere si ty zessal. — Molitva ob Poldne inu zlasti v' Petik kadar se Tenebrae ali Jesuseva Iočuva sgony... čestu v' dnevi... kadar vrra bye... k' sv. Antonu Paduanskimu. — Obari nass Bug Oča, Syn, inu Sv-ti Duh. Amen. Opis Krškega okrajnega glavarstva. I. L. (Dalje.) cl) ZemljepisTLi del. Meje Kostanjeviške politične občine se ne ujemajo z župninami pa tudi ne z mejami šolske občine, zato bodemo v popisu razločevali politično, župljansko in šolsko občino. V tukajšnji župljanski in politični obcini je ena dvorazredna šola. Župljanska občina ima 1517 prebivalcev, politična pa 2952; šolska se strinja z župljansko do zdaj. Za šolo ugodne mladine je od 6. do 12. leta: dečkov 94, deklic 91; vkup 185. V šolo hodi dečkov 76, deklic 77; vkup 153. V ponavljavno šolo, s katero je združen tudi kmetijski tečaj, pa hodi deckov 10, deklic 24; vkup 34. —V šolski občini so Gorjanci, katerih odrastka se tii zoveta nOpatova gora" in nČerneči vrh". V Kostanjeviški občini je reka Krka, ki ima skozi politično občino eno uro dolgi tek, skozi župljansko pa petnajst minut več. Potoki so: Prekopski potok, ki se izliva pri Dobravi, Studena se izliva potem, ko blizo Kostanjevice vzprejme Oberh, prav poleg Kostanjevice, od desne strani v Krko. Lokavec v vasi Koprivnik se izliva v Krko od leve strani. Prekopski potok izvira pri Pleterjah v Šent-Jernejski občini, in teče skozi Gruče, Gornjo in Dolnjo Prekopo in Dobravo po Kostanjeviški župnini. Na tem potoku je več mlinov. Studena izvira dobro četrt ure od Kostanjevice pod vasjo Globočice; je jako čista in mrzla, in vzprejme ne daleč od izvira na levem bregu Orehovški potok (hudournik); hrani postervi, in goni kmalu pri izviru žago in mlin; malo nižeje je drugi mlin, ki pa uže nekaj let praznuje. Oberh, ki izvira blizo samostana pri Kostanjevici, pod vasjo Grič, in uže sam po kratkem teku mlin goni, izliva se blizo Kostanjevice v Studeno. Lokavec se nabira iz Krakovskih mlak, teče skozi Koprivnik, in tudi goni en mlin; po kratkem teku se izlije v Krko pod Koprivnikom. — Ribnika ni zdaj nobenega; bil pa je do lani blizo samostana, samostanski ribnik, pa jako zanemarjen, zato so ga posušili. Obrtnije ni tukaj nikakoršne; rokodelcev je komaj za silo. Ljudsko blagostanje je siromašno. Vzrok siromaštva je prirojena trma, ki ne pusti slišati o kakem kmetijskem napredku, potem razvada v jedi in pijači in oderuštvo premožnejših ljudi. — Redijo tukaj govedo, revnega pleraena, ki se najbolj nagiba k štajerski sivi živini. Konje imajo v ravnini; prašiče pa povsod jako redijo, pa le za pleme; pitajo jih malo. Koze redijo po hribovskih vaseh. Tudi čebeloreja je precej velika, a o uranera čebelarstvu ni sluha ne duha. D o p i s i. Z Goriškegil, v dan 27. maja. Ker se nihče drugi ne oglasi, hočera Vam jaz ob kratkem sporočati o izpitili uoiteljske sposobnosti v bližnjej Gorici; dobro vedoč, da ima »Učit. Tovariš« še precejšnje Stevilo mladih učiteljev mej svojimi bralci, katorih taka sporočila nič manj ne zanimajo kot še tako izvrsten uvodni članek. — Žal, da ne morem takrat sporoeati o Bog vc kakem uspehu ali udeležbi; bilo je oboje pičlo. Tudi ni bil noben udeleženec slovenske narodnosti. — Oglasilo se jih je troje: en učitelj in dve učiteljici, vsi trije iz Furlanije. Učitelj je dostal dopolnilni izpit iz nemščine (kot predmet) za Ijudske šole z dobrim vspehom, učiteljic pa ena ni prišla, druga je pa mej izpitom odstopila. To je vse. — A važnejši nego to je neki slučaj, ki se je vsled preteklih učiteljskih izpitov pripetil in ki utegne ne-le ueitelje ampak tudi okrajne šolske svetovalce zanimati — služeč jim v vzgled. — Neka ministerska naredba — kakor znano — določuje učiteljskim izpitom na leto dvojni obrok, v prvej polovici inoseca aprila in oktobra. V tem času je tedaj vsakemu učitelju, izpolnivšemu predpisane pogoje, dovoljen pristop k izpitu ne glede na to, ali ima slučajno šola, na katerej službuje, takrat počitnice, ali ne. Tega ozira tedaj ona ministerska uredba ne jemlje in ga tudi — vsaj kolikor jo meni znano — do zdaj nijedna šolska oblastnija ni jemala, le Gradiški okrajui šolski svct, kujemu oni trije učitelji, oziroma učiteljice, pristoje, je hotel takrat neko izjenio delati: sporočaje vodstvu Goriške izpraševalne komisije, da ne more dovoliti odpusta dotičnim trem oglašencem, da bi k izpitu prišli, ker niraa nikogar, ki bi je pri pouku supliral. S tem je pa oui okrajni šolski svet očividno svoj delokrog prestopil, vsled česar je tudi od deželnega šolskega sveta zasluženi ukor prejel. Nasledek tega je pa bil, da so se učiteljski izpiti za en teden zakasnili. Iz Postojinskeg'a Okraja, v dan 4. junija. — V 2. dan t. m. imeli smo učitelji Postojinskega šolskega okraja svoj letošnji zbor. 0 rešitvi dnevnega vzporeda itd. došlo bode od druge strani sporočilo. — Jaz hočem tu le navesti, da se je po koneanej kunferenciji pri obedu nabralo nekaj novcev za nagrado onemu, ki bode dostojno ocenil uašega vladiko Slomšeka kot pedagoga. — Poziv za doneske k tej nagradi, kojo ob času misli razpisati Ptujsko učit. društvo, objavljali so pred par meseci slovenski časopisi. — Nam učitcljem slovenskim pred vsem ima biti mar, da se častna nainera naših Štajerskib drugov sijajno obistini; zato pa polagajmo po slabih svojih močeh malo žrtev na oltar dobre domovinske nam stvari! Vsaj bode vse le v lastno našo čast ter v dobro revnej še našej pedagogičnej slovesnosti. Dragi sobratje, po drugih okrajih, — nabirajte v to svrlio mej sabo, najbolje todaj, ko boste zbrani vsi pri učiteljskih konferencijah! Zrno do zrna pogača ... — k. — Iz Šmarije. Pri nas imeli smo že kakib 28 let staru borno šolsko zastavo; želeli smo torej nove. Nabirali smo za-njo inej šolsko mladino in mej občinstvom, in zares kmalu se je bilo nabralo nad 100 gold., da smo mogli novo zastavo naročiti. Izdelal jo je prav okusno in lično gospod Blaže Rasp, cerkvenik škofljske cerkve v Ljubljani. Zastava je iz belega svilnatega damaska z zlatom obšita in obrobljena. Lepi podobi predstavljate: Jezusa, ko male otročiče blagoslovlja, in sv. Alojzija. Nova zastava stane 120 gold. — V dan 22. maja t. 1. je bila slovesno blagoslovljena v poddružnici sv. Križa. — Zbrali so se učenci in učenke zjutraj o poluosmi uri pred šolo. Potem smo šli za novo zastavo uvrstcni k sv. Križu. — Ob 8. uri je bila sv. maša, pri katerej je pela šolska mladina. Po sv. maši pa tso častiti gospod dokan blagoslovili zastavo ter potem učencem razlagali pomen blagoslovljenja in naslikani podobi. Po sv. rnaši pričelo se je razveseljevanje in pogostovanje mladine s krubom in s pivo. Bilo jo tudi več odličnih gostov navzočih. Ko je poludne zazvonilo, molilo se jc združeno »angolovo češčenje«. Potem govori učenka zahvaljevaje se za lepo slavnost, za pogostovanjo in konča govor s trikratnim živijo-klici na Njih Veličanstvo. Iz vseh grl ponovi se trikmt »živijo« potem pa se zapoji; cesarska pesen, katero je vse občinstvo stoje in odkiito pelo. Pdtem so je zopot vsa mladina uvrstila ter šla za svojo blagoslovljeno novo zastavo v Šaiarijo, kjor se je zasfciva v ceikvi liranihi. — K sklepu se šolsko voditeljstvo v imenu šolske mladine prurčno zahvaljuje vseui tistira, ki so k napravi nove zaatave in sploh k tej lepi veselici kaj pripomogli. Ob onem pa tudi priporočamo gospoda Blažeta Raspa vsem, ki hoto napraviti lepo in ceno šolsko ZMstavo. B. \"L Ljubljanske Okolice. Učitelji tega okraja zbonivali bodo lotos v dan 2. julija v Št. Vidu nad Ljubljano se sledečim programom: 1. Gospod nudzornik otvori konfereiicijo. 2. Volita se dva zapisnikarja. 3. Praktiuno poučevanje risanja geometričiiib podob v zvezi z oblikoslovjem; poroča gospod Krmavner. 4. Praktično poučevanje pesmi po posluhu; poroča gospod Podkrajšek. 5. Poročilo gospoda c. k. okrajnega nadzoruika. 6. Korist, uravuava in, učaa tvarina poljedelskega pouka se posebnim ozirom na krajevne razmere našega okraja; poročata gospoda Govekar, Potočnik. 7. Kaj naj bere učenec doma, in kako naj se uporabljajo šolske knjižnice kot pospeševalno sredstvo šolskib namenov; poročata gospoda Gregorin, Žibert. 8. Načrt učnega črteža za ponavljavne šole našega okraja; poroča gospod Borštnik. 9. Izbiranje šolskih knjig za leto 1883—84.; poroča gospod Stojec. 10. Poročilo knjižnične komisije. 11. Volitev stalnega odbora in knjižnične komisije. 12. Samostojni nasveti, ki se imajo gospodu nadzorniku vsaj 8 dni pred konferencijo naznaniti. — Kakor razvidno, je program našemu zborovanju posebno obširen. Ker so na dnevnem redu točke, katere so, kakor ravno poljedelsski pouk na ponavljavnih šolah, eminentne važnosti, bode težko preostajalo dovolj časa, udeleževati se debat povsod z onim zanimanjem za stvar, po katerem edino je le mogoče namenu konferencije zadovoljiti. —j — Iz Ljubljane. Redna konferencija Ljubljanskega mestnega šolkega okraja bila je 31. preteč. m. v mestni dvorani. Zbralo se je 34 g. g. profesorjev, učiteljev in učiteljic. Tudi mestni župan gosp. Peter Grasselli počastil je sejo s svojo navzočnostjo. Seji predsedoval je c. k. okrajni Solski nadzornik gosp. Leop. vitez G a r i b o 1 d i, kateri si je namestnika izvolil nadučitelja gosp. A. Praprotnik-a. Zapisnikarja bila sta učitelj gosp. Val. Kumer in učiteljica gospodičina E. K ern. Gospod okrajni nadzornik je pri opazkah svojega zaznanja mestnemu učiteljstvu izrekel, da je po vsem jako zadovoljen o napredovanji mestnih šol i. t. d. Pri točki: »Kako naj se knjižnice za učence uspešno uravnajo«, so gosp. Pr. Kokalj, gosp. Iv. Tomšič in gospodičina Frid. Konšek v daljnih razpravah nasvetovali, kakšne in katere knjige naj se vzprejemajo v knjižnice za učence. Naj važniši bil je sklep: Naj se sestavi imenik vseh slovenskih kiijig za šolske knjižnice , ter naj se objavi in posebej natisne. — Pri izbiranji šolskih knjig za prihodnje šolsko leto obveljale so vse dozdanje šolske knjige, samo s pristavkom, če bode »Prvo berilo« (R. Ž.) o pravem času odobreno, naj se uže prihodnje leto uvede v drugi razred. Gosp. Fr. Kokalj poročal je o okrajni učiteljski knjižuici. V odbor za to knjižnico izvoljeni so bili g. g. Fr. Kokalj, J. Bele in A. Žumer, v stalni odbor pa g. g. Iv. Tomšič, A. Praprotnik, Fr. Raktelj in A. Žumer. Gospod okrajni nadzornik sklenil je sejo z iskrenimi besedami učiteljem opominjaje jih na vzvišeno prihodnjo slavnost šeststoletnice. — Ljubljanski mestni zborjev seji 29. preteč. m. g. g. učiteljem Belar-ju, Praprotnik-u in Raktelj-u dovolil tretjo petletno doklado s 60 gold. od l.januvarija 1.1. Tudi je v ravno tej seji katehetu dekliške mestne šole g. Jos. Resnik-u nagrado povišal od 200 na 250 gold.; prisodil je za poučevanje v obrtnijski pripravljavni šoli štirim mestnim učiteljem in dvema voditeljema za pretečeno polovico šolskega leta vkup 330 gold. nagrade; dovolil je tudi mestnema učiteljema gosp. Bahovec-u in Kumer-u (kot podučiteljema) vsakemu 42 gold. petletne doklade. Poročevalec gosp. profesor Fr. Šuklje tudi še naznanja, da se bodo mestnim učiteljem plače stalno uredile. Pri tej priliki je mestni zbor tudi enoglasno sklenil, da se šolskemu voditelju gosp. A. Praprotnik-u, povodom njegovega 251etnega službovanja v deški ljudski mestni šoli, v priznanje njegovega delovanja po predlogu gosp. Klein-a podeli meščanstvo Ljubljanskega mesta brez taks, na predlog šolskega odseka, v čegar imenu poroča gosp. piofesor Fr. Šuklje, pa, da se mu dozdanja letna službena doklada poviša od 100 na 200 gold. in na predlog gosp. Goršič-a, da se rau nakloni častna nagrada 200 gold. v utrjenje njegovega pri službovanji pokvarjenega zdravja. Tako odlikuje slavno narodno občinsko starejšinstvo za svoje učitelje v Ljubljani. Slava! — (Vsi. še celo sicer v drugih stvareh nasprotni nam listi, so poslednje odlikovanje pripoznavali kot »blag učin« mestnega zbora, samo dobroznani »Herren desLaib. Wochenblattes« pri tej priliki niso mogli skriti svoje zelene zavisti, da so kakor drugod tudi tukaj kazali svojo zlobno strast. — Ker ravno odhajajo »rakom žvižgat«, voščimo jim »srečno pot!«) — Slovensko učiteljsko društvo ima zdaj (kakor smo uže omenili) svojo sobo na sv. Jakoba trgu v grof Blagaj-evi hiši štev. 10, kjer so g. g. udom razpoloženi časopisi in društvena kujižnica. Vsako sredo zvečer ob 8. uri je tu društveni »jour-fixe«. Iz Ptujskega okraja. Javna zahvala. Gospodu Arminu Gradiščnik-u, učitelju v Senožečah, nižeje podpisani za poslanih devet goldinarjev, katere je za Slomšekovo nagrado nabral mej svojimi tovariši v Postojini, izrekam iskreno zahvalo. Franee Žiher, predsednik 1'tujakega ueiteljskega društra. &___©% ©^Ogtl _ IB — Odlikovanje. Botaniško društvo »Irmissia" v Weimaru v Tiiringu imenovalo je gospoda Dragutina Hirca, učitelja ljudske šole v Baksu iii znanega hrvatskega prirodoslovca, za svojega člana. On je prvi, piše ,,Napredak", izmej Hrvatov, ki je član tega učenega društva. Tudi mi slovenski učitelji čestitamo iz srca gospodu Hircu na tem častnem imenovanji. — Denarno pomoč obrtnijsklm omlko nadaljujočlm iolam je minister za bogočastje in uk z ukazom s 26. preteč. m. za leto 1883. odločil, in sicer: za Kranjsko iraeuovanim šolam v Kočevji 100 gold., v Ljubljani 2000 gold., v Tržiči 150 gold., v Novem mestu 400 gold.; za Primorje v Gorici 400 gold.; za Koroško v Železni kapli 100 gold , v Bistrici v Rožni dolini 200 gold., v Trgu 220 gold., v Borovljah 400 gold., v Celovci 600 gold., za trgovinsko šolo 530 gold., za nadaljevalno dekliško šolo 600 gold., v Belaku 250 gold., v Velikovci 150 gold.; za Štajersko v Brucku (a. d. Mur) 150 gold., dekliški šoli 100 gold., y Celji 200 gold., v Slovenski Bistrici 100 gold., v Gradci 150 gold., v Knittelfeldu 150 gold., v Ljubnem 50 gold., v Mariboru 300 gold. — Avstrijsko učiteljstvo po verolzpovedaDJl. Od 25.518 cislitavskih učitelje? je 24.132 katoličanov, 367 evangeljskih, 1360 grško-zjedinjenib, 221 nezjedinjenih in 528 židovskih. — Skrčenl prostl dnevi. C. k. deželni šolski svet za Nižje-Avstrijsko in za Štajersko sta proste dneve mej šolskim letom tako skrčila, da bode šola: veliko sredo, v torek po veliki noči, v soboto pred binkošti in v torek po binkoštih in tudi tisti dan, za katerega je morda namenjena kaka šolska veselica. — JLondon ima okolo 685.000 za šolo ugodnih otrok. Napravili so 25 novih šol, v katerih ima samo 25.393 otrok prostora. V vseh šolah skupaj je za 502.095 otrok prostora, a blizo 200.000 otrok je brez vsega pouka in to v največjem mestu izobraženega sveta. Razpisi učiteljskih služeb. Na Kranjskem. Služba učiteljska na jednorazredni ljudski šoli v Št. Vidu pri Brdu z letno plačo 400 gold. in s stanovanjem razpisana je, da se definitivno postavi, do 15. julija t. 1. — Prošnje oddajajo se c. k. okrajnemu šolskemu svetu v Kameniku. — Učiteljska služba v ljudski šoli v Budanji z letno plačo 450 gold. Prošnje c. k. okrajnemu šolskemu svetu vPostojini do koncat.m. Preraembe pri učiteljstvu. Na Kranjskem. Gospod Ivau Kogej, nadučitelj na Brezovici pri Ljubljani, je za trdno postavljen. — Gosp. Val. Žvagen, učitelj v Starem Trgu pri Loži, pride na drugo učiteljsko mesto v Radovljico. — Gospodičina Costa, učiteljica v Planini, je za trdno postavljena. — V Uršulinskem samostanu v Loki je 11. t. m. umrla čast. M. Alojzija Kozina, vrla učiteljica v vnanji šoli, 44 let stara. Naj v miru počiva! Mesto Kostanjevica z 31 vasmi v politični občini. V šolski občini je razven Kostanjevice le še 19 selišfi. Izmej teh pa spadajo tri vasi k politični obeini Šent-Jernejski. — Imena vasi v šolski občini so: Kostanjevica ima 464 prebivalcev; Sajovec ima 64, Malerfec 94, Koprivnik 33, Dobe 142, Dobrava 46, Prekopa dolenja 112, Prekopa gorenja 77, Gruca 32, Ržišče 48, Vodenice velike 88, Vodenice male 50, Kočarija 77, Ivanše 15, Podstrm 14, Gri6 23, Zaboršt 25, Orehovec 241, Dolšce 44, Globočice 49 prebivalcev. — V politieno občino pa spadajo še sledeče vasf: Ban veliki se 61 prebivalci; Ban mali sč 53 prebivalci; všolana sta v Šent-Jernej. — Avguštine ima 32, Frluga 21, Gradine 37, Jablance 58, Karlče 14, Črešnjevac 50, Mladje 51, Ošterc 159, Prušna vas 70, Črneča vas 186, Sliaovec 82, Vrtača 19, Vrblje pa 43 prebivalcev. — Iz tii naštetih 13 vasi so otroci skoro brez šole. Všolane so te vasi v Sv. Križ, pa le po imenu, ker imajo razven Karlič, Slivovc in Jablanec vsi čez eno uro hoda do Sv. Križa. Gotovo je, da je po nekaki vnemarnosti 667 prebivalcev brez šole. V Kostanjevici je župljanska cerkev sv. Jakoba in podružnica sv. Nikolaja. Nekdaj je bila tudi cerkev sv. Martina, in kakor ljudska pravljica pripoveduje, tfi cerkev sv. Neže, ne daleč od župljanske cerkve. V župljanski hiši pa je kapela sv. Ane. — Na Slinovcah je cerkev Matere božje dobrega sveta. Postavili so jo pred 102 leti tukajšnji Cistercijenzi. Ne daleč od cerkve, proti jugu, stoji mala kapelica Matere božje, ki je bila menda na tem holmcu prvotno svetišče. — Cerkev Matere božje v samostanu je zapuščena. Na Vodenicah malih je tudi cerkev Matere božje, na Ržišah pa cerkev sv. Magdalene. Na Velikih Vodenicah je kapelica Matere božje, v kateri se pa ne mašuje. — Gradov tukaj ni, le na Dobravi je mali gradič, imonovan ,,Gutenbof", lastnina Globočnikovih dedičev. — Vse polje okoli Kostanjevice je skoraj z malo izjemo lastnina samostana ali pa župljanske cerkve. Zanimivosti. Spomenikov ni v Kostanjeviški občini nikakoršnih, če ne vzamemo za spomenik podobo ustanovitelja samostana, vojvoda Bernarda, katera je vzidana v župljanski cerkvi na levi strani; in podobo nad samostanskimi vrati, ki kaže Marijo, varuhinjo samostana, pod njo pa bosenske roparje, ki so odsekali svojemu pajdašu glavo, misle, da je menih. — Roparji so namreč mislili napasti samostan po no6i; eden se splazi skrivaj, menda še po dnevi v samostan, po noči pa je imel odpreti čakajoeim pajdašem vrata. Prej pa, ko odpre vrata, umori meniha in obleče njegovo kuto, potem gre odpirat vrata. Ko roparji skozi vrata planejo, odseka eden preoblečenemu pajdašu glavo misle, da je vratar. Ko pa glavo vzdigne in pajdašem pokaže, spoznajo, da je to glava onega Bosnjaka, ki se je bil v samostan splazil. Ustrašili so se ter pobegnili, in niso nikomur kaj žalega storili. (Dalje prihodnjič.) HfeSfcJi3©'^B__©©'te« — Habsburškl rod. ,,Sporuenica, da je minulo 600 let, kar je Kranjska in Štirska združena s preslavno Habsburško vladajočo rodovino". Slovenskej mladini sestavil Ivan Tomšič, učitelj na c. k. vadnici v Ljubljani. Na Dunaji, 1883. Natisnil in založil Karol Rauch (V. Spenglergasse, 6). Ta jako lična knjižica, o kateri smo uže zadnjič govorili, prišla jo ravnokar na svetlo, in priznati moramo, da nam prav prav ugaja in je prav primerna, da se naši Ijubi mladini deli v dar in v slavni sporainek. Cena ji je naslednja: Posamezni iztiski po 10 kr. (s poštnino 12 kr.); 25 iztiskov 2 gold. 50 kr.; 50 iztiskov 4 gold. 50 kr.; 100 iztiskov 8 gold.; 500 iztiskov 35 gold.; 1000 iztiskov 60 gold. Naročila vzprejema gospod založnik; dobiva pa sc tudi pri Ljubljanskih bnkvarjih. — ,,Šolska mladlna o šeststoletnici prcsvetle cesarskc rodovine Habsburškc na Kranjskem" (1283.—1883.) dve pesmi z napevoma, kateri ste tudi primercn darek slovenski mladini. (Ceno glej na zadnji strani današnjega lista!) — I. Kranjaka z Avatrljo. Slovenska himna v slavo šeststoletni zvezi presvctle cesarske rodovine Habsburške na Kranjskem. Vglaabil Anton Foerster. II. Avstrljskahlmna. (Ceno glcj zadnjo stran!) — Narodne blblioteke 4. snopič obsega povest: nV gorslcem z^ikotji". Spisal Anton Kadcr.