Natisov 14.000. Štajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev. DredniSlvo in upraviteljslvo v Ptuju v gledališkem poslopju. Stajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran -'• »'ne naslednje nedelje. Dopisi dobrodoSli. Rokopisi se ne vračajo in se morajo pajdalj« do pondeljka preti izdajo do- ticne Številke vposlali. Štev. 10. Posamezna Številka velja v Ptuju za celo leto K 1 — s poštnino K 1.20. Za inserate uredništvo in upravniStvo ni odgovorno. Cena za oznanila za: 1 stran K 32:—, Vi '••<■»»' K 16.—. /4 strani K 8.—, '/» strani K 4.--. V« strani K 2.—, »;« strani K. 1.— Pri večkratnem oznanilo posebno zu'\-žaoa ceua, V Ptuju v nedeljo dne 18. maja 1902. III. letnik. Binkosti. List za listom fee je na grmovju in drevju razvil. cvet za cvetom je pogledal iz svoje popke in se razširil tako krasno, da bi ga nobeden umetnik m- napravil, in če bi se celo svoje življenje ž njim trudil. Ptice so prišle iz daljnih krajev zopet k nam. pletajo si svoje gnjezdice in nam pojejo svoje Iju-beznjive pesmice. Vse se veseli življenja. Narava je v najlepši svoji obleki. Tudi človeški duh je napolnjen z nekim čudnim veseljem, z nekim nepopislivim čustvom, katero ga vleče tje gori v — nebo. Mi slutimo človeški duh je napolnjen sladkega božjega čustva in upliva. „Ako me kdo ljubi, bode moje besede spolnjeval, in moj Oče ga bode ljubil, in k ujema bodeva prišla hi pri njem prebivala. ... To sem vam govoril, dokler sem pri vas. TolaŽHik sveti Dull, pa, katerega bo poslal Oče v mojem imenu, On vas bode učil vsega in vas bode opomnil vsega, karkoli sem vam rekel. Mir ram zapašHm, svoj mir yam dajem!" Dejanje apostolov nam pripoveduje, kako so bili zbrani apostoli 50 dni po veliki noči, in kako njih je napolnil sveti Duh. Jn prikazali so se jim razdeljeni jeziki, kakor ogenj, in je sedel na njih slehernega!" Pripoveduje se nam tam, kako so govorili vsi naenkrat različne jezike, tako. da jih je slišal govoriti „vsak po svojem jeziku." To je veliki čudež, katerega je mogel povzročiti samo Rog v svoji neskončni vsegamogočnosti. Toraj kako je Kristus svojim učencem naprej povedal, da bode prišel tolažnik sv. Duh, tako se je tudi zgodilo. Spolnile se bodejo toraj tudi njegove prve gori navedene besede, namreč, da bode, kdor njega ljubi vžival ž njim pri njegovem nebeškem Očetu neskončno veselje. Potem pa pravi Kristus tudi med tem, ko je jemal slovo od svojih učencev: „Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem!" On nam toraj ni zapuščal pri svojem slovesu iu pri obljubi svetega Duha, bogastva, časti, sploh ne posvetnega telesnega blaga, temveč zapuščal nam je najboljši in najdragocenejši Čut naše duše -- mir! Bog daj, da bi prišel ta njegov mir sedaj o prazniku prihoda svetega Duha v vse vaše duše, kar vam kot binkoštno darilce „Štaj(*ir" naj-iskrenejše želi! — Nekateri prijatelji „Stajerca" in kmeta, i. Poslancev državnih imamo zadosti, Zato pa se kmetic ubogi ne boj. Ce tudi se zvleče ti inozek iz kosti, Ne brigaj zato se, saj - hotrat je — P loj! 2. Če dnarja pa nimaš, pa si sposodi, Saj dohtar Horvat jih prav dosti ima. Kaj maraš, če splavajo nade po vodi, Če vso se posestvo na kose proda. 3. Drobiš pa boš dobil za malo plačilo, Al' kje pa, to dohtar naj — Brum en pove« Vse kaj pa v deželnem bo zboru se sklilo Oh! tega gotovo Ju rte 1 a ne ve! 4. Ce vest pa ti grešna dušo razkači, Naj Sattler na Gori te vendar spove. Pa „Fihposove< žepe si polne natlači, Drugač v spovednici bo s teboj gorje! 5. Tam doli je v Celju prav pameten dečko, Postave je male, a hudo gledi. Ne rečem, da to bi bil dohtar naš — Dečko Potrudi se k njemu, če žep te si bi! 6. Oe vino prodajaš boš v Leskovcu zvedal, Od S toki asa marsikateri dober adres, Tam župnik ho Kralj ti tudi povedal, Katera najbližnja je pot do — nebes! 7. Boš tudi račun si prav lahko spregledal, Ki tam na konziimnein klinu visi. Ce nebo vse vredu bo Rošker povedal, Kaj on je zakrivil, ko bil je — komi! 8. Sem slišal, da Stolcu po hrbtu so dali, Ker on je kot župnik že firmat začel, 5 vst'H^tjSid! 0^ omit« o5q[ oIqo jss snste 319[b}Ž .000 £1 v Razi ur stvari. Kmečko zborovanje v Dornavi pri Ptuju. Na biukottni pojuleljek po večernioah ob 3 uri popoldap m bode vršilo ym IJoruavi v gostilni gospoda Frkife Herga kmečko /Jbomyanje s£|lei|ečiiii'4\Hh redom: 1.) Pogovor o -gpfošiieui položajir kmetskega starin. 2.) Pogovor zaradi volitve poslancev. 31) Pogovor glede odpuščanja davka radi poškodovanja po uiniab. 4.) Kmet in •TopStvo. 5.) Pogovor tičoč se lovsklli pravic, in kako se™ naj braiii kmet proti škodi, katera ne mu s sedanjiiiii lovskimi razmerami povzroči. f>.) Slučajnosti; Kakor že kaže spored, bodejo se jako važne reM razmotrivale. Pričakovati je toraj pač, da se; bodejo kmetje tega zbora prav polnoštevilno udeležili; : Odbor. Sveti oce nanež Leo XIII. j^HSlUklt^HUlbPloS -jdennr povračilu in Inulemu/maščevanju/ Radi tegn je 'figa najboljše^ako tišine pridnižLnobediii itarni (zborniški) stranki. Ko so se odločile kaki* za i lami volitve, se ne sme reč-uniti duhovnik niti k tistim, kateri so biti .feat o vi sp premaiiani zmagali. niti k tistim, svoje faraii'1 naj on o*tane oaferUlft njihovi], di.s. "nuj prizanesljiv oSe, kateri .tolaži žalostne, zvesti _prijaielj zmirai priprav- vse a n je papež Leo XIII. je poslal škofa, , po imenu Lurroi„ i.iuMI^ lutko se Nji Za V obče Spo£f( ©fetane za vse Vsakemu Raj bad IjenHvsakemu pomagati. „ fovejte vasi in župnikom ilak-o se glasi dobesedno naročilo svetega očeta). po- Tojtis rasfflnntptijkoai, dirtewtrTi^hwnTpltr^fi^Bja!" /Velluo večji. »kij bodejo spolnovali v tem sme ■ftaro^ilor" Škot'-La*a*>is ■ &%■• dosia*-u.i4ti*i.u~ v-s\«jjau*. pastirskem listu, to le : ,-Najbolj pazite na to, da ne bodete proti kateremu iaiaiui 'rabili prižnice (kan-ce.lna). Ako se bodete le z besedico dotaknili boja strank, takoj se bode to spreobrnilo, m napolnili bodoie uekaiero od/'yasil) bvčir s sovraštvom,''proti vam, imeli bo(l.^l>,neprilike od posvetne vlade."'* ,'dete iH^priiiKe oa posvetne Nr bocMe te moči v to porabili. da . bi ž njo' tisi o kaznovali, kaieri su po lastnem prepričanju arugace volili: kakor vi.°1'Saj, celo vsakega svelovanja za i«> aH oho stranko se morate vzdržati. 'Prepovedati vam obiia^'HttWiviilt'^'idliticiiih foSffi Ta škof je tO M* ^bramJvš;iko:so.le!ovani,- pri kakem političnem listu ročilo sebral v pastirskem listu. ^mii!^« izmišljenim ■svoji duhovščini. ZamflJf^7 tW8e. ako povzamemo imenom. Ako je pisal, kater; fist proti kateivfHtfdit^V temn*fe«pinS^ hovniku, ne sme ta fara"^ samega svetega Očeta, nekatere stavke. Po vsebini Vstvar poprej meni naznanil.. T^od. vašo častjo je. a prestavljeni ^e& &kb; fe!t!» ^ovnu?.^ ffl67,sft« 1'bi širili take liste, kateri se Mjg= z pffidh^ L* ju^JL^iluB^ai nudSaiSahvLjn Hssvob-ina tnal .. . - - 'm** oT,. .^iHuifii^ kot (jW^^EtiP/^^J^'l^sW^d1 mu je i odelil Najvišji), zmeniti za nobedno' stranko.1' temVeč naj bode "znnaj nje. MSff^l^SU1 ^MNHfiF ima 'pr'aVicb' in dolŽHostza tistega ^lasovafa' i'jtai'&^'jd prepričan. da bode Jk&Mf^Ufo WW^mWd: Že večkrat se je d6Icaza1'61;'L,tia fe^^m^BstaW okH^o^ftflc, kateri posveti svoj upliv kaki politični stnmftfl, °1ffi- al(liiUnj6 ptjzvilli Oh žalost! n&r^l^lipos« izhajal noho 10. :i Je Murl?tič!;i;rtp1aii so pol.olj.sar^'oMiJtici;"1 Ker pamet' 'rafev'c'til1!,,!! vecnr'Bb^^e;,1 Kdo jedel bi li.di kaftb %fMh6, "" *',(I"S Če lahko kajiuWcek M v ^iskrrti'z-aW^" ,;,"J!/i 11. ' Je zlataJŠe iuu; gnWHfcktklm iskalu. !..... Iz Majšberga nekdo'Je1 'biVja'SbfiftW ,;ii "" Pa kak jH%WV»ftl*jtfK Ko voiidai-'Mii'i-iniC'intecsa^ni'^ir^ "° i,;/1 12. '■ V Ljubljani pa hodiV'nfg'dar'brez cilindia. Veš tisti najV^i,'Ji¥ajl!ujSi titUS* u,:i : '/. '■ A io?n. da bi s tem »omagali kakemij T^andi^tu fpro-Sircu).* —.Taka1 tprai govori svexi oce sam. in. pa velezasni/.eni IrancosKi šRpt.vTj| sme še. nam predla eivati. da bi bili ^%o^natišii tešete svetega očeta, kot najvišjega dušnega 'pastirja jz šovfažrf^fi aq Aasth I HnhovTO^ TO^I?fi^'*jK>4fitWP18 povdarjamo zop^i j!W zofctf, HA'-jb 'VsaPffiiHtftktf. 'kit^l' ^olrifajtr^bjd'*1 l&tgltNiil ifii ^e^Mi^šilh^hti^Jjet^fif rk^>ti;>! Ki sreče je kmečke — neskaljeni vir. :ob/;s^wnanii ilinvis^ih vd*>«ttli Naš BFihposa i^o^o^fi^hStitiipožto^pMalav! oJ«N Da hočeta svojo kobačo podrel. Mogoča, sla ^Štajerca" preveč se zbala. /nabiti pa lažeta kakor ppjpred! jijnai!) ■/ ) Bi lahko ^;d^i^^;pesfim.za^}^ u.t(il((( {[.H Al' vendar j.a./la^ies.jv.^ ^tjj;ue smem. Le to pa, kajžiipiu^^p^ VAii.bcfrsk^ ^lela To vse pa vam kmetje prihodnjič povem. . .. .olirix;l«i oljsni Jts.licfob- ■ tai-rtidoiO oIiIjIh sfi MustjlIlU. : Da,je: j ( lovek bi si lahko mislil, da pri tako velikih davkih in kiko ni2fl^h^^rta^,!hi bilo rffogSftel bov-at postiiti. Pa vcAmi8 S^^^d'*^BHnMTiMBHekttti dolžnost, kakor ma veleva.svetioče. torajj Kristusov zemeljski naslednik sam vreden velike časti. Ljubi kmetje! kaj—ali se vam no odpirajo očir l\ako;pai vendar skušajo nekateri naših gospodov duhovnikov svetega1 oeot&Č-Kdj bi bilo. ako bi poklali mi svetemu očetu par številk časopisov- katx-re pišejo in' širijo duhovni na primer!V';Mariboru, kateri so polni političnega preganjanja, polni: patetičnih prepirov: in..sa-^ vražtva; Kaj potečeta temu povelju svetega očeta na primer'gospod župnik Sesula in. gospod prefeki Kod rosec'^:Sjy-ste;:nioitlaslišali, kaj je porotna > sodnija. toraj ljudstvo samo,: ker iz ljudstva se> zberejo porota niki, pred kratkim čez ta dva duhovnika izreklo. Oh!. kako lepo u;Či..sveti oče in škof Laeiois svojo duhovne;1 Žalibogj' dai*4c iae4»^imi:vdobrimi-«bft«wniki- tudi mnogo,■■-mnogo slabih. Kaj poreče * na primer k papež« vemo povelju spovednica.ua Ptujski :gori,- in gosp. Sattleri in^nje^ov.^AMikrist" o priliki občinskih volitev? Du, žalibog- prižnica uli kancel, špovednica.-altar, cerkev/ vse, vse mora v boj za klerikalnega kandidata! Misijon v Mali Nedelji. Bwgi ..Štajerci- Lepa mi, bc razširil že pomnoži iari. ker nam: vselej prinesti lepih noviov/dosti' poučljivega in koristnega; Vselejlie že težko jaačakojemo. da bi pri tebi ^preživeli vsaj kako<>UWyese;ljaiiin>:;bi svmodpočili! malo od naše; skrbi i Pa ■ glej 1 kaj ..sfcajjeiiagodiloH Nadini tretjega inajnikai Bd«"ppi^alljili has\:gospod žup»ik:svetiii:misijon. da bv^opbi na-s^ponavljal. ■ Mi; sstibloieivsji veselili tega dneva, ker smo mislili, da bodomo :slisali'ixprav; lepe pbuč.ljive nauke: in pridige, in ker smo mislili; da nam je stem dana najlepša prilika J da bi se sedaj ravno, pred ■ binkošf ami prav; verno spovedali/1in. /ipre-jeli zakrament .svetega resnega telesa. I'a kaj so nade, kaj so vsi človeški upi V Kar se tiče ilepihnaukov in in lepih pridig, bili smo presenečeni.'da^smo fittli /o v prvi pridigi, koj od začetka besede : ., V i pa.; kateri »Štajerca" berete. in zopet, vi ..Štajerčovi". Štajorčevi JU'J.__Lil --llM ."■'■■M . .. H -'.-.. UJL-gLJ..i„l— -U..J - imovitih krajev in več prav premu/.nih■■kmetov, ki 80 z t n ogrh-tteo^a-ke-,-- -Toda— večina • p«4jedeWv- iti -bila v stanu,'1: vzdigniti .se iz velikanskega siriamaštAa. Iwmi Mnogo- vzroka i za tedanje i tiboštvo; lahko- dajemo slabim trgovskima razmeram. Prvič 'blago na sejem, :ob marsikateri groš. Najhujše zlo pa- jo bilanaredba. da kmet ni smel svojih pridelkov^ prodati,: komur je hotel, ampak moral jih je najprej ponuditi gospodu in še le. ako jih ta ni maral, pristaši'- - toraj sam©'B&taj^hr in zopet ^Štajero!t; Samo eden. gospod je pridigoval>.da ni imel^Btajeroa^-d \p v mislih. V nedeljo pa bi bili gospod misijonar vse hud ire na nas nakopičili, pa Bog jim tega ne dopušča! Bbspodqzupnik, Vi nas hočete; ocl ^Štajerca" odvrniti mg jsaknatan. pa> pdvemq vam, da še':tega»:B svetim misijonom. katerega ste kakor se nam vidi samo radi ..Štajerca1" pozvali, ne bodete dosegli!; Brali ga bodomo se naprej nagega i .- Siajenla^ffaeav vejnot [dat j je vnebovpijoča laž, da bode nterdama.n", kateri ga bere. Z vašim .,Fihposoiri:v: inwr„6lGveHskm\r.Sleparjeiua, pa bodemo kuriliw podzemelskih kleteh, da niti dim ine 'bode mogel na plahy!kei3»[šei;{t^-.gr(jznoi'iSMu(li! Zdaj ^oi tii&6dem poveduli^Štojeiief/^feakoilšavjehi&vjHiJlo v tvojega naročnika pokkskne : v božjem strahu v spovednici. zmoli molitve in začne povedati svoje grehe. ;Gospod. ■misijonar pa jioueče, naj bode tiho,! ker jo tete ou spraševal. In začel jo je spraševati, ali ima moža. dg&ramnktilikal posestvo>!biifttai;&:-raož&iiu koliko njiv. travnikovv koliko':kravjn^ kbliko -rt dolgov. Žena seveda v svojem strahu je vse; razložila. Ko. je povedala grelie: jo;, vpraša -gospod; irašijoner:jj -Čuj; :ali bere tvoj oiu »iožj Št&jftrefc?u Ta pa reče:^DajOn-^riiatnjega^a-roceit!" Misijonert-^Kdo pa7hodrpo;itojggai&a;poŠto?" ;ŽeBp: -Včasihitmpi^/Veioaeik .tiltfli jaz]f Misijofter : ';,^Pciem^^taiajgublj«na:.ofead^ iw |Ali je bi] tvoi 11Mž zdaj pri tem t]usijoftu,':pn;spoyedi>'- .Žena:. ..Da^fesV^. j je4"i Misijoner^: ...Aiiujen bil pri kakem misijonarju^' Žena: ..Ne. pri enem gospodu frančiškanu je. bjjji" iMisijorier:;■„Vidiš ga* on je M k frančiškanu k spovedi ne pa k misijonarju, ker je vedel,■•■.da ^a frančiškan ne hode od ,.štajerea'* niči vprašal. Reči -iua,-:ila se.iaora misijonarju ^povedati, v»8ta,jerea"-.pa,mu, raztrga.]!" Ljubi ■^.Štajerc", ta mož; pa jo svoji/ženi rekel. ;ko.:mu je vse tO ]>oyedala: ...laz sem gospodar od hiše. in - \0i-> tse upaš .Štajerca" raztrgati bodeva drugo imela'." Ti smel seje ž njimi podati v mesto. Samo ob ■•sebi i se gorja. Razen uim je delala na poljih .sselo veliko šikode ume, da gospodje uradniki navadno niso hoteli toliko plačati kakor im ščan, diugačiv bi ue bili tako skrbno varovali te svoje pravice, ki se je na prizadevanje zastopnikov trgov ia mest odplavila v 17. stoletju. Dne '17; aprila 15G5 1. je avstrijski vladar ukazal gospodi, da ne sme od kmeta več vzeti kakor potre-»buje za domače |potrebe in da. ne sme podložnikom braniti, ako hočejo iti s svojim blagom na sejem. Tudi leta 1623. se if ;w/,al iednak ukaz. — Kdo je bil tedaj : kmetov sovražnik j. ;a kdo,je njegov prijatelj?,. — ; UboHtvo jo v volikoj irwri aakfivila.tttdi v^kiatna menjava in poslabšaiije denarja. lCadiar.jo zmanjkalo novcev in jih ni bilo mogočo, pri davkih.dobiti, .tedaj so začeli kovati iz starega nov in lažji denar. V i:j. stoletju bil je -vreden • srebrni penez blizu T krajcarjev našega denarja. Do konca 14. stoletja je padla njegova prava vrednostna# in jed no.; tretjino krajcarja. leta 14">(K pa žo 2 krajcarja ni bil več vreden, Tovsod je bilo mnogo starega,*..odpravljenega denarja, in oderuhi ter goljufi so ga kupovali i za sramotno ceno. Hude nevihte so premnogokrat, povzročile Mejikp razna divjačina, kakor srne, jeleni in zajci, katere je gospoda skrbno čuvala, da je lahko hodila na lov. Če. je pa-ubil kmet kaeega škodljivca, bil je hudo kaznovan. Zato so se podložinki večkrat pritožili, a leta ib7B9 so se zavoljo prevelike škode celo uprli. Velika nadlogama podložnike j,e bilo tudi vojaštvo. : V slučaju vojske moral je ,vsaJv: .''>.. ;"»., 10., 2o.. ali ,'>0.. mož pod orožje, kolikor je pač treba bilo. Kmetje so se vojaški službi:lin vso moč upirali in tudi niso bili I ko se je vsaj v tem slučaju ljubi »Štajerc" sprevidelo, kaj hočejo s tebe! Pa zakaj te sovražijo, zakaj te preganjajo? Mi te prebiramo gor in dol in glej! le ene besede ni najti, katera bi bila proti naši [sveti veri. Ako pa v časih tega ali onega duhovnika pokažeš svetu kot takega, kakor je tudi v resnici, ako je kateri žalil s svojim obnašanjem versko prepričanje svojih faranov, in ti takemu gospodu poveš, da to ni prav, zakaj bi pa vendar le zavoljo tega bil človek »ferdaman", ker je bral resnico? Ako pa nebi bila resnica? kaj pišeš, pa bi te gotovo bili že obsodili. na plačilo ali pa v luknjo kakor se je to že večkrat zgodilo »Slovenskemu Gospodarju", pri katerem sta bila celo dva duhovnika obsojena na daljši zapor. Mi sprevidimo toraj, kateri od vaji ti ali »Gospodar-Slc-pa-rN je poštenejši. Ti nam poveš resnico, ti nas podučiš, ti nam pokažeš navdušen za našo stvar sovražnike našega kmečkega stanu, ti nam poveš včasih kako nedolžno veselo! Ne enega stavka ne najdemo, v katerem bi nas žalil, vsaki otrok te sme brati, ne da bi se pohujšal — in zaradi tebe bodemo »ferda-mani?" To je nerazumljivo. To ti pišemo in te prosimo priobči v prihodnji številki ta dopis v tvojem vrlem listu; ne izpusti pa ničesar, ker je vse tako, kakor se je tudi zgodilo!" —Več faranof.—(Opomba uredništva:) To le dopis! Ubogo kmečko ljudstvo! kaj e vse počenja s teboj! Prav iz duše se veseliš pre-irrh naukov Kristusovih, prav iz duše pričakuješ ras, kateri je poln božje milosti, namreč čas svetega misijona, prav iz duše želiš sprejeti svete zakramente, in se tako striniti s tvojim večnim Odrešenikom, in mož iz ljudstva piše, sporazumljen z večimi drugimi »Pa kaj so nade, kaj so vsi človeški upi?" — V Rimu, toraj v mestu svetega očeta, je knjiga, v kateri so J pisana imena takih duševnih proizvodov, kateri so ppaj lepu svete katoliške cerkve kot taki zazna-, da se od katolika ne smejo brati. Tej knjigi avi „indeks.u Po cerkveni postavi je toraj vsaki, ;ri bere tako knjigo, ne da bi se mu dalo zato od Dri vojaki — manjkalo jim je seveda vaje in moža-i ^ti — kajti voditelji so zmiraj mrmrali (Vez njihovo nerodnost, bojazljivost in neubogljivost. Posebno iz d-žele jih ni bilo mogoče spraviti; četudi so največje uporneže za kazen obesili, vendar ostali niso hoteli zapustiti domaČe dežele. Sitna je bila podložnikom vožnja vojaških potrebščin. Huda nadlega za nje so bili tudi brezposelni vojaki, ki so se po končanih vojskah potepali okrog ter z silo jemali ljudem, kar niso mogli dobiti z lepim. Neizrečeno veliko škode so našim prednikom prizadjali divji Turki, ko so hodili več sto let na našo zemljo ropat. Jako nevaren sovražnik je bila človeštvu kuga, ki je premnogo krajev skoraj čisto izpraznila. Ne pner&O 8e čuditi, da so jo v litanijali uvrstili na prvo mesto pri nesrečah, ker je samo od leta 1000 do 1500 obiskaia našo domovino nič manj kakor s«»fdesetkrat, t. j. skoraj vsako osmo leto. V istem je* tudi razsajala pri nas 23 krat živinska kuga, ki cerkveno oblasti dovoljenje, izključen iz katoliške cerkve, toraj po našem verskem prepričanju tudi od zveličanja! /daj pa vprašamo ali je naš »Stajerc" na »indeksu?" Javno vprašamo vse naše bralce, vso našo duhovčino: Kje in kedaj je pisal Stajerc le eno besedo proti nasi veri? Mi vprašamo, kje in kedaj je prinesel on le eden stavek, le eno besedo, katera bi bila proti čistim, krasnim nebeškim naukom, katere smo sprejeli od najboljšega učitelja celega sveta? Zakaj bode toraj »ferdaman" kdor ga »izdaje", kdor ga »drži", kdor ga »bere?" — Mi smo prepričani iz dna srca, da naš milostljivi gospod knez in škof ni naročil gori omenjenim misijonarjem, da bi naj tako obhajali sveti raisijon! Mi smo prepričani, in to tem bolj, ker vemo, da je našemu nadpastirju ravno tako za svoje duhovne, ravno tako za svoje vernike, kakor zasluženemu francoskemu škofu Lacroicju, kakor svetemu očetu samemu. Priobčili smo vdanajšnem listu, kaj sta ta dva iiiiročila svojim dušnim pastirjem. Gospodje misijonarji ali znaic. kaj piše sveti oče Papež Leo XI11? Ali vam ni znano, da prepove zlorabo prižnice, zlorabo spovednice? JVli vprašamo, ali so naše cerkve zato, ali je nasvetejši kraj zato, da bi se v njem vse porabilo samo v ta smoter, da bi se delovalo z vsemi močmi proti listu, kateri ima samo drugo politično mnenje kakor duhovščina, proti listu, v katerem ne najde nihče niti enega stavka, kateri bi bil proti katoliški cerkvi, katoliški veri? Sveti misijon, kojega se na deželi vse veseli staro in mlado, kojemu bije sto in sto človeških src z veseljem nasproti, v sladki nadi zadobifi si dušni mir, kakor ga je zapuščal Odrešenik, ko je jemal od učencev slovo, toraj ta sveti misijon, Hog nam pomagaj, ne more biti, »razven strank", »nad strankamia, kakor to veleva sveti oče papež sam? Na mesto miru, katerega pričakujejo vsi od njega, seje v marsikatero srce razburjenost, poseže v politično mnenje tistih, kateri čakajo od njega ljubezni, kateri čakajo od njega vsaj kapljice tihe duševne sreče v teli razburjenih od političnega bora napol- je naredila zelo veliko škode. Od leta 1728 do 1799 je morila živino celih 36 let, vsled cesar jo je po nekod pokončala gospodi in podložnikom. Se več ljudij kakor kuga in lakota ugonobile so pogoste vojske. Plemenitaši — celo opati in škofje so se večkrat med seboj vojskovali. Ker pa je težko priti v trden grad ali v z močnim zidovjem obdani samostan in se nad gospodo maščevati, požigali so sovražniki kmetske koče in poteptali njive in travnike. Tudi so bile nekdanje vojske grozovitnejše nego sedanje. Kamor je nasprotnik prišel, je navadno povsod vse pobral in požgal. Veliko ljudij je bilo pobitih, mnogo jih je potem umrlo za lakoto, precej pa jih je pograbila kuga, ki zmiraj sledi vojski in lakoti. Na stotine mest je bilo porušenih, na tisoče vasij je izginilo in na miljone ljudij je pokosila nasilna smrt. — Češko je imelo pred tridesetletno vojsko (1 (>18 — 1648) črez iS milijone prebivalcev, po vojski pa jih je ostalo samo osem sto tisoč, toraj dobra četrtina. njenih časih! In kaj je največ, česar se nam je najbolj čuditi, da se to vse dela z določenim namenom. „ Vidiš ga, on je šel k frančiškanu k spovedi, ne pa k misijonarju, ker je vedel, da ga frančiškan ne bode od -Štajerca" nič vprašal!" To je krasno spričevalo za frančiškanski samostan, spričevalo iz ust misijonera! Cast temu redu, on bode imel od sedaj od naših kmetov gotovo še večjo zaupanje, kakor nje je vžival do sedaj. Cast tem naslednikom Kristusa, na katere ne upliva političen boj, kateri so v spovednici duhovni, prijatelji grešnika, tolažeč ga, kažoč mu, da mu ni treba obupati, ako je grešil, ker so neskončne zasluge njegovega Odrešenika. Med tem ko reče po Kristusovem vzgledu frančiškan po končani spovedi skesanemu človeku: -Idi in ne greši več! Poboljšaj se, ker bodeš si s tem pridobil duševni mir, najboljše kar je na zemlji* — rekel je (misijonar) ženi: „ldi raztrgaj „ Štajerca", na katerega je naročen tvoj mož!" Gospodje ali vam ni znano, da ima vsaki človek prosto svojo voljo? Alt vam ni znano, da sme imeti vsaki svoje politično prepričanje? Ta mož je tudi ima in vi pa hujskate njegovo ženo, za katero je moral pred oltarjem, pred živim Bogom priseči, da bode živel ž njo v popolni slogi, v popolnem miru proti svojemu možu. To je sejanje ljulike med žito, to je sejanje prepirov, nemira, strasti, sovražtva, to je sejanje zaničevanja v sedmem svetem zakramentu, v svetem zakonu, katerega največja zahteva je — ljubezen! — .,Ne sodite, da ne borlete sojeni", reče nebeški Odrešenik. In res je tako! Ako pa že o čem sodimo, ako že kaj obsodimo, potem pa moramo biti o tem tudi popolnoma prepričani, da je zares tako. Kdor tedaj hoče kak list obsoditi, mora ga prej brati, mora se ž njim popolnoma seznanili, mora vedeti kaj je v njem, ali kaj ni v njem. Kdor toraj hoče „Štajerca" obsoditi, naj ga prej bere, sprevidel bode, da ni proti cerkvi, sprevidel bode, da ni proti dobrim duhovnikom, da pa ni proti veri, to že itak ve vsakdor. Naša sredstva so Kadar molite v litanijah: „Kuge, lakote in vojske varuj nas o Gospod!" tedaj se spomnite na one hude čase, v katerih so živeli in trpeli naši očetje. Vsakdo bodo izprevidel, da se tako hudi časi, kakoršni so se dogajali v dobi, ko so imeli posvetni in duhovni klerikalci vso oblast v rokah, ne morejo vrniti nikdar več, naj se tudi prigodijo Bog ve kakšne prekucije in nesreče. Knge se ne morejo več tako razširjati kot nekdaj, ker imamo zadosti učenih zdravnikov. Velika draginja je dandanes nemogoča, ker dobivamo lahko po železnicah in brzih iadijah blago iz vseh delov sveta. Od lakote ljudje ne bodejo več umirali, ker je velika draginja nemogoča, ker siromaki lahko dobijo po širokej zemlji dosti zaslužka. in ker podpirajo država, dežela in občine ponesrečence in po uimah poškodovane. Vojske so postale že zelo redke in se ne vodijo več čisto po divjaško. ker človeštvo je zdaj že precej pametno, usmiljeno in kristjansko. Sedanjega boljšega življenja pa nam niso dali čista, čist je naš cilj, mi nočemo več teme, temveč mi hočemo luč! Zakaj, v našem stoletju se gvite, na vsakej panogi človeške družbe, vsaki stan gre naprej, samo kmet naj bi bil — nazadnjak, samo kmet naj bi šel rakovo pot? Le čitajte naš list kmetje, pa nas tudi morate prav razumeti, mi vas zagotavljamo vse s polnim prepričanjem, da ne bode skoz nas nobeden pohujšan, mi vas zagotavljamo in to gotovo tudi kaže vsakemu lastno prepričanje, da ne bodete za nas voljo nikdar ^ferdamani"! — Od sv. Jakoba v slov. goricah. Kakor so joFaTH nekdaj Judje ob jeruzalemskem obzidju, tako jokamo sedaj bralci in naročniki „ Našega Doma" za zidovjem J Komperskega grada, v katerem smo se že za naprej zanašali imeti Franca Plateisa za novega župana. Huj! to bi bilo za nas veselje! Veselil bi se tudi naš urednik „ Našega Doma" z nami, da, skakal bi morda od veselja kvišku. Toda človek obrača, Bog pa obrne! „Naš Dom" je pred volitvami udrihal s psovkami po županu Škof-u. Črnil je njega, da je bilo veselje. A zdaj pa smo sprevideli kako je lagal „Naš Dom." Škof je bel in bela je eela njegova stranka,p črn pa je ostal le »Naš Dom." Pisal je ta bivši nail list, da naš župan sliši na ime Škof. Pri nas se govori le o psičkih, da slišijo na kako ime ne pa o poštenjakih, občinskih predstojnikih, katerim je »kazala občina svojo zaupanje, ker jih je zvolila. Spoznali smo toraj popolnoma, da nič ne pomagajo klepeluljske babje fraze »Našega (ne več našega!) Doma." Znamenje iste babe tam na gruški za Plateisovo palačo je bilo tudi lažnjivo, ker je ona zastonj kazala, da še bode iz tega človeka kaj. Oh ubogi g. Cinauer, kaj ste se Vi mogli truditi! Zastonj ste se žnrili. zastonj si ožulili do krvavega Vaše pete. Pa polhorvat Arnuš po imenu je tudi hodil zastonj od koče do koče z „Našim Domom" v roki. Vsaki babi )v razlagal, kaj se od Škofa piše. Te babnice so č ieč, se sklepale roke, obračale oči tje gor v nebo i i vsaka je obsodila našega vrlega župana, češ, ta je že zrel klerikalci. Oni niso gojili nauka o prirodi in s tem tudi zdravniške vede, niso iznašli železnic, hitrih ladij in raznih potrebnih mašin ter tudi niso očetje dobrih šol in večje omike človeštva, temveč ravno nasprotno: preganjali so učenjake, ki so skušali človeku pomagati s pomočjo znanosti, koristne iznajdbe so premnogi smatrali za delo hudičevo, ter bili so in bodejo za večne čase zoper dobre šole in zoper \ večjo omiko ljudstva. Da reči se sme, da se je /.;i časa klerikalne vlade moral vsak napredek v znanosn. vsaka razširjatev vede, pribojevati. Kmet, premisli dobro, če ti želijo nasledniki nekdajnih tvojih najhujših sovražnikov in zatiralcev kaj dobrega! „Pa so tako sladki z nami," mi bodeš morebiti ugovarjal. Jaz pa ti rečem: zdaj se li morajo prilizovali, da jim voliš poslance, ki potem delujejo za njihovo korist ker minili so tisti srečni stari časi, ko so te lahko z bičem naganjali k brezplačnemu delu in ti jemali, kar jim je srce poželelo, (Dalje prihodnjič.) li'f mot ■/m pekel. S sladkimi besedami jo pritrdil to morda tudi'veMC^rn .igospod* Atfrlflk -^Rlm>nJ^o^oTOrii wi> stvar jfel{Wiyi(^gn*itei'K,i'-^'1'a'"Skof-p^jei.^'^endtt^ župan, joj jojrhem kaj bo z nami jubi .. I.až-Dom V" Ijuhi Anmš*b<>demo pel' tisto z nano 9! Žabnika rfili n K(i^ }4>'>]JiSW6 Mo, p>lfil .va bO Gk't'piT bom ■ ssatiran mot ^''/Fihposonr /bežim.- -find ph PivpriraIii^«ttffftj>lsmo, da si ti ljubi ffŠfti«ft mnogo lyoljSi kakor J,až-DoTou. Sedaj pa malo potrpi draWi^S6aJ4re^lilalni, prihodnjič bomo govorili dalje o naših agitatorjih- in; o učenih suknja h i ^Morebiti, da mod toiiK ko 1 mulern'o'pridno'kopali v naših gori*; cali napravita ., Gospodar in „l>om" zopet, kak zalet na. našega župana1'Škota1. i;Mnio.bif.i ga bodeta s tem. -nfcwišito,< da bode tiuli dal kak glas od -sebe, ker sem slišal,'da on mnogo zanimivega za tebe ljubi ^Siajoic'- ve. Družico pa Be le zanašaj v prihodnjič iudi na nas. Do tedaj pa Ti zakličemo srečno! Živci neumrljivi ..Štajerc !" Yce naročnikov ..Našega-Doma." Sčuvanje. Nekateri dovolj znani klerikalni časo- ■ piši skačejo od veselja tako--tekoč kvišku,; ako slišijo, k da mora ta ali 'dni trgovec naenkrat svojo trgovino zapreti, ker je po nesreči prišel tako daleč, da ne more več dalje trgovati. Seveda zlorabljajo to v svoj korist, v naeijfmalno^agitkcijo. Ako je bil nesrečnež Slovenec, potem mu predbacivajo narodno mlačhost^ ako pa je bil Nemec, potem pa še je hujše, potem mn je kriva mati, zakaj ga je rodila Nemca. Tako Celje, lahko o tem pppovodujejooikako so. jim; je go-diloy ako i že nočem omeniti mnogoštevilnih krčmarjev -Narodnega Doma", kojih je vsak rad prazen odpi-hal v' boljše kraje. —^KceatB^;:eirDmak -na narodni podlagi propade, poten' -:pa se ne zmenijo narodni bogataši za njega,-temveč pustijo ga; Zdaj pa le živi! • Zivi'z ženo ;in otroci brez' zaslužka. S tem. -da so ga privabili, škodovali so njemu, pa tudi seveda bivšim starim trgovcem. To je spravljanje ob kruh, in sicer kruh, katerega si služi pošteno Nemec in Slovenec, spravljanje ob kruh na podlagi nacijonalnc agitacije. Naši klerikalni listi pa potem, ako se je škodovalo takemu bivšemu nemškemu trgovcu, ako se mu je zgodila kaka nesreča, udrihajo* kakor n pr. „Fihposov" oče brezsrčno po njem, a-glejte .ne ene besede nimajo zato. da bi svarili take privabljonce predibo.dočd škodo,.:čeprav so vsi ti privabljenci brez izjema Slovenci. Njim je samo za naeijonalno klerikalno- ščuvanje. t-t&A i;ii Umrl je dne 10. t. m, obče znani gospod doktor Sadnik v Ptuju, ofaateiJi jen:bil iPtujski ;ldkrajni nadzdravnik; N. v. p. nI '• Okrajni glavar, gospod grof Attorn*. jo.prestavljen kot okrajni glavar v M® riban Ta gospod si je znal IsaHTOHB enoletnim službovanjem v našem okraju pridobiti zaupanje in priljubljenost - vseh, posebno pa kmetov, katerim je rad pomagal. u n* NOVI Vlak (CUg) V Ptuju, S prvim majem začel je voziti novi vlak iz Ptuja. ■; Odpelje se iz F tuja 'Vsaki dan ob šesti uri 13 minut zjutraj. Na Prager-skem se ta vlak ne ustavi . ; Zvezo bode imel s koroškim vlakom, kateri se odpelje iz Maribora ob sedmi uri in 20 minut zjutraj. V Gradec dojde zgoraj omenjeni' vlak ob deveti Tiri 25 minut zjutraj. Ta.vlak ima vse razrede, i ririuenxof urannlnq , kopanje je že iz stališča človeštva popolnoma ob- Klerikalizmus in vera. Keri smo dobili.v zadnjem w -ii. Naj si bode trgovec Slovenec ali Nemec, on 'p trgovec, in si želi s poštenim delom služiti krnh, : $jk se in za svojce, on je pred vsem človek. In ako kakega človeka nadene nesreča, da izgnbi vse premoženje, da izgubi svoj krnh, ali ni to■ potem: znak brežsrčnosti. ako se tak; človek potem obrekuje, češ glej! narodnost jekjriva tvoji nesreči. Tako obreko- ""^varije. tako hujskanje enega proti' dragemu se pač že samo obsojnje. To so slavospevi človeške nesreče; katerih je zmožen samo tisti, kateri nima srca za bolečine svojega bližnjega, kateri ne. ve, da ne trpi vsak ponesrečen trgovec sam, temveč da trpe Ž njim; tudi njegova žena, njegovi nedolžni otroci. »Vsaki. kdor stoji, naj gledi da ne pade,' reče sveto evan-geljc, brez vsega boljšega čuvstva pa je^ ako se veseli človek ljudske nesreče, nesreče, katere navadno ni nobeden — sam zakrivil. Poglejmo sv to stvar *WMi nai«ttftkd. *f Oelje so se zvabili v zadnjih letih "t"trp)Vei,i.lEtfterim- se je obljubovalo, da bodejo na slo-fi« "Nei^ki narodni podiagi prav dobro shajali. A glejte,- '^Sr'tem se je mai-sikatcremu bivšemu celjskemu trgovcu :i šHtjHovHto1'škodovalo pa se je tudi tem privabljericem samim. Slikar Makovcc, kotlar- Roban," sladčicar **' *ko in še več takih, kateri so bili privabljehi v času toliko raznih dopisov, katerih nismo, mogli odložiti. priobčili' bodemo že naznanjeni konec tega članka v prihodnji ■številki, i Od Sv. Antona v slovenskih goricah se nam piše! Premog je. našel pri kopanju studenca tri metre pod površino zemlje kmet.Martin Kožar -v- Brengovi. Žila je blizu pol metra debela. Kakovost videti je boljše vrste. Več pokažejo daljne preiskave. Železnica Grobelno-Rogatec. Ministerski svet je sklenil, podeliti inženerju Hogonu pl. Heiderju koncesijo zo zgradbo železnice Grobelno-Rogatec. Kon-cesijska listina se razglasi šo ta teden... r. Savski most pri Brežicah bode veljal &00.OOO K. Stavbno dovoljenje se je že dalo. ■lOO.sOo kron je že zagotovljenih, in sicer 'dajo po 100.000 Iv država, dežela Štajerska, ttiesto Brežice in okrajni za-stop v Brežicah. Pričakuje se. da dovoli tudi kranjski deželni odbor 100:000 K. Štirideset let. Dolgo vrsto let, namreč 40 let, že posluje hranilnica (sparkaRa) deželnega; mesta'Ptuja. Z malim''denarnimprometom je začela, a— danes? 'Številke; same naj govore. Denarni promet leta 1901 je znašal 19 milijonov 705 tisoč in 227 kron, toraj 3 milijone^ 451 tisoč 823 kron več kakor lani. To 7 H dovolj 'govori i thB'wM nam -tedaj! čdditf, dwvseige jg09Jl ■■-■okrožni gktvati sam, kot državni preglednik tega-zavoda, jako pohvalno o njem izrekel. Od Sv. Petra pri Velikovcu na Koroškem. Pred i kratkem smo< obnajalljslovosen spomin blagoslovljcnja našo frtrrie^cerk\*feV7ža t katero; sin'6 ižrtvovali: mnogo i i tisočakov, i Te slovesnosti se jo vdeležilo mnogo tisoč Ijudst^iz/doraače-pa tndviiz klošterske fare. Iz zadnjo. ; jo. prišel tudi gospod župnik- za slavnostnega pridi-i-HgarjaiijfErdiltJG ita gospod župnik, da serircOditi, lako jo mediidahovliiki; i kateri;: ki je grešil/nki je tako: rekoč Judež, saj se je že med apostoli samimi. katerih. j«1 bilo samo 12. našel izdajalce, namreč Judež: tem težjo se najefc smed^tisoči; in tisoči duhovniki tfefcjddto padutfc ali gcešnik:/Dobrni To je vso prav. a ni pa >ii prav,--kaj je ta gospodu potem JpiMfl igo val. 1 pal si je -reči tako le;;! #Ko.opa kak didiovnik pade.^gpeh in a'»labodi zglede daje,;"'dolžni ste vi ovčico vseoivjkhp stopiti.in ga. s:molčalu i ga celo zagovarjali. : Gospod. župnik, ali ste pqpoLrioiua pozabili /katekizem, Icaterega! vendar.,'VsaJd'/'solarcok: :znixli.';mora?| Pfc iihm m mnenju so namenjene pridige ljudstvu, ne pa duhovnom v korist. To ti pišem ljubi ^Stajoro", zvedel iii da ne bodes i mislil, da mi pri Sv. i'et.ru spimo. Mi ne spimo. čislamo tebe nmistrašencga zagovornika kmečkih zadev. Prihodnjič še. /nabiti zveš več od nas. NeožUindrani. te Rajhenburga. Dragi gfonjoqc:': tropi jaz iz našega kraja prosim za prostorček. da. bode« vedel in spoznal tudi ti, kaj so pri nas godi. Kdor tebe enkrat v roke dobii,Hidi*agiifr^Std|erc";'i)tc vsak rad. prebira*:ali (žali bog,-■ da imasvnprianBa^ prav ljutega sovražnika. kateri te prejjoveduje in preganja še celo v spovednici* ker ne dobi nobeden drugače:-odvezo. I od.»j»*gaprako''RG>.-tebi'iie!iodpove. Ko so možje hodili k velikonočnemu ^spraševanju. je bilai največja skrb,-vsem zabrantti;^ Štajerca- in vsiliti „Naš Dom1"-. |Ker> res nekateri ljudje mislijo, da je v.se res, kar'go-; spod župnik rečejb^šerne upajo na tebe naa-d&ftti.| M*,i kobkor nas jesod naprednjakov. prav dob)x>>vemo. da li nisi tako pregrešen, kakor toti Farizeji lažejo. Zakaj pa ti.: dragi ..Štajerc^, ne tičiš vedno v naporu,»ikfikor na primer ^Gospodar"i in njegov sinček, ,,Fihpos-( mu pravimo tudi mi? Ravno lažhjivk ^Gospodar" je ;tO' verjel- Ali je ;to lepošotl takih gospodov slišati tako obrekovanj&n^EAHirg&nbo^njih poklic? Še celo nase žene sprašujejo, kaj da mož bere. Ali mislite Vi gospod župnik, da smo kmetje pod Icurateljst^ra^iaših žen- Tisto kaj Vi priporočate, ni vredno, da biipiošten človek v; roke prijel.: Kaj pa hočete z^ Vašim .,Laž-Domom"? Zakaj -:r začeli dobrega »Štajerca" tako obrekovati? Gospod župnik. -Stajorci; so Vabi > ne bo dal za nos voditi, kakor si Vi mislite. Le poboljšajte se Vi in vsi dopisniki. ^Gospodarja1- in „Fih-posa". saj niste fiajgeittgc ;za: časopisje ^- temvečtdušni pastirje^! Im žaiudaftes dovolj! — Nasprotnik- laži. (()pomba uredništva r / \Grospod */upnik i; z -Rajhenbn rga Vi in več duhovnov tad i berete ^Štajerca". Gotovo pa shodite tudi vsi k spovedi. Kdo pa toraj Vam da odvezo? Gospod župnik in Vi dopisniki '^Gospodarja", ^koi^V^.'itnenrije^priprosti/'knlet) časopisnega agenta, potem :\^am!>yKiporočamO';pač po pravici, da; 'berete ldapagnjeg^::^t2tajeicca-t: d©!Gela& znabiti bodete vonjem našli nekaj, kake-misli je o tej stvari Kristusov naslednik.iia^jftgte^,i,rdi] bi mu .zdravnik. najložje pilil kotnemzoibo^ ali pa pinzlal davico. Krščanskega pouka ni bilo trohice, pač pa nesramni napadi, šuntarija in puntarija ;iia (arno ljudstvo, in vedno zmoj-janje. V jezi /je trdil, da je on najv ji gospod, da se mu mora; vsak človek, bodi si dčJteJj, uradnik, častnik vklanjati, -da, celo cesar in kralj upognit. Trdil je pridgar. da ji1 on ljubljenec i;nilos-tljivega škofa, da so nan škof hoteli dati ' )ljšo Iftro, jn.f iprii:Konjice, pa naj le potrpi, kajti zda., on najbolj sodi za faro Grešnjevec. Te misli jo zunaj cerkve ljudstvo zasmehovalo in je reklo, da je ta župnik raždraižiL in. pokvaril doiceia črešnjevsko faro in izgnal ljubi prejšnji mir. potem bi to bilo ;todi vi Kon-jicahL Po končani pridigi, prav za prav rogoviljenju, je sopihal kakor konj po ojstri dirki. Ljudstvo je bilo mirno. in. odgovor je :bil, da.,so že tega vajeni. SU-šali;sem zunaj^ tu in tam jako zanimivo razmerje. in obžalujem Crešjevčane, da morajo prenašati tako poicoro. Kaj so ti neki'zakrivili"? "ivje- dnrgje^ bi se to ne smelo goditi, prišlo bi do skrajnosti. Bil sem na Crešnjevci tudi tretjo'in strto nedeljo pri pridigi in poročam nekaj prihodnjič. Spoznal sem župnika o katerem sem toliko! bral in -.cul. ter tudi spoznal da so Črešje-včani: vendaa" že :pre-Yeič^lobri in mirni ljudje. ;Ve*a peša! Logrfle.^iSfflfliblotit^ inljeani trgovec. Poročilo ptujskega sejma.! Dne>>!Zv maja prignalo Be je na sejem 268 praširev in 72 konjev. — Prihodnji živinski sejem bo dne 21. maja. Brzojavno parobrodno poročilo „Red Star Line" Antverpen. Postni parnik »Southwark" „Red Star Linie." v Antvcrpcnu je glasom brzojava dne 6. maja dobro ohranjen dospel v Novi-York. Od svete Barbare v Halozah. Pred kratkem se je vršila v občini Slatina volitev za občinskega predstojnika. O tem piše neka šema v „Slov. Gospodarju", da je neki „ Štajercev" boter agitiral, da bi si pridobil odbornike na svojo stran. Ta slinavec. ki to piše, niti ne razume, kaj je volitev. Resnici na ljubo ti pišem ljubi „ŠtajcrcK, da se je zvolil vrli novi naš predstojnik od 10 odbornikov, kojih vsih je 12! Samo zato se je šlo, da starega predstojnika nismo hoteli več. ker je že preveč na široko koračil in ni več hotel poznati svojih občanov. Dopisniku »Gospodarja* se sline cedijo, da ne bode več povabljen k staremu predstojniku na purana. Ljubi „Štajercu ! tudi pri nas se je začelo svitati, čeprav še se znajdejo pri nas taki zaslepljenci, kateri tebe Črtijo. Prihodnjič ti poročam, ako bode treba nekaj več od njih. Slatinski. Vrli nadučitelj. Ko je pretila v zadnjem času od mraza velika nesreča haložkim vinogradom, naročil je gosp. Ogorelec, nadučitelj pri sv. Barbari v Halozah šolski mladini, naj pove doma, da naj pridejo stariši k njemu, ker jih misli podučiti, kako se je treba braniti pozebljine v vinogradih. Haloški vinogradniki, kateri poznajo tega gospoda nadnčitelja kot strokov- -. njaka poljedeljstva in vinoreje so tudi prišli na to povabilo v prav lepem številu. Gospod Ogorelec jih je podučil, da se mraz odvrne od vinogradov, ako se kuri s takimi snovmi, katere povzročujejo mnogo dima. To so tudi vsi storili in so s tem odvrnili od svojih vinogradov pretečo njim nesrečo. Čast takemu vrlinu! Kaj pa noreče k temu naprimer gosp. „častni občan" Stoklas v Leskovcu? Kaj, ali je on morda tudi Les- u kovčane podučil ? Kaj porečejo naši gospodje duhov- . niki k temu? Pa seveda greh bi bi! ali vsaj neu- >?/ mestno, ako bi ti tudi uboge Haložane s takimi na- ,jC sveti podpirali, sploh pa morda nimajo zato časa, ker -," je preveč dela s politiko, z agitacijami in pa z drugim. Vi gospod Ogorelec pa le tako naprej! Bog nam daj v Haloze več takih učiteljev, več takih nesebičnih, vrlih, podpiraleev naših haložkih trpinov! V imenu teh trpinov Vam izrečemo gospod nadučitelj najiskre-nejšo zahvalo! Več Haložanov. Opozarjamo naše bralce na razglas, kateri je danes med oznanili, in katerega nam je poslala deželna sadje-in vinorojska šola v Mariboru, ker je ta razglas za vsakega kmeta velike važnosti. Zunanje novice. Strahovita katastrofa na otoku Martinique. Odkar je Vezuv zasul rimski mesti Herkulanum in Pompeji, ni bilo tako grozne katastrofe, kakršna se je dogodila pretečeni četrtek dne 8. maja zjutraj ob 7. uri na francoskem otoku Martinique. Vse kaže, da je ta katastrofa še veliko večja, kakor je bila ona 1. 1883., ko je izginil Sunda-otok Krakatau z vsem prebi- valstvom vred. Na otoku Martinique je narava ugonobila okrog 4*1.000 ljudi, v tem ko se trese za svoje življenje še na stotisoče prebivalcev drugih otokov. Katastrofa na Martinique je povzročil 1350 m visoki vulkan Mont Pclec, Ta je, kolikor se ve, prvikrat bruhal 1. 1762., potem 1. 1792. in zadnjič 6. avgusta 1851. leta. Zadnjih 50 letni bilo niti dima iz njega da, napolnjen je bil skoro ves čas z vodo. V obče se sodi, da je bruhanje tega vulkana samo začetek pre-strahovite revolucije v notranjosti naše zemlje, katere posledice bodo občutili vsi kraji takozvanega Karai-biškega morja. Otok Martinique spada k skupini Malih Antil. To je dolga vrsta otokov, ki se začno blizu južno ameriškega ozemlja z angleškim otokom Trinidad in seže do otoka Portoriko. Vsi ti otoki so vulkaničnega postanka, na vseh se nahajajo vulkani in strokovnjaki uČe m davno, da tam, kjer ste sedaj mehikanski zaliv in Karaibiško morje je bila nekdaj zemlja in da je grozovita vulkanična katastrofa pred tolikimi in tolikimi leti potopila ta svet, ki je moral po obsegu biti tako velik kakor evropska Rusija. Ostala je le tanka proga, tista, ki veže severno in južno Ameriko. Na Martiniqueu ni nihče pričakoval kake katastrofe. Ljudstvo je mislilo, da so vulkani, ugasnili, dokler jih ni Mont Pelee nepričakovano; poučil 8. t. m. o celi zvoji grozi. Ves otok se je; začel silno tresti, iz gore je bruhnil ogenj in mej groznim bučanjem je bilo v najkrajšem času zasuto mesto St. Pierre z okolico vred z žarečo lavo, kamenjem in pepelom; iz vulkana je pridrla baje tudi* voda ter zalila vse mesto. Le kakih 30 oseb so je rešilo na francoski parnik, dočim je izgubilo življenje! na 40.000 oseb, med njimi nad 1000 Evropejcev, pesebno Francozov in Angležev. Vse blizu obrežja se nahajajoče ladje — 18 na številu — so se vžgale] ter se potopile z vsem moštvom. Pozneje so skušali nekateri parniki bližati se nesrečnemu otokn, toda] videli so le od daleč kup pepela na mestu glavnega] mesta, od koder se je vzdigal dim in plamen. Na] obrežju so ležali križem mrtveci, ki so se se bili ho-i teli rešiti na ladje. Francosko kolonijalno ministerstvoj je poslalo pol milijona frankov za prvo pomoč, a na3 svojih poslopjih je razvesilo črne zastave v znak žalosti. O katastrofi se ve sedaj samo to, kar so brzojavno sporočili kapitani raznih parobrodov, ki so se mudili v St. Piere. Angleški parobrod _Esk" se jo, peljal pet milj daleč mimo otoka Martinique, ko ga je obsul pravi dež samega pepela. Kapitan je odposlal čoln proti otokn, a mornarji so videli same planuno in se niso upali iti do kopnega. Tudi kapitan francoske križarke „Suchetu poroča, da je bilo mesto St. Pierc v četrtek popoludne popolnoma v ognju, da je uničeno mesto in vsa okolica. Ta kapitan sodi, da je okrog 40.000 ljudi ponesrečilo. Kapitan par-nika „Roddam" javlja, daje bilo med katastrofo kakor v peklu. Goreča lava je padala kakor toča, 12 mož njegovega parnika je ponesrečilo; dva mornarja sta od strahu zblaznela, skočila v morje in utonila. P'rancoski parnik „Ponyer-Quartier" je doslej pripeljal v Fort de France 450 rešenih ljudi in se vrnil v St. Pierc, da poišče, če je še kdo drugi otekel smrti. Med ponesrečenci sta tudi guverner Monttes in vojni zapovednik Gerbaut. Samo jedno vas, Morne-Rouge, ni zadela katastrofa, in se sodi, da so tja zbežali tisti, ki so se mogli rešiti. Francoska vlada je takoj poskrbela, da se pripelje živeža na Martinique in da se začne obsežna rešilna akcija. Tudi na drugih an-tilskih otokih so začeli vulkani delati. Ponekod so med otoki pretrgani kabli, vulkani bruhajo in zemlja se trese. Iz poročil, ki jih je dobila angleška vlada. se vidi, kako velika da je nevarnost. Velika katastrofa se je morala primeriti na otoku Saint-Vincent, kajti vulkanični pepel je zapadel celo na sosednem otoku Barbados in traja ta pepelnati dež še vedno. Barbados jo od St. Vincenta tako oddaljen, da vozijo parniki 12 ur. Tudi otok St Vincent je vnl-kaničen. Prebivalcev ima 44.000. Iz St. Lucie se javlja, da so je na tem otoku doslej 30 oseb ponesrečilo. Potresi in vulkanirni izbruhi so se tudi primerili na otokih Guadeloupe in Dominik. Prebivalci teh in drugih otokov milo prosijo ameriške kapitane, naj jih popeljejo proč. Seveda je le malokdo tako srečen, da to doseže. Angleži in Buri. Delareyeva žena je morala na ukaz lorda Methuena zapustiti svoje stanovanje, in zdaj blodi že črez 12 mesecev s svojimi šestorimi otroki brez zavetja po deželi. Delareyeva mati. 83letna starka, je med jetniki. Vzeli so jej vso živino ter zažgali stavovanje. Delarey pa je zdaj velikodušno izpustil Methncna iz jetništva ter je poskrbel, da more zanj njegova žena sama skrbeti. To je pač lep izgled maščevalnosti! In take ljudi nočejo Angleži podjarmiti? Tatinska ..nuna.' Iz Peterburga poročajo, da so v Orlu zaprli neko nuno, ki je bila že tri leta v samostanu, ker je ukradla 10 rubljev. Soprogi nekega policijskega uradnika je bilo naročeno, naj nuno preišče. Žena je kar okamnela. ko je dognala, da je „nunalt — moškega spola. Tat je neki Ivan Drikin iz Tule! Vojna V miru. Iz Bresta poročajo, da je med vajami vojna ladija bombardirala celo uro mesto Va-maret, ne da bi bil to poveljnik zapazil. Meščani so dajali razna znamenja brez vspeha. V mestu je vladal grozen strah, ko so letele na hiše krogljc. Poveljnik pač ne dobi reda, nego — ječo! Vstaja kmetov v južni Rusiji. Vjužni Rusiji se upira velika množica kmetov proti obstoječemu državnemu redu. Vlada je že mnogo vojaštva odposlala v te kraje, da bi napravila mir, a vendar še se to ni posrečilo. Vzrok upora je iskati najbolj v prevelikih davčnih zahtevah in v splošnem siromaštvu ruskih kmetov, Srečko za krono. V Moravski Ostravi je v gostilni prodal neki odvetnik srečko (loz) državne dobrodelne loterije za krono nekemu poslovodji. Srečkanje se je vršilo prejšnjega dne, a odvetniku so ni ljubilo pogledati v listo izžrebanih številk, ker je bil prepričan, da ni „zadel". Poslovodja pa je takoj poiskal listo, jo pregledal in vpričo odvetnika konstatiral, da je dobil — 2000 kron. Odvetnik je šel baje sila slabe volje spat! 104 let star berač jo umrl te dni v vasi Spa-skaja na Ruskem. Bil je beračev sin ter je beračil tudi sam že od mladega, a v vlogi pohabljenca, slepca, mutca itd. Trikrat je poskusil delati, a je svoj sklep vselej opustil, ker je bilo beračenje plodonos= nejše. Svojega priimka ni poznal. Zato je kradel potne listke ter nosil vedno drugačno ime. Devetkrat se je oženil, a vselej ženo in otroke zapustil, kadar se jih je naveličal. Godilo se mu je dosti dobro, zalo je dosegel 104. leto. Poročilo 0 požaru. Poveljnik neke deželne kmečke požarne brambe je poslal zvezi sledeče poročilo; „0genj nastal je vsled blaznosti Jos. Nagela ali ker so se otroci porabljali za krmljenje živine. Zvonilo in trobilo se je pravilno. Pogorelec ni mogel gasiti, ker ni imel vode in ker tudi ni bil doma. Ena požarna hramba je prišla poldrugi kilometer do pogorišča, tam pa se je obrnila domov. Pogorišče jo bilo razsvetljeno z dvema svetilkama in z enim žandarm<»m. Plamen se je vil okoli cele strehe.Ko je prišla požarna hramba iz V., nagnilo se je tudi sleme goreče hiše in celo poslopje je stalo sredi plamena. Gasilno stroje so pitali najprvo z gnojnico poškodovanega, pozneje so dobili vodo od nosečih deklic s tem. da so iste sipali v brizgalne in tudi po sesanju požarno brambe na hidroforu. S sosednje hiše je brizgal plezač Frohlich v krepkih curkih svojo vodo in vse sosedove luknje so se zatlačile z gnojem. Rešili so eno omaro in eno kravo, ki je bila ukradena. Dekla je rešila svoje nago življenje v sami srajci. Nekega moža je oblizal ogenj na ušesu, ki mu je štrlelo iz čelade. Predpisani požar je poučil, *;j,a brizgalnica ne srne biti shranjena tako daleč proč od pogorisi , r <.,.» so gasilci večinoma zabavijači.1" Zares čudno, smešno poročilo! Čuden Slučaj. Na Dunaju je stavila nedavno perica Schwarzinger v loterijo tri številke; toda dobila ni ničesar. V svoji sveti jezi je zagnala loterijski listek skozi okno. Ko pa je naslednjega dne odprla okno. jej je prinesel veter v sobo zopet stari loterijski listek. Stavila je iznova prav iste številke in sedaj je dobila 15.000 kron. Prepozno. 22. aprila zvečer so slišali ljudje, ki so šli skozi Bois de Vincennes, troje zaporednih str lov. Našli so 3o let starega elegantnege gospoda, ki so je bil ravnokar ustrelil. Samomorilec je bil Kmil P , sin bogate rodbine, ki pa je zaigral vse svoje imetje. Pustil je listek, na katerega je zapisal, da ne moro živeti, ker nima nobenega denarja več. Policija pa jo dognala, da je baš tistega dne, ko se je ustrelil, podedoval po svoji teti v Barceloki 400.000 frankov. Vest pa je došla prepozno; dedič je bil že mrtev. Starinsko jajce. Pri podiranju cerkve v Lalinde na Francoskem so našli vzdidano popolnoma ohranjeno jajce. Ker pa je cerkev iz enajstega stoletja, je bilo vzidano jajce celih 900 let. Za tako občutljivo stva-rico gotovo lepa starost! Poročevalec pa vendar dvomL da bi bilo še dobro za — cvrtje. 10 — Orožniki —- tatovi. Kakor poročajo iz Aten, so pogrešili v kraljevi vili „Dekelia" v Datoiomi ja.ko •;' dragoceno stvari. Tatovom so prišli kmalu na sled, iktvj.no je izvrisilo por. orožnikov. kater! so imeli Birazni vilo. R Brivec V kletki Z levom. V zverin jaku v Wrcr-liamn na Angležkem se je pustil krotitelj levov obriti-v kletki. Dolgo je zaman >iiskal hrijaea. slednjič da se je vendar neki predrziiež zglasil. JJiivec je: bil pri ^-svojem dela povsem miren, lev pa se ni ganil; zdelo «0 jocolo, da: se je kralj -živali j dolgočasil, ker je med- brivčevim delom večkrat zehnil. O !>j ■t.10 Veseli „šlajere«, ZiVa Žaba V ŽelodCU. Anterišk i časniki pišejo: Minulo soboto so v bolnici 81, (Jharine v Nev-Yorku operirali neko gospo in vi njenem želodcu so natJi ži\o žabico. Gospaozdravi. .Žabojo gospa brozdvomno z vodo- z&vžiia, a takrat je bila ničevno. majhna. Razvila se je v želodcu. S križem in trnjevo krono na glavi je korakal nedavno po -ulicah Pret.orije mož v spromst vu vojakov in policije. Revež, blazen Italijan. si domišlja. daje ; — Kristus ter da bo križan v Abesiniji. Oblečen je bil prav tako kakor Kristus na. vseh Ju'izcvih potih11. Reveža so vtaknili v blaznieo, kjej; vedno molči. . ■ Bltb S o 1 n c e a I i m e s e c. Dva prijatelja, katera sta obhajala svoj god sta; se ga v krčmi prav pošteno navlekla. Ko se vendar že pozno v noč odpravita na pot proti domu, sijal je najlepše meaeo z neba. Kdeii : od obeh reče: ,,Joj!kako lepo sveti solne e!" Drugi: -Kaj solnce? to ni sobice, to je mesec tU Tako se pričkata in mtoefeled nobeden ; ne ve, ali mesec ali; i "~" * JB' '" ' '"' Ko se- njima bliža neki človek, toraj eklStteta njega o tej zadevi povprašati, naj njima on razsodi, je li solnce ali mesec. »Gospod ^ reče toraj prvih ..povrjio nama, je to sobice »li mesce!" Ta pa . njima odgovori: ..Ne: zameri i m gospoda. jajj heionaji jaz/ nisem iz tega: kraja!" n in j S oder: K,>liko,ona,mlikol,i!ivu-.lni(-Kvlji, Tozitelj: „12 krone so veljali novi. a Iva^ krat sem je dal popraviti in vsigdar sem plača po tri krone, toraj so bili vredni is kron"- Tonček: ..Ti i-Vanček mi povej kaj pomeni fl-'jflfolte na cerkvenem stolpu?"- F r a n ček: ..Veš Tonček toti petelin pomeni io. da gospod župnik tudi radi pieeke imajo! i Bežal je cigan z vkradjeno gosko, a gospodar goske bežal je za njim in kričal: „ Čakaj meci^an';i Cigan: „ Čakajte vi! Vas »ikdb ne tira!" .—. ■ run Gospodarske stvari. Strupena rosa ali peronospora na trtah, i Mil bo- p;i u<\ listju.- last je, napadeno (>d strupene rose, SO kmalu posuši.Ta bolezen napada vse trte razen ne-kterib ameiikank, pa ne vseli enako moono. Strupena bo^a je glivi;, .ki srka sok iz listov in jagod. Gliva pride na zgornjo stran J ista. potem se zaje Iv list in na spodnji strani se prikaže v podobi tenkih vejic, in in na koncih teh vejic nastavlja seme (tros), ki pada, kadar dozori; na spodnje liste, ali ga odnese veter mani sosednje, kamor se zaje ter nadaljuje svojo škodo. Ako se toraj glivica zaje v list. t. j., (kadar na-spodnji strani lista, ob dietnih žilah, opazimo majhne podolgaste: ali -okroglo sive proge. ali če list-gledamo proti solncu in Opazimo madežeioljčno barve, ki pozneje postanejo: rdeči, je že napaden, in potekirškrop-Ijonje ničnrie: koristi. Škropiti jo treba,-.riše^pr.edno se opazijo te lise iu madeži. t. .i., preduo holez- u nastopi. Kdor škropljenje zanemarja, dela to v svojo škodo. Rudeči madeži niso vselej znak strupene, rose, ampak lehko nastanejo >: tudhvsled solnenih- žarkov. pripeka joči h na moker list. Ti so le rdeči, nimajo oljčne barve in ne sivih prog ter se pfcv kmalu po- isušc. Vso s(,\ar nauinčno; ■ popisovati v sedanjih razmerah ni potrebno, kajti ta bolezen je vsakomur ;dovolj znana. Kdor hoče doseči pravi uspeh, naj se. drži naslednjih pravil: s škropljenjem je treba začeli zgodaj, še pred cvetjem, kadar trta napravi ft do 6 listov, t. j. meseca maja. Škropi naj B€ p takimi škropilnicami, ki prav fino razpršujejo tekočino. Pri škropljenju naj se pazi, da; ■ bode-r vsak list dobro poškropljen. in sicer na zgornji strani. Ob prav vročih urah, t. j. od 11. ure dopoldne do 3t uro popoldne, kakor tudi tedaj, kadar je na listih.rosa. naj se nikar. ne škropi, kajti ob rosi se tekočina \>ivwc stanjša in odteče, če škropimo v vročini, pa sobice ožge listje. Modra galica in aj.no naj bodeta v pravnu razmerju. Na 1 lil (100 1) vode se vzame iS do 2 k« modre galice (ne zelene .gaJke, ker ta listje bs£gej in l3;* do 2Vs kg ugašenoga apna. Apno ne sme biti že.suho, t. j. biti mora tako, ki ni dolgo časa bilo:.na-.zraku, marveč vedno pod vodo aii zakopano globoko v zemlji. Apno sp na. zraku zopet nayzame ogljikove kisline iu po.stane vsJed tega prav malo sposobno za porabo. Da je dovolj apna. se spozna takole: -Zmes »O: pusti par ur, da se usede, potem se odstrani vrhnja mrena in tekočina se zajema s kozarcem; če je čista, je to znamenje, da je dovolj apna v razstopiniVče je paše motna .(višnjeva), je, treba dodati že nekoliko apna. Bolj natančno se določi, .kdaj je dovolj apna, če se v tekočino pomoči košček rdečega lakmusovega papirja in ta povišni. Sama galica, brez apna. ožge liste, če je pa.preveč apna se pa xaztop.ina ne prime tako dobro in vsak dež jo spore z listov. Ce dežuje malo po škropljenju (Vs dneva), je treba iznova poškropiti. Drugič naj se škropi čez 4"rrteclnovvtotejoinp^(^nwl»^jetrtn.iia^ .pravila.več. novih listov, ki jih je treba popolnoma poškropiti: na že poškropljene liste se ni treba toliko ozirati. Tretjič naj se škropi meseca avgustu. Za vsako škropljenje se vzame galice in apna v gori navedenem razmerju. (Je se škropljenje-; opusti, listje lezen je že povsodi razširjena iev dela ogromno škodo, kjer se le pokaže. Ona dela škodo na grozdju, najbolj zgodaj odpade, grozdje ne dozori, in trgatev da le n — I slab pridelek. Ta rja pa napada iučli grofje. Rjave grozdne jagode no take. kakor l>i bile oparjehe. Gliva se zaje ob jagoonetti pceju v jagodo in nap-ravlja rjavkaste liste po "Dotrajnosti vse jfl^ode in po polkih. Jagoda potem Menije in■ po naposled posuši. Loterijske stevi tke. i„ ,Tfsfcvclnc 3. maja; 23, ; 18, .4.3,= --7, i;t. Gradec, dne 10. maja: ;'.!>, 82, " ,.»r 74, 21. Dunaj, dne 10. maja: 52, 50, 40* 45, ' 19. - 79 91U 9H9n93 9*ldo0 ft.4 &\). j __ . _ Lekarnar Thierry (Adolf) LIMITED — pristno Centifolien"' tMiifto mazilo : je najkrepkejše vlečilno mazilo. dolnjo skox. temeljilo Cistenje bolečine olajšujoče učinke pri že tako zastarelih ranah, odstrani skoz pmeheaijje v tanj so. nahajajoča tuja telesca vsake vrsto. Dobiva, so: y Jeljtrnah. S poŠto 2 lončka 3 krone 50 yi-, narjfv. Lekarnar Tnferry CAdolf) Limited v Pregradi pri Rogački Slatini. Ocibljo naj se, ponarejanja in pazi na pornjo na vsakem lonce ku vwaiw varstvnio znamko m lirmo, T W I i i I I I I IH t:.| ±LL Samo dottiači pridelek. Dober pristen čisti jabolčnlk prodaja ;; X"1 x %:p- c. ]ŠZ aiser veleposestnik v Ptuji v svoji žganjarhi od ">ii iitrfcv višje. Y\i>-v po 7 krajcarjev. Manje kot 56 litrov 1 ^>a* ^fe Ivtfe^pf/' \m 'krajcarjev. Kdor bode kupil-enkrat, prišel bo po ta.. \/- viMen iabolčrfik rad še večkrat. ! I- iL'_L i-i i i i i i i i t ; : Dve hiši na prodaj, if i v ki'jo. v- mestu, cnotiadsfropna. x-velika šlacuao. kaLinelom in drugimi potrebnimi shrambami. Vjjrvem nadstropju SO i sobe, kuhinja in kamra. Zraven spada jvjejiki dvor, utat; shidencom in s pralnico- — Druga hiša je pol ure od mesta na veliki cesti s tremi sobami, pivnico. kamro, hlevi Občinski in okrajni žastopi, kakor tudi kmetijske podružnico na Stajarskem morejo v svrli© streljanja proti toči potrebni smodnik dobiti za znižano ceno, 7<> vinarjev kilogram od štajerskega deželnega odbori in sicer i m a) v »bojih a 25 kg. b| v sodčkih (znotraj vreča) 112 kg. eni 2 Naročiti ga je pri Stajarskem deželm odboru pravočasno, t. j., če je mogoče do 8 tedne, predno se smodnik rabi, da se zabrani zapoznitev odpošiljatve z ozironi na to, da vlaki za Jako prevažanje ne vozijo vsak dan Pri naročitvi je natančno navesti zadnjolelezuiško postajo, odkoder se vzame naročeni smodnik. Aot bofj 38 Smodnik se odpošlje iz siuodnišnice c. in kr. topničarske založnice v Kalsdorfu. VračunŠi zavoje in voznino od smod-uišniee stane-zaboj a 25 kg. smodnika 20 K 44 v, sod a 112 kg pa 91 K 2 v. Po tem preračunu določeni znesek za smodnik je istočasno z naročilom poslati •štajerskemu-deželnemu odborih-------— Sodi in vreče v nepoškodovanem stanju se vzamejp. nazaj proti 15% obrabnemuznesku franko Kalsdorf. Posebno- se povnarja, da se ne sme za streljanje proti toči po znižani ceni naročeni smodnik v nobene druge namene rabiti. U rade e, dne H), aprila 1902. e poi ure on mesta na veiiKi ccsii s tremi sooamj. pivnico. Kamro, nievi. * .siiidenroin. njivo. saiUmosnikom. gostilno in Stacuno. Obe luži so še novi . A J 2ftt-«u*milra»a rlitr/nlnnn-n iwlh" -■>*&*"§■'- ~"$"$"^ "S**S"^-"^"'" \2 Dobre cenene ure s 3Ietnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarne za ure in eksportna hiša zlatnin Most (Briix) Češko. Dobra nikelnasta rcmonloarka .... gld 3-75 Prava srebrna remontoarka......, 5'80 Prava srebrna verižica......., 1'20 Nikelnasti budilec.........., 1-96 Moja tvrdka je odlikovana s c kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razslav ter tiroČ in tisoč pri- znalnib pisem. Ilnatrirmti katalog :'intonjJn jiosliihiC jtro.sto. 510 Osle brusne kamn« tu srpe in kose priznano najboljše blago, 100 kosov 8 K. en poStni zavoj z 15 kosi franko K. 2.50 f razpošilja po povzetju J. Razboršek, Šmartno pri Liliji. na Kranjskem. 522 Na prodaj je od poslaje Šfore lep že nekaj z amerik. trtami zasajen vino-iV«n leži njiva, travnik s sadnim drevjem in še k lenin dovolj 10 minul grad; zraven lezi njim. •..»••n.\ a snumm tucvjcm ■>■ »« n i>ihu uuvoij bukovega ji) smrekovega gozda. Prilično je to za kakega mestjana ali fabriSkega delavca. To proda s poslopjem vred za nizko ceno .Anton SlOvlC, posestnik v Št. Lovrencu posta Štore. &09 Zaradi družinskih razmer se pod roko po ceni proda lepo posestvo v ljutomerskem okraju, Ono obstoji te 80 johov sveta in sicer; ■'* job« sadonosnika. z najboljšim sadjem, vinograda, drugo so njive, travniki in pozdi. Hiša je zidana in obstoji iz dveh sob. Posestvo ima tudi druga potrebna gospodarska poslopja in hleve. Naslov pove upravništvo »Štajerca" v Ptuju. 520 Posestva vsake vrste posebno mala gospodarstva, in obresti nesoce hiše. brez trgovine ali s trgovino v najbližji okolici maril>orski, od 3000 g!d. višje, priporoča v nakup, koncesionitana pisarna JOS. Kadltk v Mariboru. 521 Želite da Vam nesejo kure po zimi veliko jajc? več in boljšega mleka? debele in čvrste prašiče? zdravo in lepo mlado živino? močno in trpežno vprežno živino? potem primešujte k krmi Harthelnovopoklajno apno. za ta mali trošek Vam ne bo nikdar zaL Navodilo dobiti je brezplačno pri Miha Barthel in drug na Dunaju X. Keplergasse 20. Zalogo Karthelnovega poklajnega apna imajo tudi: Adolf Sellinschegg in Job. Kasimi r v Ptuju, R. Prettner v Radgoni in Franc Frangeš v Mariboru, Franz Rupnik v Konjicah in Johan Pungarscheg v Slov. Gradcu. 350 Pozor beciklisti, krojači in šivilje! Popravila becikelnov, šivalnih strojev in poljedelskih strojev se najbolje in najceneje izvršijo. V Zalogi imam vedno nove vsakovrstne dele (bo-' standteile) za stroje. Prodajam poljedelske, gospodarske stroje na obroke iz najboljših tovarn. Sem temeljito izvežban mehaniker, ker služboval sem že v Ameriki in na Angleškem. Tudi imam v zalogi vedno že rabljene in dobro ohranjeno bociklo od 30 gold, dalje. S spoštovanjem Anton Fink I mehaniker v Ptlljtl, Postgasse Štev. 14. •••••••••••••••»•••••s !!Za sveto birmo!! Lepe, v močno platnice vezane, od škofa potrjene molitvenike prodaja zelo po ceni W. Blanke knjigarna na glavnem trgu nasproti nemško farne cerkve in Ungarthorgasse nasproti velike kasarne = v Ptuju. = !!Za sveto birmo!! StavbinskO Dietrich Dickstein & Wiihelm Higersperger ----------------—-----~^---------- arliitekta in mestna stavbinska mojstra, Celje, Ringstrassc 10 P O flj G tj G- priporočata se za prevzetje in izvršitev vseh v njiju stroko spadajočih del. Pojasnila ——————— na željo radovoljno. Načrte (plane) in tehnične nasvete po najkulantnejših pogojih, r 13 — Styria becikelni 220 K. (Slrassenrad). Styria becikelni 240 K bolj fini. Styria becikelni 280 K najfinejši. Styria becikelni 300 K (Slrassenrad). Styria becikelni 320 K I.HXusiiiodell). Ze ra Hi) do v uljeni, a še prav dobro ohranjeni becikelni od 120 kron. Vsakovrstni deli (Bestandteilc) vedno zalogi. Gene na obroke (rate) po pogodbi. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. 483 Fabriška zaloga: Brata Slawitsch v Ptuju florijanski trg. ■ i—■■» ■ — ■■■-- ■ ......i.-... .....■■ "i" ^^—m^m—i.^—»i—^— Trgovina s špecerijo, moko(melo) in barvami. V. Schulfink, Ptuj priporoča po najnižjih cenah nalinejšo ogersko moko, rozine, vamperle, sladkor, kavo, riž, žajfo, ra/Iične cikorije, olje i. t. d. vse najboljše vrste. Čudež iz Švice. Podpisana firma pošlje vsaki osebi, kateregakoli stanu proti postnemu povzetju za ceno, kakor je še ni bilo v trgovskem svetu, to je za samo 2 kroni 60 vin. carine prosto, izvrstno, 24 ur točno idoeo aro s triletnim jamstvom. Vrhu tega dobi vsak naročitelj elegantno, fino faconirano verižico brezplačno priloženo. Ako bi ura ne ugajala, se jo premeni ali pa se vrne denar. Pošilja te ure jedino le zastopstvo za švicarske ure v Krakovu J/l poštno predalo št. 29. 307 F. C. Schwab tropina i JpcceriiOt matcrljalnim blagom in barvami „pri zlati kroglH'" v Ptuju podaja jabolčni mošt v sodili od 56 litrov višje po 4 krajcarje liter. 494 Pozornost!!! Colnine prosto!!! Pozornost!!! Prekosi vsako konkurenco. Mi pošljemo vsakomur „Colnine prosto" 3 m štofa dobre, močne kvalitete, za kompletno jesensko moško obleko svetlo ali temno, gladko, progasto ali karirano za pod sramotno ceno od gl. 2.BO, kakor 3 m črn. kamgarna kompl. elg. moško salonsko obleko gl. 3.70 Dalje en kompl. jesenski ali zimski moški površnik, dober, kodričasti stol za ceno od gld. 3.30, vse coluine prosto. Naše oznanilo se opira na strogi basis, od kojega bonitete naj se vsakdo prepriča in je risika popolnoma izključena, ker se neprikladno radovoljno zamenja ali denar na/.aj pošlje \ Dobavlja se proti poštnemu povzeiju ali če se denar naprej vpošlje, samo in edino skoz Jungwirth's Expeditionshaus Krakau, Postfach Nr. 29. :i28 Brata Slawitsch v Ptuju priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . . 70 K — h Singer Medium 90 „ — „ Singer Titania 120 „ — B Ringschifchen .140 „ — „ Ringschifchen za krojače . . 180 „ — „ Minerva A............100 „ — „ Minerva C 2a krojače in čevljarje ... 1G0 „ — J Howe G za krojače in črevljarje ... 90 „ — „ Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ — J Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. 432 Razglasilo. Dne 3. aprila 1902 odprla se je v Velenju posojilnica (Vorsehusscassenverein) po Raifteisenovem sistemu — Uradni dnevi so vsaki četrtek in sicer dopoldne od 10 do 12 ure in popoldne tudi vsaki četrtek od 2. do 4. ure. 497 Predsednik: Dr. A. pl. Forstner. Učenec z dobro šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino mešanega blaga pri Karl Rayer-ju trgovecu v Arzlinu, pošla Vojnik pri Celju. 408 Dobro icioča trgovina ob okrajni cesti in blizu neke fabrike ležeča, se da v najem ali pa tudi z hišo vred proda. Naslov pove upravništvu „Štajercau. &»•> Malo posestvo se proda. Tislo obstoji iz hiše, hleva, dveh njiv in enega vinograda v 1'odprežinu Sv. Lovrenc blizu tovarne v Štorah. Cena se izve pri lasiniku Martinu Mastnaku, tesarju v Štorah pri Celju. 392 14 Ptujsko kopališče M;.«. i , , , QN Goraa; dravska ulica., \ saki ffan kopeli" v banjah, prsne kopeli , in mrzle kopeli. .------ ' ,r . . . . ■ i myl.qniox Carl Hantich | državno izprašani nadlogar, gozdarski _zemlje-'' mereč in oblastveno potrjeni civilnizemljemerec i m v Mariboru Vsaki torek, četrtek in soboto | soparne kopali. Soparne kopeli imajo lake učinke kakor ■ govm priporoma 86 v zanesljivo izvrševanje vseh v gecmi£QS#i#*1 »~ BfIf70Sl) i/>OJ)i O'uJffU ---------— ,.,,. ——----------------j.:., ! . ■ . ■ ... -. g Proda ali na več Sel v najem da se trgovina (štocuna) in gostilna, ledenica ter lep sado-nosn ik zraven fjuiie cerkve; V slučaju prodaje se odda. (udi celo j pohištvo in sicer do 30. maja. Kje, pove upravništvo »Štajerca« x: x Pravo domačo platno za rjuhe in obleko priporočata Brate-. ^1©-"SX7-Itsclb- trgovina z mešanim btagom v Ptuju (p>r friostrf). n -'•-'' - ■■', „ , \t ■ •■• '•' -';_^'-: yi -■----------------- ____________X________ '■■it 89 60 dibos v laom iuofocf/ii - 15 - ed Star Line, Antwerpen 1 Ustanovljeno 1876. Ustanovljeno 1876. Dajem naznanje cenje-| pemu občinstvu, da imam ztairaj po najnižji cettt m\feoiisc blago i Jz vrst na semena. vrtna. rožna in poljska, *%[]<•-. za j<->.ii (Tafel- in Speiseol) amcrikanski pet:o!ej. repično in loneno 0'jc,or VflhPCnfi« Sol. štirhciglato in za živinov kislo vodo "(Rogaška m Radcine ri. . Ki,li„0, milu in vinski jes.l,. (K^s,,nU zuje.il, delati. apno «i živino, grenko $ (Bittc^lz), «g#> cvetje, glaubersale. prah za konje, govedo in svinje. gpiritns. OVein^eišt) za žganje delati, >piritus SJK 0 r. ■' P Ot Amerika Imam zalogo več v„t kave, sl:,.lk<,rj,; n*, ,,os,,,o m In salami, -kakor x&Qi Špecerijsko blago v največji - u; ; . '■ vrste parobrodi. — Naravnost brez nvekia danja v New York in v Pttiladeiphfijo. Oobra hrana. Izborna oprava na ladiji. Nizke vozna cene. Pojasnila —40 let staro, v gospodinjstvu dobro izurjeno in Ki naj ima 5- tiOOO gold. Pismene in resne ponudbe pod jamstvom _tajm>sti naj se pošljejo pod imenom ,,Srečen pot" na upravniSlvo ..Štajerca". 544 Učenec se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom pri Franc Krajnc-u pri sv. Martinu blizu Vurberga. 54*- XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Prodaja in prevzetje vsakovrstnih popravil optičnega blaga kakor nanosnikov (Zvvicker) očalov, barometrov, termometrov, daljnogledov, vage za mošt, vino, žganje, lesih, libtile (Wasserwagen) itd. itd. pri KARL ACKERMANN-TJ, urarju trgovina z arami, zlatnino, srebrnino in optičnim blagom v Ptlijll v gledališkem poslopju. l82 C- kr. pri v, tovarna za cement Trboveljske |ireiuogokopne družbe v Trbovljah (i priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-CCInfBl v vednO fjC jednakonierni. vse od avstrijskega društva inženirjev in ar- tS! hiteklov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote (& dalCČ HadkriljajOO dohroti, kakor tudi svoje priznano iz- <$r- vrstno apno. /S Priporočila in spričevala /J raf.nih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. £*■ Centralni urad: » Dunaj, III 3 Rennweg 5. Redka prilika. Čudovito po ceni. 400 komadov za I gld. 80 kr. t drazestno pozlačena ura z verižico, s .'Delnim jamstvom, 6 kom. prima Žepnih rut, 1 svetovno patentovani žepni tintnik od nikia, 1 mičeu album za slike, obsezajoč ;tG najlepših slik sveta, 1 mastna za računiti „Patenta'', katera izračuni samo najtežejše eksenible, k temu eno navodilo, 1 spi-sovnik za pisma, poraben za vsakogar, o kom. najlepših razglednic, 5 kom. čudovitih prerokovanj egiptovskih prerokovalcev, ki vzbujajo veliko smeha, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumb iz double-zlata pa-tentovana zapona 3°/0 zlata, 1 prijetno dišeče toiletno milo, 1 fino žepno zrcalo, 1 prakt, žepni nožifi, 1 iT nastavek za smotke z jantarom. 1 moderni moški prstan s iinit. žlahtnim kamnom, 20 komadov pisarniških predmetov in še 300 raznih v gospodinjstvu- neizogibno potrebnih predmetov. Vse skupaj % uro, ki je sama vredna tega denarja, velja proti poštnemu povzetju aii ce se denar naprej pošlje, samo 1 gld. 80 kr. skoz razpo-šiljavnico Ch. Jungwirth, Krakav, A. Risiko izključen. Za neugajajoče se vrne denar. ;t41 Sadna drevesa \t preskušenih lastnih drevesnic in sicer: jabolke po K 1.— tio K 140; hruške po K 1.20 do 1.60. — \z- boren jabolčnik iz lastnih klelij od 14 do 18 vinarjev za liter ponuja OskrbniifVO IHarcnberfl (Gutsverwaltung Mahrenberg). Tam dobijo se tudi jorkširski plemenski prašiči. 334 parna žaga. Na novem teeitnem trgu (Lendplaiz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d, po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hali i. t. d. m Stavbinsko podjetje. Stavbinsko podjetje. j Ladislaus Johann Both inžener in oblastveno aut. mestni stavbenski mojster Gartengasse (hotel Strauss) Celje Gartengasse (hotel Strauss) SUVba ItlOStOV v/. kamna, cementa in železa, tudi stavba mostov za .silo. Uodna St49Nt stavba turbin, jezov in zatvornic iz lesa, kamna in cementa, kakor reguliranje potokov in rek, varstvena naprava obrežij, priprave za osuševanje, sploh vsa vodna dela v vsakem obsegu. Kazen teh del prevzemlje ta firma (udi brezhibno postavljanje mašin in druga fundamenlna dela iz petona, pelona, petonska tla, Makanje z ali brez da bi se plošče priskrbele, kakor tudi vse v to stroko spadajoča dela. Stavba cest in potov, kakor tudi traciranje taistih. PCdZCtflSKa dCld: (Tiefbauten) kanaliziranje, polaganje cevij, vodovodne stavbe. Stavb« na površin (Hocbbauten) in sicer: vile, hite in gospodarska poslopja, fabrike in javna poslopju. adaptacije vsake vrste. trotoarjti \/. — Pojasnila e in proračune podeljuje firma na željo radovoljno in po najkulantnejših pogojih. Stavbinsko podjetje Ladislaus Jon. Both inžener in oblastv. aut. mestni stavbinski mojster. 'V* *^>e_vPtuiu.