Ana Kaučič' Življenje v Ormožu med leti 1900 in 1914 v luči Štajerca in Slovenskega gospodarja v članku je predstavUen živUenjski utrip v mestu Ormož, med leti 1900 in 1914, na podlagi prebranih in analiziranih člankov ter notic iz časopisov Štcyerc in Slovenski gospodar. pri tem niso zajeti vsi aspekti živUenja v mestu Ormož (npr. lokalne volitve, ki so potekale v tem času). Članek na kratko prikaže razdor med delovanjem slovenske in nems"ke šole, oriše zanimive in nekatere družabne dogodke, ki so se odvijali v Ormožu, ter se dotakne črne kronike. Detajlni in sistematični opis razmer v mestu Ormož na prelomu 20. stoletja je velik manko, ki ga je treba zapolniti in s tem dopolniti nov delček ormoške zgodovine. Ključne besede: Slovenski gospodar, Štajerc, mesto Ormož, slovenska/nemška šola, društva, črna kronika uvod vsi sobivati, saj so bili odvisni drug od drugega. Eni Preselimo se v leto 1900, v mestece Ormož. Dobrih so imeli trgovine in obrti, drugi so pridelovali šestdeset hiš se je gnetlo okoli današnjega hrano in dobro kapljico na okoliških vinorodnih Kerenčičevega trga, glavno vlogo pa je zagotovo gričih. Tako prebivalci Ormoža kot tudi okoliških imela graščina, ki se je bohotila ob koncu glavne krajev so prebirali časopise, ki so bili takrat na ulice. Reka Drava se je lenobno valila proti voljo. Dva časopisa za ormoško območje, vsak s Varaždinu, pritegnila mnoge k igri, marsikoga pa svojo politično, versko ali narodnozavedno noto, ni izpustila iz svojega pogubnega objema. ob reki sta prepričevala ljudstvo v svoj prav. To sta bila so sopihale parne lokomotive na svoji poti proti štajercijansko' usmerjeni Štajerc in Budimpešti, Trstu ali Dunaju. Glavno prevozno narodnozavedno ter klerikalno usmerjeni sredstvo je bila konjska vprega z vozem, s katerim Slovenski gospodar. Oba sta nagovarjala podeželsko so vozili pridelke na sejem, domov špecerijo ali prebivalstvovslovenskemjezikuinobastahotela sorodnike na železniško postajo, ko so se očrniti drugega in tiste, ki so razmišljali drugače. odpravljali v širni svet s trebuhom za kruhom. Mesto je vrvelo od različnih obrti, otroci so Časapisi za ormos'1co področje obiskovali šolo, v prostem času pa so preganjali » Vsem Slovencom ... « so bile Trubarjeve besede v dolgčas po mestnih ulicah. Urejene mestne gospe Katekizmu, prvi knjigi v slovenskem jeziku, izdani so v svojih modnih oblačilih pohajkovale po trgu leta 1550.' Prvi časnik v slovenskem jeziku so bile in razglabljale o tem in onem, gospodje so jih dobro znane Vodnikove Lublanske Novize,' medtem pozdravljali z dotikom k10buka in se zatekali k ko je bil Wochentliche Ordinari - Laybacher Zeitungen' svojim moškim pogovorom. V mestu je prvičasnikvnemškemjeziku.' prevladoval nemški jezik, a tudi slovenščina se ni Na Ptuju je prvi nemški tiskar Wilhelm Blanke dala izriniti. Za to so, z ustanavljanjem društev, začel delovati leta 1852,' a prvi časopis je natisnil skrbeli zavedni Slovenci, ki so ponosno stali za tiskar Jakob schiin, kije kratko obdobje deloval v svojo slovensko besedo. A nenazadnje so morali tem mestu.' Časopis se je imenoval Pettauer 1 Ana Kaučič, prof. ang. in zgo., Ljudska univerza Ormož. 2 Štajercijanci so nastopali proti programu Zedinjene Slovenije, proti enakopravnejšemu položaju slovenskega jezika ter proti panslavistični in jugoslovanski politiki slovenskih meščanskih strank. Doberšek, Zmazek, str. 43. 9 wohenblatt' in je poročal predvsem o lokalnem Na ptuju je izhajal tudi časopis Štajerc," glasilo družbenem, kulturnem in gospodarskem štajerskestrankeŠtajerc-Partai, v okviru katere so dogajanju." Dobrih deset let kasneje je začel spodnještajerski Nemci želeli zaustaviti slovensko Blanke izdajati časopis Pettauer Lokalanzeiger," ki narodno gibanje, ki se je širilo med kmečkim se je od 1. aprila 1890 imenoval Pettauer Zeitung." prebivalstvom. Štajerc je imel veliko zvestih Nekaj let po ustanovitvi, leta 1894," se je bralcev, saj je bila njegova naklada 15.000 spremenil v politični časnik in postal glasilo izvodov." ptujskega nemštva. zavzel je stališče proti Slovenski gospodar17 je bil namenjen kmečkemu slovenskim narodnim interesom in se zavzemal za prebivalstvu, usmerjen pa je bil katoliško in nemško enotnost." konservativno. Zagovarjal je slovenske šole ter 3 Prvo časopisje na slovenskem ozemlju se je pojavilo v nemškem jeziku, saj je bila nemščina ob koncu 17. stoletja uradni, izobraževalni in pogovorni jezik na Slovenskem. Tuje knjige in časopisi, večinoma v nemškem jeziku, so začeli spodbujati kulturno življenje, ustanavljale so se posebne družbe in akademije, ki so bile nosilke znanstvene in kulturne dejavnosti. Slovenščina je s tem postala manjvredna, saj so se izobraženci slovenskega rodu pogovarjali, pisali in brali v nemškem, italijanskem in latinskem jeziku. Ljubljančani so brali nemške časopise, predvsem dunajski Wiener Zeitung, v začetku 18. stoletja pa se je pojavila ideja po tiskanju časopisov v Ljubljani v nemškem jeziku. Časopisi so bili raznovrstni, saj so zajemali področja zgodovine, etnografije, literature, vendar so praviloma izhajali le kratek čas. Časopisje se je pojavilo in širilo v večjih slovenskih mestih, kjer je bilo dovolj nemško izobraženih meščanov. Časopisi v nemščini so tako ugledali luč sveta v Ljubljani, Mariboru, Celju, Celovcu, Kočevju, Ptuju, Gradcu in drugod. Amon, Erjavec, str. 19-23. 4 Lublanske novice so izhajale od 4. januarja 1797 do 27. decembra 1800. V treh letih je izšlo 12.000 izvodov. Objavljale so zabavne in poučne vsebine ter novice iz politike, gospodarstva in kulture. Urednik, pisec, prevajalec in tehnični urednik je bil Valentin Vodnik. https:llsl.wikipedia.orglwiki/Lublanske_novice, pridobljeno 24.9.2020. Amon, str. 47-55. 5 Časopis je izhajal med leti 1707-1709 in je prinašal novice iz različnih krajev (iz Italije in Dunaja). Beseda »ordinari« v naslovu je izdajala, da so novice prispele do tiskarjev po redni poštni zvezi. Kadar se je v naslovu pojavila beseda »extra-ordinari« je to pomenilo, da so novice prispele z izredno pošto. Vse novice so bile povzete po tujih časnikih. Žigon, str. 13, 14. 6 Žigon, str. 13. 7 Najprej se je ukvarjal s knjigotrštvom in trgovino s papirjem, šele kasneje je ustanovil družinsko tiskarno Blanke, ki je s tiskom časopisov pričela leta 1889. Tiskarna je delovala vse do konca 2. svetovne vojne, ko jim je bilo imetje odvzeto. Doberšek, Zmazek, str. 27. 8 Doberšek, Zmazek, str. 27. 9 Časopis je izhajal ob sobotah, prva številka paje bila izdana 10. februarja 1878. V tem letu je izšlo 47 številk, zadnja je bila izdana 29. decembra 1878. Časopis je izhajal v nemškem jeziku, pisan je bil v gotici. Vseboval je prilogoBeilage zum Pettauer Wochenb/attkateri je bilo na voljo predvsem poljudno beletristično branje. Časopis je bil liberalen in nepolitičen ter s skromno in nezanimivo vsebino, zaradi česar je bilo število naročnikov premajhno, da bi lahko obstal. hUps:/lwww.dlib.si/detailslURN:NBN:SI:spr-FPWLBODV, pridobljeno 23.9.2020. Doberšek, Zmazek, str. 27. 10 Žigon, str. 68. 11 Prva številka je izšla 21. decembra 1889, skupaj je izšlo le 10 številk. 12 Časnik je bil namenjen spodnještajerskemu nemštvu in je bil eden najbolj branih časopisov na tem območju. V njem so sporočali novice iz lokalnega, društvenega, kulturnega in gospodarskega življenja. Zraven tega so objavljali različne literarne prispevke, novosti iz domovine in sveta, kmetijske nasvete in drugo. časnik je izhajal od leta 1890 do decembra 1904, v tem času je izšlo 670 številk. Pisan je bil v gotici. Žigon, str. 68; Doberšek, Zmazek, str. 34. 13 Doberšek, Zmazek, str. 36. 14 Spodnještajerski Nemci so se počutili vedno bolj ogrožene zaradi uspehov slovenske politike, zato so zahtevali nemško prevlado in zaščito interesov nemštva. Na svojo stran so želeli pridobiti kmete, ki so bili odvisni od gospodarske moči nemških obrtnikov in trgovcev. V svojem stališču je časopis nasprotoval politiki slovenskih (klerikalnih) voditeljev, ki so postajali vedno bolj priljubljeni na slovenskem podeželju. https:/Iwww.dlib.si/detailslURN:NBN:SI:spr-FD1KSI6N.pridobljeno 24.9.2020. Doberšek, Zmazek, str. 36. 1SStajerc je izhajal od 1. julija 1900 do 3. novembra 1918. 10 rabo slovenščine v uradih. Urejali so ga katoliški duhovniki, tiskali pa so ga v katoliških tiskarnah. lO Štajerc in Slovenski gospodar sta oba poročala o razmerah na ormoškem med leti 1900 in 1914. Glede na to, da je Štajerc izhajal na ptuju, je vseboval več novic o Ormožu kot Slovenski gospodar. Prinašala sta veliko novic s področja političnih razmer, ustanovitve in delovanja društev, s področja kulturnega dogajanja in črne kronike. Vsak po svoje sta nagovarjala bralce o Upravna ureditev na ormoškem » ••• se slovenski jezik bog in bog spodriva iz vsehjavnih ad 19 ur; ov ... « Ormožje na prelomu stoletja upravno spadal pod Spodnjo Štajersko, s sedežem v Gradcu v Avstro- Ogrski monarhiji, ki ji je vladal cesar Franc Jožef 1. Habsburško-LotarinškL ol Čeprav politično delovanje in občinske volitve niso opisane, je v nadaljevanju vendarle prikazan oris političnega delovanja na ormoškem področju. perečih vprašanjih, kot je bila raba slovenščine V ormoškem okraju je bilo 33 občin npr.: Ormož, /nemščine v uradih, spodbujala sta starše naj Hum, Frankovci, Litmerk, Obrež, Pušenci, Hardek, otroke vpisujejo v slovensko/nemško šolo in Trnovci, Savci, Bratonečice, Brebrovnik, Sodinci, hujskalaproti nasprotno mislečim. Vičanci, Trgovišče, Velika Nedelja, Šardinje, ob prebiranju člankov je bilo smiselno upoštevati Podgorci, Litmerk, Veličane, Runeč in druge. današnjo objektivnost in vodilo, da iz zapisov Vsakaobčinajeimelasvojegaizvoljenegažupana. izluščimo pomembnejše novice, ki so pričevale o razmerah na ormoškem področju med leti 1900 in 1914. Leta 1902 je bil izvoljen za župana mesta Ormož Johann Kautzhammer,21 ormoški trgovec in veleposestnik." Svojo župansko funkcijO je 16 Večina prebivalcev na Spodnjem Štajerskem je bila slovensko govoreča, zato so snovalci izdajali Sta jerca v slovenskem jeziku, da so njihovi interesi bili razumljivi in dosegljivi večjemu številu kmečkega prebivalstva. Kljub temu je nasprotoval rabi slovenskega jezika v javnem življenju, ampak se je zavzemal za rabo nemščine na sodiščih, državnih uradih in poštah, posebej pa je zagova~al učenje nemščine v šolah. Spodbujal je bralce naj svoje otroke vpišejo v nemške šole, saj bodo le z znanjem nemškega jezika bolj uspešni. Nastopal pa je tudi proti slovenski duhovščini, ki je imela pomembno vlogo pri prebujanju slovenske narodne zavesti in preprečevanju načrtnega ponemčevanja. Doberšek, Zmazek, str. 42-52; Kramberger, str. 433. 17 Slovenski gospodar je tedensko izhajal v Mariboru, med leti 1867 in 1941. Priloge, ki jih je izdajal, so bile: Gospodarstvena priloga (1879-1891), Cerkvena priloga (1879-91), Naš dom(1901-1907, 1932-1933), Gospodarske novice (1908-1914, 1926), Novice v slikah (1926-1928), Naše slike (1930-1931, 1936), Za gospodarje (od 1933), Naše veselje (od 1934). htlps:llsl.wikipedia.orglwiki/SlovenskUlospodar, pridobljeno 8. 10.2020. 18 Poročal je o delovanju (klerikalno usmerjenih) društev in je nasploh spodbujal narodnozavedno držo kmečkega prebivalstva. V začetku je imel podnaslov Podu(iiven list za slovensko Ijudstvq kasneje List ljudstvu v poduk, od leta 1892 List ljudstvu v pouk in zabavo. https:llwww.dlib.si/detailslURN:NBN:SI:spr-8UUUQBXC. pridobljeno 8.10.2020, https:llsl.wikipedia.org/wiki/SlovenskLgospodar, pridobljeno 8.10.2020. 19 Slovenski gospodar,Ietnik37, številka 22, 28. maj 1903, str. 1, 2. 20 Upravno strukturo so sestavljali deželni redi in deželnozborski volilni redi. Na ta način se je videl razkorak med dunajskimi ministrstvi in njihovimi deželnimi izpostavami, na eni strani, ter avtonomnimi deželnimi organi, na drugi strani. Na Štajerskem je bil najvišji predstavnik deželske uprave Stattha/eter, nosilec deželne avtonomije pa je bil deželni zbor. Izvršilni organ deželnega zbora je bil deželni odbor, ki ga je vodil deželni glavar. Delovala so tudi okrajna glavarstva. Nadrobneje se je potem uprava delila na občinske rede in občinske volilne rede. Državni in občinski zakoni so ločili delovna področja občin na lastno/domače (občinsko premoženje, skrb za poti in ceste, skrb nad merami in utežmi, skrb za zdravstvo) in na preneseno!izročeno (razglašanje zakonov, vojaški nabor, nastanitev prebivalstva, domovnice) področje. Ormož je spadal pod cesarsko-kraljevo okrajno glavarstvo, kije imelo sedež na ptuju. Mesarič, str. 10, 18. 21 Johann in Anna Kautzhammer sta hišo na današnjem Kerenčičevem trgu 1 kupila leta 1832 in jo naslednje leta obnovila, kar dokazuje letnica na hiši. Uradni vestnik Občine Ormož, letnik 21, številka 3, 1. marec 2017, str. 28. 22 Slovenski gospodar, letnik 36, številka 7, 13. februar 1902, str. 3. 11 opravljal dobro desetletje, ko je zaradi bolezni enoglasno imenoval za častnega občana Ormoža, odstopil, njegove posle pa je prevzel doktor saj >>je bil vedno izboren in pravičen zastopnikjavnih Delpin. 23 Občinski zastop24 je Kautzhammerja interesov inje svoje najbogše moči v prid prebivalstva žrtvoval.«25 Zraven župana določenega kraja, je pomembno okraja. Za predsednika shoda so izvolili starosto vlogo imel okrajni zastop.26 Cesar je leta 1903 za medžupani,FrancaZabavnika. 30 načelnika ormoškega okraj nega zastopa potrdil dr. Omuleca 27 in Ivana Kočevarja 28 za Pomembna naloga lokalnih odločevalcev je bila podnačelnika.29 17. maja 1903 je bil v Ormožu velik tudi skrb za ceste. Okrajni proračun za leto 1906 je shod županov; na pobudo pripravljalnega in namenil največji delež prav za vzdrževanje cest. izvrševalnega odbora shoda v prostorih okraj nega Na prvem mestu so bile cestne povezave zastopa se je prvič sestalo 50 slovenskih županov, Ormož-Ljutomer, Ormož-Središče in Ormož-Sv. občinskih svetovalcev in odbornikov ormoškega Miklavž.31 23 Dr. Gustav Delpin (1866--1941), pravnik. Bil je prvi načelnik Volksrata (narodni svet), ki je kot nadstrankarska organizacija usklajeval politično dejavnost Nemcev na Spodnjem Štajerskem. Delpin je svojo funkcijo načelnika opravljal do leta 1913, ko je zaradi zdravstvenih razlogov odstopil ter se preselil v Leoben. Cvirn, str. 301, 302, 309. 24 Zastop - skupina ljudi, ki na podlagi samouprave vodi določeno skupnost. 25Štajerc, letnik 15, številka 5,15. marec 1914, str. 3. 26 Okrajni zastopi so v Avstro-ogrski monarhiji bili uvedeni samo na področju Spodnje Štajerske in so predstavljali vmesni člen med občinami in deželnim zborom v Gradcu. Bili so samoupravni organi, pod njihovo pristojnost pa so spadale vse občine okraja, razen tistih, ki so imele svoj statut (Maribor, Celje in Ptuj). Zastopi so predstavljali prestiž na lokalnem okolju, vendar večjega pomena niso imeli. Špelec, str. 54-68. 27 Johann Omulec, (1848-1909), župan v Ormožu. Bil je tudi odvetnik in prvi načelnik okraj ne posojilnice v Ormožu, ustanovljene 28. maja 1899. Ogrizek, str. 387; Štajerc, letnik 10, številka 47,21. november 1909, str. 4. 28 Ivan Kočevar (1858-1913), politik. Več let je bil središki župan, načelnik okrajnega zastopa ormoškega in med leti 1902-1908 zastopnik kmečkih občin Ljutomer, Ormož, Radgona v deželnem zboru, kjer je stavil razne predloge in interpelacije v rečnih regulacijskih zadevah, https:llwww.slovenska-biografija.si/oseba/sbi283268/. pridobljeno 27.10.2020. 29 Ormoški okrajni zastop, letnik 37, številka 9, 26. februar 1903, str. 4. 30 Vzrok za ta shod je bil izpodrivanje slovenskega jezika v uradih z nemščino, zaradi česar so župani, ki niso znali brati nemško, imeli težave z ustreznim in pravočasnim odzivanjem na uradne dokumente, dobljene s strani okrajnega glavarstva na Ptuju in od cesarsko-kraljevega namestništva v Gradcu. Pripravili so pet zahtev, preko katerih so zahtevali uvedbo dvojezičnih napisov, tiskovin in pečatov na pošti v Ormožu, na finančnem stražnem oddelku v Ormožu, na davkariji v Ormožu, pri ormoški, središki in velikonedeljski postaji in katastrskem uradu v Ormožu. Slovenski gospodar, letnik 37, številka 22, 28. maj 1903, str. 1,2. 12 .. -- SLOVE SKI _ ... -... •• tiU" ",j ID'" ... ~,. ..... JOIpoaq Not'&k-a • . ,....,..".. .... wUk_1r&U po 10" .............. GO 8'0'01B. ......... a.-............... ..apIII.elllll .... ~ uplabald liIII -.,- ... IPfPJemtJo. --.-..... , ....... ........ -. z.oau.'Ie~ -,,- !Id uTJ.dal nt&.. t. .. II&t!:tll' ft'Ikrat. --- ... poltlb.d ,-.knt25 ~ . -". DimI 35 Il. .... -... List ljudstvu V pouk in zabavo. be:n.ti le Ipr'f,jemtfi -- Ilo ande opolUlk& Ste.. 22. Nemiri na Jugoslovanskem. ATI~oJl"8b drtava nikdar ni lepo ramala I nami JugolionDi. Ogreka ,.lada je Uači1a U"ate, avstriisb vlada pa pr8l.ira nas SIOYeDce in primonke ter dalmatinske I!r.ato. Kupa mnc, ki 10 jo uDdili Ogri Hrvatom, p. je prikipela , winjem čuu do 'IlhanC8 in ves narod na Hrn.tsli:em ie vstal, da se otrese ogrske nad,lade. Hrvati D~elo .,e6 Telike veeina davkov poJitiati na Ogrsko, doma p. stradaU, oDi ,i DOGejO vee dati vsiljevati Derasumljivegl madjlU'8li:ep 'iedb. ter odriYlti hrv.takega. A ker izratajo tudi laTIJo to poie prepriC8nje, godi se jim jako ~~1~~~ :~a~",: :t::j~~~~~ tialice. V JIariborIl. dno 28. ma,ja 1905. T~ XXXVII. drtavnem .boru 18 učen delovati. V lbor- . Trstu, kraniaki S10nDci v LjubIlani, Jta}ersti Dicl 110 • no_ prediolom lo .1 vpnlaDji SlonDm pI. se bodo zbrali dne 1. junila Da obraaaJi po.zornolt na hrvatake dogodke. Star JjudlJbm aboda pri Celju. 110vratnik Jugoslovano", ministrski predsednik JogoelovaDi, SIO't'eDCi in Hrvati, čutimo jih i~ aicer ~di tep le parlm.l .na jako vedno boli tuji 1&rem ln u. to kličemo nevl juden naalD :l&TJ'&6a1 ter nereaol~o po.. skupno po svobodi in neodvisnosti t ('()(!al o brvatstih nemirih, vendar javnost vutame poslancem in ne predsedniku. dr. ~:'~~o~i. :0=::0 ~o i';:Z;..'!k'; Shod županov v Ormožu. plemena. OnDOl, dia 18. ~. 1908 • Hrvatski poaisoei i aDa Ima c ij e i D ~vaka sila do vremeoal POlObuemu pri· Istre 10 aaproaill, da smeio stopiti pred tiskn pomoN le orpnilovana branitev. se prettol cesarja., in mu raqasniti potola} OR nikoli ni bilo Idndenih toliko tupanO'l', • .,. Hrvatakem. Toda ministrski predsedn ik dr. to.,.lce., io odborDiko't' v Ormotu.. kakor doe KlSrbeJo tudi &edaJ ni mogel poUaelU lVole 17. malnika l l etruti, postavil se le med cesarja in ljudske •. I..drutila 80 jih krivice, ki 88 lim lode ~pnik~ \er .doseae~ ~ ~ataki .1~ci od slnu1i .~OD1~ o~~1asti.it . p~n~. Y. 1~- Druga pomembna prometna povezava, ki se je v je bil napad »nemškutarskih časopisov« proti tem obdobju širila, je bila poštna povezava po ormoškemu stražmojstru Ivanu Roj su. Zaradi tega ormoškem okraju. V začetku marca 1907 se je so se zbrali vsi župani, ki so spadali pod okrožje vzpostavila peš pošta med Ormožem in Svetim Tomažem. Povezavaje potekala šest dni v tednu, razen ob nedeljah. Odhod iz Sv. Tomaža je bil ob 12.45, prihod v Ormož pa tri ure kasneje. ob pol petih se je poštar vračal nazaj proti Sv. Tomažu, kamor je prispel ob pol osmih. 32 S prvim septembrom 1908 je ormoški poštni urad začel dostavljati pošto v Dobravo, Litmerk, Libanjo in Pavlovce.33 Napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci Ormoža ter okolice so bile venomer prisotne in vidne tudi na različnih področjih upravnega delovanja. Eden izmed takih primerov ormoške orožniške postaje. Resolucijo o vrniti Rojsa na njegovo delovno mesto so podpisali župani občin Frankovci, Hardek, Hum, Pušenci, Litmerk, Šardinje, Veličane in Runeč.34 Težava z rabo nemščine v javnih uradih se je pokazala, ko je v Ormož prispel mlad železniški poduradnik - apsirant.35 Slovenski gospodar je zapisal, da ta uradnik na blagajni na železniški postaji ne želi govoriti/razumeti slovenskega jezika. »Onnožancem 'prusovskega' pokolenja pa gotovo srce bije radosti, kadar stopi mož-aspirant pred vlak in pogledava na uro, okrašeno s frankfurtarskimi traki ter s tem javno kaže, da je v vrsti ormožkih 'heilbratcev' eden brambovecveč./6 31 Zraven teh pa so imeli v planu še več pomembnih cest na relacijah Središče-Ljutomer, Ormož-Koračice, Velika Nedelja-Savci, Središče-Čakovec, Središče-Štrigova, Vitan-Sv. Bolfenk (danes Kog) in ptujska cesta skozi Savce v Lukavce. S tem je bila povezana obnova kar nekaj mostov na relaciji Velika Nedelja-Savci. Na cesti Središče-Čakovec pa so nameravali zasaditi drevesa, saj je bila vijugasta cesta pozimi zaradi snega nerazločna. Razmišljali so še o novih cestnih povezavah Sodinci-Sv. Lenart (danes Podgorci), Obrež-Šalovci in Ivanjkovci- Veličane. Različni lokalni posestniki so imeli priložnost s svojimi konji voziti prod za izgradnjo cest in si tako zaslužiti dodaten denar. Del proračuna pa je bil namenjen regulaciji Pesnice in Drave, poljedelstvu in živinoreji, zdravstvu in oskrbi ubogih ter šolskim zadevam. Sveti Tomaž je prvič pridobil distriktnega zdravnika. Slovenski gospodar, letnik 39, številka 51, 21. december 1905, str. 2. 32 Štajerc, letnik 8, številka 10, 10. marec 1907, str. 4. 33 Slovenski gospodar, letnik 42, številka 36, 3. september 1908, str. 4; Štajerc, letnik 9, številka 36, 6. september 1908, str. 4. 34 Slovenski gospodar, letnik 46, številka 32,8. avgust 1912, str. 3. 35Aspirant - kandidat. 36 Slovenski gospodar, letnik 47, številka 46,13. november 1913, str. 4. 13 Nemka in slovenska šola » ... privoščimo jim, da imajo sami zase nemško šolo ... «" Na začetku 20. stoletjaje v Ormožu po skoraj sto letih prenehala delovati štirirazredna šola pri župnijski cerkvi, ki so jo obiskovali tako slovenski kot nemški otroci. Leta 1900 je to šolo nadomestila najprej nemška trirazredna šola za ormoško mesto in leto kasneje slovenska trirazredna šola za ormoško okolico." O ustanovitvi obeh šol sta časnika Slovenski gospodar in ~tJ1jerc poročala vsak s svojega stališča. Pri tem je treba upoštevati, da je prvi zagovarjal slovensko, drugi pa nemško šolo. Že marca 1900 lahko v Slovenskem gospodaIju zasledimo dolg članek, da so »rodoljubi čitali žalostno novico, da je v Ormožu dovoljena nemška šola.« Nadalje se je avtor besedila spraševal »ali bodo mesgani res zadovoljni z dvorazrednico, bodo res privolili svojim nems'1dm otrokom slabejši pouk nego ga imajo njih viničarski...«" V oktobru se je v Slovenskem gospodaIju pojavil članek, daje »poslopje v nemščini podučevati.« Istočasno je članek odkrito napadel nasprotnike ustanovitve nemške šole z besedami »Ti privandrani gospodje ne morejo trpeti, da bi se kqj v nemškem jeziku predlagalo, in celo ne, da bi se otroci v nemščini podučevali; oni bi radi vidil~ da bi mi bedasti ostali in bi nas tedaj tem lahkejše za nos vodili.«" PO drugi strani je ~tajerc ostro nastopil proti gospodom v Ormožu, krčmar jem, trgovcem, advokatom, ki so živeli od kmeta, da so se vtikali v kmec"ke stvari, češ da »hočejo očetom prepovedati svoje sinove kqj učiti pustiti, da bi v svojem življenju do boljšega kruha priti zmogli. Kmečki sin potrebuje nemščino pri nakupovanju in prod'!i~ na sejmih, pri vojakih, ako hoče višjo šolo obiskovati, ako mora potovati ali če gre v službo ... Vsi naši učitelji, duhovščina in advokati so se nemščine učili, a so vseeno Slovenci ostali; je-li tedaj kmet slabši kot ostali stanovi?« " Slabo leto kasneje je ~t'!ierc poročal o svečanosti, ki jo je priredila nemška šola. Na razstavi šolskih nemške šole sed'!i gotovo ... naj bi le okoličanam s tem ne del iz različnih predmetov so se obiskovalci čudili napravili toliko stroškov, da si moramo sedaj staviti »čez zmožnosti, katere so si pridobili naši otroci v tem svoje poslopje.« Glede učencev pa je bilo zapisano, kratkem času ... še bolje nas je iznenadila ustmena da »še potrebujejo šolaljev in ker imajo nemških izuljenost v nemškem jeziku.« Učenci so pripravili premalo, lovijo tuje in to iz okolice in tujih far, obet'!ioč igro in »marsikatera mater je s solznimi očmi gledala jim vse forme.«" svojo hčerko ... in marsikateremu očetu je srce veselo V ~tajercu lahko preberemo, da se je ob blagoslovu tolklo, kojeslišalsvojegasina ... «" nemške ljudske šole, 7. novembra 1900, učitelji pa so pripravili zanimiv izlet na Hajndl, ki slovesnosti udeležila »velika svotJ1ljudstva ... ter se so se ga udeležili učenci skupaj s starši. Avtor veselila, da je enkrat vendar po dolgem boju odprta članka je ob tej priložnosti ponovno grajal nemška šola, in daje mogoče z malimi stroški dati otroke nasprotnike nemške šole predvsem » .. .slavnega 37 Slovenski gospodar, letnik 34, številka 43, 25. oktober 1900, str. 4. 38 Obilčnik, str. 25. Nemška šola je delovala v zgradbi današnje Občine Ormož, slovensko šolo pa so zgradili na Hardeku, kjer se še danes nahaja ormoška osnovna šola. 39 Slovenski gospodar, letnik 34, številka 11, 15. marec 1900, str. 2. 40 Slovenski gospodar, letnik 34, številka 43, 25. oktober 1900, str. 4. 41 Stajerc, letnik 1, številka 11, 18. november 1900, str. 6. 42$tajerc, letnik 1, številka 12, 2. december 1900, str. 1,2. 43 TI otroci so bili: »Hrtič Franc, Hikl August ln Kuharič Tereza iz Hardeka; Terstenjak Janez, Masten Uza in Masten Roza iz Pullinec; Alt Anton, Cvetko Franc, Veselko Martin, Skvorc Cecilija, Cajnko Marija in Masten Barbara Iz Velike Nedelje; Perc Maks Iz Pavlovec; Kuharič Matiida iz Lešnice; Vtičer Johan iz Huma, talar Jakob iz Brebrovnika; Zorjan Anton iz Loperšic; Zorjan Jakob iz Krčovin in Kos Marija iz Krilovljan.« Stajerc, letnik 2, številka 18, 8. september 1901, str.4. 14 Ivana veseliča, .. tako imenovanega Žalostiča ... « in » ... nepremišljenega gospoda doktor Omuleca ... «" Slovenski gospodar je na ta dopis odgovarjal: »Neko bedasto dopisunče ... nagromadilo je v lažnjivem Štqjercu ... toliko lažij, da se njih mora nemška stranka v dna svoje duše sramovati.« Avtor besedila je bil prepričan, da je bila to samo vaba za slovenske starše, da bi vpisali svoje otroke v nemško šolo. Starši so zatJjevali, da se njihovi otroci niso v nemški šoli ničesar naučili oz. da so celo pozabili tisto, kar so prej vedeli. Kljub temu pa ni krivil nemških učiteljev, ampak samo nemške šole za slovenske otroke, ki so želela otroke germanizirati." Slovenski gospodar je leta 1903 pisal o »zanimivem dogodku«, ki je bil posledica »boja za šolo.« PO zapisanem so se 18. avgusta, na rojstni dan »Njegovega veličanstva«, otroci v nemški šoli »branili v cerkvi peti cesarsko pesem in zvečer so uprizorili hude izgrede proti Slovencem in to pred očmi njegovega šolskega vodje.« Ormožana Gomzi" in dr. Geršak" sta se pritožila na šolsko ministrstvo, vendar pa se je taisti šolski vodja na to pritožil zaradi razžalitve časti. Gomzi in dr. Geršak sta bila obsojena na 100 K" kazni." Tega leta so na slovenski šoli ustanovili šolsko kuhinjo in z denarnimi darovi omogočili topli obrok osemdesetim revnim in oddaljenim otrokom." V tem času so bralci sledili razvoju nemške šole, ki je iz dvorazrednice najprej postala štirirazrednica,52 dve leti kasneje je dogradila peti razred" in imela 1906. leta kar 224 vpisanih otrok." PO teh časopisnih bojih, ob prvih letih ustanovitve obeh šol, kasneje ni bilo veliko člankov na to temo. Čeprav so se občasno pojavljala kakšna poročila o dogodkih in zahvalah ob koncu leta, se je šele leta 1912 v Štajercu ponovno pojavilo par člankov, ki so bili politično in jezikovno obarvani. Družabno življenje » ... natlačeno poln domačega ljudstva, kakor tudi gostov od vsehstrani ... «" V nadaljevanju članka so na kratko predstavljeni različni vidiki družabnega življenja v mestu Ormož. To je bil čas, ko so se ljudje srečevali in družili na sejmih ali na plesih. Društveno življenje je cvetelo in vsako društvo je pripravljalo različne dogodke, od rednih mesečnih zborovanj do raznoraznih predavanj, predstav in proslav. Družabni dogodki so bili pomemben del vsakdana, saj so omogočili prebivalcem sprostitev po 44 Ivan Veselič (1869-1948), vinogradnik, trgovec in posestnik. Leta 1923je prevzel županske posle kot prvi občinski svetovalec. Plejnšek, str. 12. 45 Štajerc, letnik 2, številka 17, 25. avgust 1901, str. 7. 46 Slovenski gospodar, letnik 35, številka 35, 29. avgust 1901, str. 3. 47 Franc Gomzi (1864--1906), gostilničar, veleposestnik, okrajni odbomik. Korpič, str. 27. 48 Dr. Ivan Gertak (1838-1911), pravnik, nacionalni ekonom in politik. hUps:/Iwww.slovenska- biografija.si/oseba/sbi199513/, pridobljeno 17. 10.2020. 49 K - oznaka za krono, avstro-ogrsko denarno enoto. 50 Slovenski gospodar, letnik 36, številka 18, 1. maj 1902, str. 2. 51 Navedba darovalcev nam daje vpogled v imena in poklice ljudi tedanjega časa; dr. Omulec, odvetnik v Ormožu; č. g. Kubinek, kaplan v Ormožu; dr. Kristan, zdravnik v Ormožu; dr. Presker, sodnik v Ormožu; Gomzi, gostilničar v Ormožu; dr. Geršak, bilježnik (notar) v Ormožu; č. g. Štiberc, župnik v pokoju v Pušencih; Šepec, trgovec v Ormožu; č. g. Gliebe, duhovnik v Ormožu; Pernat, koncipijent (odvetniški pripravnik) v Ormožu; Jerše, davkarski pristav v Ormožu; Gera Magdič, mlinarica v Pavlovcih; Kandrič, gostilničar v Ormožu; Horvat, mlinar v Pušencih; Topolovšek, klepar v Ormožu; Kovačič, posestnik v Ormožu. Zahvalo sta zapisala Martin Stanič, načelnik in Josip Rajšp, šolski vodja. Slovenski gospodar, letnik 36, številka 18, 1. maj 1902, str. 4. 52 Štajerc, letnik 4, številka 24,15. november 1903, str. 5. 53 Slovenski gospodar, letnik 39, številka 26, 29. junij 1905, str. 4. 54 Štajerc, letnik 7, številka 22, 28. oktober 1906, str. 3. 55 Slovenski gospodar, letnik 37, številka 20,14. maj 1903, str. 5. 15 napornem delu na njivi ali v vinogradu in srečanje dobiček in druga prostovoljna darila so darovali s prijatelji, znanci ter sorodniki po eni strani. PO obrtniku,kigajepredtemprizadelpožar." drugi strani pa so bili politično, versko ali Tudi poroke so polnile časopisne članke. Poročila narodnostno naravnani, odvisno od tega, kdo jih sta se dr. Milan Geršak, sodni pristav" iz Ljubljane je organiziral. Teh dogodkov je seveda veliko, in učiteljica Melita Preskar, hči deželnosodnega omenjenih je samo nekaj primerov. Zajeti vse svetnika dr. Ivana Preskara." Ormoški trgovec dogajanje v obravnavanih štirinajstih letih bi bilo Ludvik Kuharič se je v Ljutomeru poročil z Mimico preobsežnozačlanek. (Marijo) Stanjko." Poročila sta se advokaturski V ormoški čitalnici so 6. januarja 1903 pripravili kandidat Erwin Vennigerholz in Mitzi Bauer." gledališki večer, uprizorili so predstavi Gospod Zanimiva noti ca iz leta 1911 je zagotovo Kodeya in Bucek v strahu." Maja tega leta so praznovanje zlate poroke zakoncev Munda, ponovno pripravili gledališki večer v ormoški hišnih posestnikov." slovenski šoli, tokrat so uprizorili veseloigro VOrmožujedelovalovečdruštev,nekateraizmed Mutec, burko Bratranec in veseloigro Popolna žena. teh so na kratko predstavljena v nadaljevanju. Vstopnina je bila 20 vinarjev" za stojišča in 40 Čeprav je bilo v časopisih moč najti veliko člankov vinarjev za sedišča. Udeležba na tem gledališkem o rednih mesečnih srečanjih in raznih predstavah večeru je bila dobra, saj je bil »veliki prostor v ali drugih dogodkih, ki so jih organizirali člani slovenski šoli natlačeno poln domačega yudstva, kakor društev, je tukaj zapisan samo krajši prerez tudi gostov od vseh strani.«58 delovanja društev. Prvi odbor Kmetijskega društva za ormoški V gostilniških prostorih »Bierquelle« so 24. okraj je bil 13. decembra 1903 v Ormožu. Namen januarja 1911 priredili lovski venček. Za ta društva je obsegal pospeševanje gospodarstva v dogodek, pod protektoratom grofa Wurmbranda- vseh panogah (vinarstvo, sadjarstvo, konjereja, Stuppacha in nadoficijala Grossa, je godbo govedoreja, svinjereja, perutninarstvo, priskrbela kapela cesarsko-kraljevskega čebelarstvo, razumno gnojenje in pridelovanje infanterijskega polka št. 17 iz Celovca. Vstopnina klaje)," olajševal je nakup in prodajo poljskih in je bila 2 kroni, ves dobiček pa je bil namenjen v drugih pridelkov ter skrbel za izobraževanje dobrodelne namene. Zaželena je bila enostavna svojih članov." Na novoustanovljeno kmetijsko toaleta ali lovski kostum." Že v začetku februarja društvo je že takoj po novem letu organiziralo prvi istega leta so priredili obrtniški ples, katerega čisti sklop predavanj o gozdarstvu, umni živinoreji, o 56 Slovenski gospodar, letnik 37, številka 2,8. januar 1903, str. 5. 57 Vinar je bila najmanjša denama enota v stari Avstriji. 58 Slovenski gospodar,letnik 37, številka 18, 30. april 1903, str. 5. V predstavi so igrali Micika, Štefanija in Pavla Pernat, Angelina Petovar, Idica Uršič, inženir Lupša, učitelj Se~anik, študent prava Pernat, uradnika Grivec in Blagovič. Učiteljica Milena Lazar je skrbela za godbo. Zabava se je po predstavi nadaljevala še v Gomzejevi gostilni.Slovenski gospodar, letnik 37, številka 20, 14. maj 1903, str. 5. 59 Štajerc, letnik 12, številka 5, 29. januar 1911, str. 5. 60 Štajerc, letnik 12, številka 8, 19. februar 1911, str. 3. 61 Sodni pristav - pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu. 62 Slovenski gospodar, letnik 41, številka 53, 14. november 1907, str.4. 63 Slovenski gospodar, letnik 43, številka 7, 18. februar 1909, str. 4. 64Štajerc, letnik 13, številka 3, 21. januar 1912, str. 4. 65Štajerc,Ietnik 12, številka 26, 25. junij 1911, str. 5. 66 Klaja - živinska knna. 16 hrani rastlin, glede na gnojenje. Pripravili so leta 1907, vsaka občina je zanje prispevala 10 K. načrte za uvedbo lastne knjižnice, za nakup Člani društva so plačevali članarino v vrednosti 1 potrebnih gospodarskih strojev ter osnovali K. S tem denarjem so kupovali obleko in knjige za drevesnico v bližini Ormoža.68 Knjige za svojo knjižnico so nabirali med ljudmi kot donacije. Svoje prostore pa so si uredili v prvem nadstropju posojilnice.69 v vseh 33-ih občinah ormoškega zastopa so bila šole, plačevali so zdravnika in zdravila in namenili denar za rejniške družine. 70 K društvu za oskrbovanje otrok in varstvo mladine je z začetkom leta 1909 pristopila ormoška posojilnica kot ustanoviteljica, z zneskom 100 K.n ustanovljena »sirotinska društva, ki pazijo na izrejo Februar 1912 je prinesel ustanovitev novih in odgojo takih otrok, ki nimajo očeta . ... Največ društev, ko je bil organiziran ustanovni shod pozornosti se mora obračati seveda na zanemarjeno Slovenskega katoliškega izobraževalnega pokvarjeno deco, da se reši dušnega in telesnega društva, Mladeniške in Dekliške zveze. Glavni pogina.« Ormoški okrajni sodnik jih je ustanovil govornik je bil mladinski organizator dr. J. zgradbi 50 med leti 1908 in 1921 delovali ormoška p050jilnica, otroški vrtec in čitalnica. Hohnjec iz Maribora, ki je predstavil delovanje tega društva. Časopis je bralce pozval: »Pristopite v obilnem številu k zgoraj imenovanim društvom, da bodo naše organizirane čete nepremagUive in se trdno opirale napadom združene liberalno-slogas"ke- štajerdjanske stranke, kateri bodo gotovo vso moč v to zastavili, da bi naše organizadje oškodovali.«73 Sokolsko društvo so v Ormožu ustanovili 21. aprila 1912, notar dr. Franc Strelee4 je postal predsednik 67 Zraven tega so se zavezali k pripravi člankov, poučnih predavanj, izposoja nju gospodarskih in leposlovnih knjig in časopisov ter posredovali pri nakupu raznih semen, orodja, gnojil, strojev in drugega. V odbor so bili izvoljeni Alojz Miki in inženir Ferdo Lupša za Ormož, Jurij Dogša za Središče in Grabe, Martin Ivanuša za Hum, Martin Stanič za Hardek, Anton Janežič za Brebrovnik, Franc Masten za Sv. Miklavž, Tomaž Korpar za Cvetkovce in Osluševce, Anton Meško za Lahonce in Sv. Tomaž, Franc Vraz za Žerovince in Svetinje, Anton Peitler za Jeruzalem in Veličane ter Ivan Trstenjak za Pušence. Slovenski gospodar, letnik 37, številka 52, 24. december 1903, str. 5. 68 Slovenski gospodar, letnik 37, številka 53, 31. december 1903, str. 5. 69 Slovenski gospodar, letnik 38, številka 1, 7. januar 1904, str. 6. 70 Slovenski gospodar, letnik 42, številka 12, 19. marec 1908, str. 4. 71 Slovenski gospodar, letnik 43, številka 2, 14. januar 1909, str. 4. 72 Fournier, Hernja-Masten, str. 95. 73 V odbor so bili izvoljeni: predsednik Ivanuša, podpredsednik Petek, tajnik Žaler, namestnik Masten, blagajnik Pollak, namestnik Hanželič in knjižničar Sever. Slovenski gospodar, letnik 46, številka 7, 15. februar 1912, str. 4. 74 Dr. Franc Strelec (1873-1924) je leta 1911 prišel v Ormož kot javni notar. Na prvih občinskih volitvah leta 1921 je bil izvoljen za župana, vendar je že dve leti kasneje odstopil. Bil je dolgoletni načelnik Sokolskega društva v Ormožu. Plejnšek, str. 11, 12. 17 odbora." Štajerc je poročal o ustanovitvi tega predsednika,LadislavJeršezablagajnikainAnton društva, ob tem pa je politično obarvano napisal, Porekar za tajnika. Za žensko podružnico so bile da se Strelec »preveč s politiko peča. S sladkimi izvoljene Roza Mikl za predsednico, Marija Gomzi besedami hodi tudi okrog nemških in naprednih zablagajničarkoinUrškaKuharičzatajnico." obrtnikov injih hoče na sokolske limanice spraviti.«" Kadar je napadel »rdeči petelin«, je bila Slovenski gospodar je ob tem zapisal: »Liberalci. .. so nepogrešljiva pomoč gasilcev. (Slovensko) ustanoviliSokola. Katolis"kadruštva, pozor!«" gasilno društvo za ormoško okolico je 16. Zraven sokolskega društva je v Ormožu delovalo oktobra 1906 praznovalo desetletnico svojega še Telovadno društvo Orel, kije bilo klerikalno delovanja. Dopoldne so »vsi ognjegasci« usmerjeno. Društvo je bilo ustanovljeno konec prikorakali z godbo na čelu do cerkve, kjer so se leta 1913 in novi člani so kaj hitro lahko začeli s udeležili svete maše. Po maši je 27 članov, ki so telovadbo. Ormoški kaplan je društvu podaril vseh deset let aktivno sodelovali v društvu, dobilo deset telovadnih oblek, drugi dobrotniki pa so častne trakove na rokave." društvo finančno podpirali." Junija naslednje leto (Nemška) ormoška požarna bramba je 23. julija je Štqjerc objavil piker članek o tem, kako »hladno 1911 praznovala 25. obletnico svojega obstoja. in deževno vreme vpliva jako močno na ormoške Slavnosti so se udeležili člani požarne brambe od slovensko-klerikalne nazadnjas"ke čuke.«" Članek je drugod, in sicer so z vlakom prišli »požarniki« iz bil namenjen predvsem žalitvi ormoških orlov, v ptuja, Bukovec, Dornave, Frankovec ter besedilu je namreč zapisano, da »čukengeneral zastopstva od drugod, tudi iz Celja. Skupajje prišlo (Rois) še vedno spi z svojo armado spanje pravičnega« okoli 300 »požarnikov«. Na železniški postaji jih je in da so si Orli naredili telovadnico iz nekega pričakal načelnik Bauer in člani ormoške požarne lokala, »Iger so prej nešteto let prebivali živinski brambe. ob spremstvu godbe so se odpravili proti ostanki.«'" Dejansko so Orli uporabljali telovadno občinski hiši, kjer jih je nagovoril župan orodje sokolov." Kautzhammer. Govor sta imela še načelnik Bauer ter načelnik okraj ne zveze požarne brambe V Ormožu sta delovali tudi moška in ženska Johann Steudte. Slednji je podelil cesarske Podružnica Sv. Cirila in Metoda," ki sta aprila medalje enajstim članom požarne brambe, ki so 1902 imeli v Ormožu letni občni zbor. Za moško bili njeni člani vseh 25 let. PO slovesnosti so imeli podružnico so bili izvoljeni dr.Oroslav Kristan za veliko taktično vajo, pri kateri pa jim je zmanjkalo 75 Monografija ob 90. obletnici društva 1912-2002. Sokolsko društvo Ormož. 2002. 76Štajerc, letnik 13, številka 46,17. november 1912, str. 5. 77 Nadalje piše v drugem članku iste izdaje: »Tukajšnji liberalni ostanki so s poslednjimi močmi ustanovili Sokola. V odbor so si izvolili same 'pristne' kmečke fante, kako n. pr. dr. (Franc) Strelec, 'dragega' nam dr. (Gvidona) Semeca, dr. (Ivana) Zemljiča, trgovca (Ivana) Veseliča, ivanjkovskega (Lovra) Petovarja ... « Slovenski gospodar, letnik 46, številka 19, 9. maj 1912, str. 3. Jurkovič, str. 171. 78 Slovenski gospodar. letnik 47. številka 49. 4. december 1913. str. 3. 79 Delovanje Orla se je razmahnilo po zaslugi jeseniškega kaplana Karla Čuka, zato so dobili zbadljiv vzdevek Čuki. Monografija ob 90. obletnici društva, str. 28. 80 Štajerc, letnik 15, številka 20, 28. junij 1914, str. 2. 81 Jurkovič, str. 172. 82 Družba svetega Cirila in svetega Metoda, leta 1885 v Ljubljani ustanovljena zasebna. narodnoobrambna. šolska organizacija, ki je ustanavljala vrtce in osnovne šole na področju Kranjske, Primorja, Koroške in Štajerske. https:llsl.wikipedia.org/wiki/Dru%C5%BEba_svetega_Cirila_in_Metoda, pridobljeno 19. 2. 2020. 83 Slovenski gospodar, letnik 36, številka 17, 24. april 1902, str. 5. 84 Slovenski gospodar, letnik 40, številka 41, 11. oktober 1906, str. 3. 18 vode. Praznovanje so zaključili na vrtu Bauerove bi ta postal načelnik novoustanovljene zadruge.« restavracije, kjer jih je nagovoril še deželni Petovar je, po zapisu v članku, sam želel postati poslanec Ornig. 85 »obman« in namesto grofa spraviti v odbor nekoga Dve leti kasneje so člani požarne brambe v iz Središča. Na koncu je »za načelnika zadruge bil Frankovcih pripravili okrožni sestanek, vendar so izvoljen v veselje in zadoščenje vseh navzočih grof ga slovenski prvaki želeli onemogočiti. Ker jim to wurmbrand in mi beležimo, da si nova zadruga ne bi ni uspelo, so priredili veselico »v nekem grmCJ1!ju ob mogla izvoliti boljšega zastopnika, ki bo gotovo svoj cesti«, ki je vodila v Frankovce. Kmetje so se ugledinvplivuporabljalvkoristzadruge ... azapolitiko nevede udeležili veselice, saj niso bili seznanjeni, se ne bo brigal.«" To naj bi bil razlog, da sta se da bi naj to bilo hujskanje proti frankovskim ustanovili dve zadrugi, in sicer ena za Središče in gasilcem. Na veselico so prišli še člani veteranskih druga za Ormož. Leta 1925 so ormoški zadružniki društev iz Središča in Huma." Baje je prišlo na sprejeli sklep o likvidaciji, iz registra pa je bila veselico 50 orožnikov, ki so v tesnem špaliIju stali zadruga izbrisana leta 1929." okoli travnika, kjer seje veselica odvijala. Med tem časom pa so frankovski gasilci izvajali svojo vajo, Zraven treh tradicionalnih," so v Ormožu potekali katere seje udeležilo 15 vozov s tujimi gasilci." še mesečni živinski sejmi. Datumi teh živinskih Zraven vseh delujočih društev, je omenjena še sejmov so bili natisnjeni v Št:qjercu, da so bili ljudje zadruga, ki je bila ustanovljena v tem času. o tem seznanjeni. Zraven tega so objavljali Decembra 1910 so ustanovili Konjerejsko obvestila o odpovedih ali preložitvi sejmov iz zadrugo za noriš ko plemensko pasma za znanih ali nenavedenih razlogov. Tradicionalni Ormož in okolico. Prvi načelnik je bil grof Jakobov sejem, »kramarskikakorživinski«,je billeta Wilhelm Wurmbrand. Namen zadruge je bil dvig 1909 prestavljen iz 26. julija na 2. avgust." V letu konjereje, ureditev rodovniških knjig in pomoč 1911 je razhajala »kuga naparldjih in gobcih«, zaradi pri nakupu plemenskih kobil. Sestanku je česar so bili živinski sejmi v Ormožu prepovedani. predsedoval predsednik cesarsko-kraljeve Novembra so spet dobili dovoljenje za izvedbo konjerejske družbe za Štajersko pI. Rossmanit, sejma in tako se je svinjski sejem vršil 7. medtem ko je tajnik Schrott predstavil delovanje novembra, sejem za govedo in letni sejem pa sta družbe. Takojje pristopilo 22 konjerejcev, v odbor bila 11. novembra." Sredi leta 1912 je ministrstvo pa bi morali izvoliti devet odbornikov, »med njimi odločilo o ponovnem odprtju mej med Ogrsko in tudi v obče priljubljeni ormoški grajščak, grof Hrvaško za promet za vso govedo, ovce in koze. Wurmbrand-Stuppach .... PrvakPetovar ... zače!jemed Zaradi tega so prvega julija pričakovali močno volitvijo proti grofu Wurmbrandu agitirati, boječ se, da povečan obisk Živinskega sejma v Ormožu." 85Štajerc, letnik 12, številka 31, 30. julij 1911, str. 3. 86Avtor jih je v članku spraševal, ali se niso z udeležbo na taki veselici osramotili, še posebej, ker imajo za »protektorja nemškega (/) grofa Wurmbrandta. In prepričani smo, da je ta grof Wurmbrandt kot zvesti Avstrijan prevzel protektorat le s pogojem, da bodejo ti veteranei tudi res zasledovali avstrijsko-patriotična načela« 87 Štajerc, letnik 14, številka 25, 22. junij 1913, str. 1, 2. 88Štajerc, letnik 11, številka 52, 25. december 1910, str. 1, 2. 89 Ogrizek, str. 390. 90 Jakobov, Martinov in cvetni sejem. 91 Štajerc, letnik 10, številka 29, 18. julij 1909, str. 4 in Štajerc, letnik 10, številka 30, 25. julij 1909, str. 3. 92Štajerc, letnik 12, številka 46, 12. november 1911, str. 5. 93 Štajerc, letnik 13, številka 26, 30. junij 1912, str. 1, 2. 19 Nanizajmo še nekaj zanimivih dejstev, ki jih je užaljenosti pustil svoj zrakoplov v Skorčičevi zapisalo življenje pred stotimi leti. gostilni.lol Dr. Ivan Geršak je leta 1902 izdal knjigo Ormoški spomini ob 25-letnici ormoške posojilnice in 30- letnici njegovega beležništva (notariata) v Ormožu. 185 strani dolga knjiga je bila na voljo brezplačno oz. za prostovoljne prispevke, sajjo je plačala posojilnica. Nabrani prispevki so bili namenjeni Družbi sv. Cirila in Metoda. V knjigi so bili opisi ormoških književnikov: Franca Ksavra Meška, Rudolfa Vrabla, dr. Ivana Dečka in drugih.94 Kanetovi letali za drsno letenje, Ormož 1. 1909 Leopold Petovar, posestnik v Ivanjkovcih, si je prislužil zlati zaslužni križec za vojaške zasluge. Petovar je bil odbornik mihalovske občine, občinski predstojnik in svetovalec, odbornik šolskega ogleda, cesarsko kraljevi poštar in umni kmetovalec.95 V začetku leta 1908 je ormoško graščino kupil »naprednjak g. Oskar pI. Pongratz. Prebivalstvo pozdravlja ta korakzveseljem.«96 Konec leta 1908 je Gustav Trautvetter97 iz Gradca dobil koncesijo za ustanovitev lekarne v Ormožu.98 Prvega decembra 1913 je v Ormožu nastopil z delom nov okrožni zdravnik dr. Josip Oožef) Tavčar.99 K ormoškim nabornikom je prišel nek fant,lOo ki se je želel pridružiti vojakom in postati član zrakoplovnega oddelka. S sabo je prinesel svoj model zrakoplova zeppelinovega tipa, ki ga je izdeloval tri leta. Ker ga niso sprejeli, je iz Črna kronika b v v m » ... za v oge trtve te grozne nesrece ... « Nadalje omenimo tudi črno kroniko, ki je obveščala o osebah, ki so umrle ali naredile samomor. Opisana je tudi naravna nesreča, ki je močno prizadela mesto Ormož in nekaj kriminalnih dejanj, ki so bila zabeležena v časopisnih noticah. Vremenske ujme so vedno krojile življenje na 94 Slovenski gospodar, letnik 36, številka 51, 18. december 1902, str. 4. 95 Slovenski gospodar, letnik 42, številka 28,9. julij 1908, str. 5. 96Štajerc, letnik 9, številka 7,16. februar 1908, str. 4. 97 Gustav Trautvetter (1864-1945), magister farmacije in lekarnar. Korpič Lesjak, str. 76. 98 Slovenski gospodar, letnik 42, številka 51, 17. december 1908, str. 3. 99 Slovenski gospodar, letnik 47, številka 49,4. december 1913, str. 3. 100 Morda je to bil v Ormožu rojeni Otmar Kanet (1892-med 2. sv. vojno), ki velja za začetnika letenja na Slovenskem. Leta 1909 je postal prvi upravljalec brezmotornega letala na Slovenskem. Imel je vsaj tri letala, ki jih je sam skonstruiral in sam izdelal. Izdelana so bila na preprost in domiseln način iz letev ter prekrita s platnom ali prepariranim papirjem. Letalec je s takšno napravo stekel po bregu in se je oprijel, da ga je ponesla kakšen meter visoko in nekaj deset metrov daleč. Tako je Otmar Kanet nekaj mesecev pred prvimi poleti Edvarda Rusjana v Gorici že brezmotorno letal v Ormožu. Kanet je svoje polete opravil na Hajndlu, kjer je pri svojih starih starših preživljal poletja. Sitar, str. 126-131,351-352; Krnjak, str. 56, 57. 101 Štajerc, letnik 15, številka 14, 17. maj 1914, str. 2. 102Štajerc, letnik 10, številka 32, str. 1. 20 podeželju in leta 1909 je ogromna toča grozovito prizadela Ormož. Obsežen članek o posledicah toče je bil objavljen na naslovni strani Štajerca. Nevihta, ki je prizadela gornjo Štajersko, se je najbolj razbesnela ravno na ormoškem območju. Toča je uničila področje od Polenšaka do Središča, dolgo 35 in široko 11 kilometrov. V soboto, 24. julija, ob štirih popoldne, so se začeli zbirati temni oblaki, začel se je vihar in dež, naenkrat pa grozovita toča. Posamezna zrna toče so bila velika kot kurja jajca in pol kilograma težka. Škoda je bila ocenjena na več milijonov kron. Mesto Ormož je bilo popolnoma razdejano: »vse strehe brez opeke, vse šipe Med nevihto se je ravno pripeljal iz Budimpešte v Ormož vlak in toča je uničila vse šipe na vagonih, potniki pa so se morali skriti pod klopi, da jih ni zadela toča ali kosi stekla. Dva splašena konja z vozom sta divjala po Ormožu. Dijaka Kollenza, ki se je ravno s kolesom peljal domov,je toča pobila na tla, daje nezavesten obležal in dobil velike rane po rokah in nogah. Ormoški župan Kautzhammer je takoj obvestil poslanca Josefa Orniga/o3 da sta si skupaj z okrajnim glavarjem ogledala posledice toče. Poslanec Ornig je o tem takoj obvestil cesarsko-kraljevega namestnika v Gradcu in zaprosil za podporo. Istočasno je časnik zaprosil bralce naj prispevajo finančno podporo razbite, vsi vrtovi uničeni, pota polna vejevja iz dreves, na cestahjok in žalost, poleg hiš kupi dglov in kamenja. prebivalcem tega uničenega področja.lo4 Že v Marsikdo od meščanov prišel je na berasKo palico, ker naslednji številki je bil na naslovnici članek, ki je muje toča vse uničila.« V okolici so bile vse poljščine na njivah uničene, vinogradi zbiti, drevesa pa uničena. Toča je pobila veliko divjadi (srne, zajce, ptice, divje kokoši). V Libanji je vihar odnesel krčmarju Novaku pol svinjske štale, na terasi hotela Bauer v Ormožu je bilo uničenih 45 šip. nagovarjal bralce naj darujejo »za vboge žrtve te grozne nesreče.« Poimensko so bili navedeni posamezniki, ki so že darovali, in višino njihovega daru. lOS Država je darovala 150.000 K prizadetim zaradi toče na ormoškem in ptuj skem območju.lo6 ni odgovorno. Cella oznanil (inseralov) jc za celo stran K 64, za Jj, strani K 32, za I/~ strani K 16, za 1. strani K 8, Z3. lI II strani K 4, za l/U strani K 2, za 1114 strani K 1. - Pri več­ J'f:il;~;;;;';;;~~~";' kratnem oznani lu se .. cena primerno zniža. v Ptuju V nedeljo dne 1. avgusta 1909. Uelikanska loča. yse uničeno! - Revščina gl'ozovita! - Na pomoč! Mnogokrat že doživeli so iitajerski kmetje uro, mnogokrat že BO videli , kako j im raz- ~ grozo vita toča \'se nade. Ali kaj tako veli- kega, tako obši rnega, kakor je bila noyih t..1. točo na proteklo soboto duo 211. julija, šo ni . Najstarejši ljudje so ne morojo na tako 'hto, na tako točo spominjati. Kamor jc uda- tam jo vse \' tJa. zbi la , kar jo zadela, to l1IIiČ6no. INas!ovnica časopisa Štajerc. ščanov prišel je na beraško palico, ker mu je toča vse uničila . Ormožka okolica j e istotako prišla v \'eliko bedo, iz katero se šo leta dolgo ne bodo rešila. Sad na ' polju uničen . Od koru7.e se \'idi Ic še par štoro\·. Kjer j o bila preje pšenica ali oves, vidi so danes naga zemljo ali opeko. Vinograd i so popolnoma zbi ti , drevje šlnle. V hotel" Bauer y Ormožu je hilo ne verandi 45 šip pobiti h. G. Stcinklanber iz P rngerskega prišel je v nedeljo v Ormož in spre- jemal naročila nn opeko po znižani ceni , zakal' mo gro vsa hvala. Občinska špurkasa in občina sama na ročila sta 7 vagono\" opeke, ki se bod('jo oddajal i po l. ni7.cnih cenah prizadetim. Osebni vlak v toči. :Med oo\' ihto voz il j e ravno j z BUdimpešto prihajajoči osebni vlak skozi Ormož. Vse šipe vlaka so bile razbite. 'Potni ki so se mornli pod klopi skriti , da j ih ni zadela toča ali pa kosi šip. Bili so \' življenski nevarnosti. Ljudje 80 padali na kolena in molili . f 103Josef Ornig (1859-1925) - štajercijanski politik na Ptuju; leta 1888 je bil izvoljen v občinski svetter bil župan v letih 1894-1918. Ustanovil je konzorcij, ki je leta 1900 začel z izdajanjem časopisa Štajerc https:llwww.slovenska-biografija.si/oseba/sbi396882/, pridobljeno 17. 10. 2020. 104Štajerc, letnik 10, številka 31,1. avgust 1909, str. 1,2. 105Štajerc, letnik 10, številka 32, str. 1. Slovenski gospodar, letnik 43, številka 31, 5. avgust 1909, str. 3, 4. 106 Denar so razdelili med občine Hum, Frankovci, Litmerk, Obrež, Pušenci, Hardek, Trnovci, Savci, Bratonečice, Ormož, Brebrovnik, Sodinci, Vičanci, Trgovišče, Velika Nedelja, Bunči, Šardinje, Polenšak, Hlaponci, Polanci, Podgorci in Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah. Slovenski gospodar, letnik 44, številka 8, 24. februar 1910, str. 4. 21 od umrlih naj navedemo le nekaj oseb. Umrli so M. Kukovec, posestnik in stražmojster v pokoju,107 Ivana Omulec, žena ormoškega odvetnika108 in tesarski mojster »g. Kreinz ... Bilje zvest naprednjak in priljubljen pošteni občan.«109 Kmalu za tem, ko sta se na grajsko posestvo naselilagrofingrofica Wurmbrand, so v Ormožu pokopali »graščinskega nadviničarja in šaferja g. F. Vžsherja, ki je bil dolgoletni služabnik na graščini in eden redkih veteraneev, ki so še pod Radeekyjem služili. « 110 Umrlje tudi vinorejski inštruktor za ormoški in ljutomerski okraj vekoslav Ašič; lokalne vinogradnike je teoretično in praktično učil, kako obnoviti vinograde po trtni uši. Pokopali so ga 29.junija 1907.111 Konec februarja 1911 je v Ormožu po dolgi bolezni v 72. letu umrl notar dr. Geršak. Štajereje V notici poudaril, da je bil njihov politični nasprotnik, vendar so mu kljub temu zaželeli INagrobnik družine Omulec na ormoškem pokopališču. miren počitek.ll2 Leto kasneje je umrl okrajni začetek leta 1906 je bil zaznamovan z ošpicami, ki zdravnik dr.Oroslav Kristan/13 mesec dni kasneje so otroke prizadele tako močno, da so morali pa je v Mariboru umrl deželnosodni nadsvetnik nekatere šole zapreti, mnogo otrok je umrlo.1l5 Anton Liebisch, ki je bil častni občan mesta Nesreče, še posebno otrok, so bile stalnice tistega Ormož.114 časa. 107SIovenski gospodar, letnik 36, številka 40,2. oktobra 1902, str. 4. 108SIovenski gospodar, letnik 39, številka 50,14. december 1905, str. 4. 109Štajerc, letnik 10, številka 15, 15. april 1909, str. 5. 110 Štajerc, letnik 9, številka 11, 15. marec 1908, str. 2. 111 Bil je zaslužen, da je vinorejsko in kletarsko društvo uspešno priredilo prvi vinski sejem v Ormožu. Ker je bil zaveden Slovenec, so »ormoški nemškutarji sklenili, da ga odstranijo iz Ormoža« Ker Ašič ni želel zapustiti teh krajev, je raje pustil službo, kot da bi bil premeščen drugam. Slovenski gospodar, letnik 41, številka 33, 27. junij 1907, str. 4. 112Štajerc, letnik 12, številka 10, 5. marec 1911, str. 5. 113Dr.Oroslav Kristan (1867-1912), zdravnik za ormoško področje, kije obsegalo: mesto Ormož, Hum, Miklavž, Svetinje, Runeč, Sveti Tomaž, Lenart pri Veliki Nedelji, Veliko Nedeljo in kraje na drugi strani reke Drave do Zavrča. Deloval je v društvu Sloga in v Učiteljskem društvu. Zraven tega je deloval v Slovenski matici in se udejstvoval v odboru ormoške čitalnice. V letih 1900 in 1901 je bil predsednik podružnice Svetega Cirila in Metoda za ormoški okraj. Sapač, str. 141-150. Slovenski gospodar, letnik 46, številka 40,3. oktober 1912, str. 4. 114Štajerc, letnik 13, številka 44,3. november 1912, str. 4. 115SIovenski gospodar, letnik 40, številka 7,15. februar 1906, str. 4. 22 veliko otrok se je zadušilo ali zgorelo, ker so se pekovski učenec pri Minisdorferju V. preveč približali odprtemu ognju v peči ali so se Kudejovski.'22 Iz reke so potegnili truplo moškega, igrali z vžigalicami. Grozljiva novica o smrti ki je imel pri sebi uro, nekaj denarja in listek z dvoletne deklice in štiriletnega dečka iz ormoške napisom »Franz Narath, vrtnar v ptuju, graščine je bila objavljena v začetku leta 1909. V Minoritengasse.«'" Reka je bila usodna za grajski pristavi, pri grofu Wurmbrandu, sta se kleparskega vajenca Ivana Paterčeviča iz zadušila dva otroka, ki ju je » ... usluz"bena vdova Maruševca. '" Srečnejši konec sta na srečo doživela Fekus ... « pustila doma sama in brez nadzora, ko je dečka Prapotnik in Trstenjak, ki sta se igrala na v sobi nastal požar.'" zaledeneli Dravi. Led se je pod njuno težo vdal in Grozna nesreča je doletela 21-letno hči padla sta v ledeno vodo. Na srečo ju je zagledal opekarnar ja Siviolotti, ki je v goreči 'šnelzider'117 posestnik Meicen, ki ju je pravočasno potegnil iz vlila špirit. Steklenica se je razbila in dekle je mrzlihglobin.125 dobilo tako močne opekline, da je za posledicami nesreče umrlo.'" Kriminalna dejanja so bila prisotna tudi v Ormožu. Tudi samomori so bili žal del življenja in Konec decembra 1909 so v Ormožu zaprli posamezniki so na različne načine in iz različnih Lovrenca Štuheca iz Pršetincev, ki je nastopal pod razlogov končali svojo življenjsko zgodbo. različnimi imeni in se je izdajal za načelnika Povzetih je nekaj primerov teh žalostnih zgodb. društva slovenskih natakaIjev. Sleparil je tudi s zaradi izgubljene pravde se je v hardeškem gozdu poštno-hranilnimi knjižicami po Središču, Veliki obesil posestnik Franc Ivanuša.'" Dekla Frančiška Nedelji in drUgih krajih.'" VočanecsejevOrmožuvrglapodvlak.Pravivzrok 1912. leta so imeli v Ormožu streljanje ob belem ni bil znan, a govorilo se je veliko čudnega.'" Neki dnevu sredi javne ceste. Kočijaž Martin Hantak je berač je skočil v reko Dravo in utonil. Z utonitvijo trikrat ustrelil iz revolver ja na kuharico Marijo je zaradi domačega prepira hotela zaključiti svoje Meznarič, ki je bila lažje poškodovana. Hantaka so življenje tudi 70-letna vdova, a jo je neki mlinar orožniki aretirali in oddali sodniji. Vzrok naj bi bil pravočasno rešil.'" Tudi reka Drava je zahtevala ljubezenske narave.'" Konec leta 1912 je iz zapora smrtne žrtve med mladino, ko se je odpravila pobegnil hlapec Rudolf Winkler, ki je bil zaprt plavat. Tako je pri kopanju v Dravi utonil 17-letni zaradi tatvine.'" 116Štajerc, letnik 10, številka 8, 21. februar 1909, str. 4. Slovenski gospodar, letnik 43, številka 3, 21. januar 1909, str. 4. 117 Šnelzider - IonecIposoda za kuhanje. 118Štajerc, letnik 15, šteVilka 8, 5. april 1914, str. 2. 119Štajerc, letnik 10, številka 19, 9. maj 1909, str. 6. 120Štajerc, letnik 12, številka 34, 20. avgust 1911, str. 3. 121 Štajerc, letnik 12, številka 44,29. oktober 1911, str. 5. 122 Štajerc, letnik 13, številka 32, 11. avgust 1912, str. 4; Ormož, Slovenski gospodar, letnik 46, številka 33, 15. avgust 1912, str. 4. 123Štajerc, letnik 14, številka 23,8. junij 1913, str. 3. 124SIovenski gospodar, letnik 39, številka 26, 29. junij 1905, str. 4. 125Štajerc, letnik 14, šteVilka 9, 2. marec 1913, str. 4. 126Štajerc, letnik 10, številka 52, 26. december 1909, str. 7. 127Štajerc, letnik 13, številka 47,24. november 1912, str. 6. 128Štajerc, letnik 13, številka 51, 52, 22. december 1912, str. 5. Slovenski gospodar, letnik 41, številka 31,13. junij 1907, str. 4. 23 Kot zanimivost še omenimo: Ko ni bilo nobenega Ana Bauer.'" kaznjenca, je na zgradbi cesarsko-kraljevega Ko je graščinsko posestvo še bilo v lasti barona okrajnega sodišča visela bela zastava. Zschocka, je zagorelo veni izmed sob ormoškega Poskus umora in samomor sta pretresla mesto gradu.'" Ormož v začetku leta 1910. Ferdinand Kuharitsch, Iz Ormoža so poročali tudi o požaru, ki se je mizar, steklar in hišni posestnik je kupil razbesnel na bližnjem Hrvaškem. Pogorelo je Standekerjevo129 trgovino in jo prodal naprej namreč več velikih shramb slame graščaka trgovcu Ludviku Kuhariču."o Kasneje se mu je varady.'" Požar bi naj bil podtaknjen, gasilci pa so ponudila možnost, da bi lahko prodal hišo za več uspeli preprečiti širitev požara na druga denarja, vendar Kuharič ni hotel odstopiti od poslopja.'" pogodbe. Čez čas je Kuharitsch od podjetnika Tolazzijal3l kupil novo vilo po višji ceni, kot je taisti Sklepne misli podjetnik prodal drugo vilo naslednjemu kupcu. Ormožje bil na prehodu v 20. stoletje manjše mesto, v To je Kuharitscha tako spravilo ob pamet, da je njem je bilo med leti 1909 in 1916 le 64 hiš. Zaradi povabil Tolazzija k sebi na podpis pogodbe, kjer ga manjšega obsega mesta ulice še niso bile poimenovane, je najprej s kladivom udaril po glavi, nato pa mu ampak se je mesto delilo na Zgornje in Spodnje grozil zrevolverjem. Tolazzi je pravočasno predmestje, v virih pa se kljub temu najdejo imena, ki so pobegnil v župnišče, Kuharitscha paje žena uspela označevala posamezne ulice. V mestu so živeli obrtniki zapreti v sobo, kjer se je z revolverjem ustrelil v in trgovci, gostilničruji in posestnik~ mestne dame in glavo.'" mestni gospodje, nemške družine s priimki Kautzhammer, Diermayer, Salleg in narodno zavedni Ljudem niso prizanašali niti požari in iz časopisov Slovenci kot so Omulec, Kristan, Veselič. Društva so lahko izvemo, kdaj je »rdeči petelin« ogrožal skrbela za družabno življenje, budilanarodnozavestali mesto. Kratka notica o požaruje navajala, daje na izobraževala ljudstvo. V mestu so se odvijali mesečni dan Marijinega vnebovzetja v Ormožu zgorela živinski sejmi in razni družabni dogodki. Gradile in hiša slikarskega mojstra Roberta Eherlicha.'" vzdrževale so se ceste, vzpostavljale so se poštne in Štirje požari so prizadeli posestvo ormoškega železnis'Ke povezave. Nad vsem tem razvojem paje visel peka Ferdinanda Gracerja. Prva dva požara sta se razkorak med slovenskim in nems"kim. Ali naj vsi uradi razbesnela v domači delavnici, tretjič je gorel kup delujejo v slovenskem ali nems"kem jeziku? Ali poslati slame, zadnji požar pa se je razširil po otroke v slovensko ali nems"ko šolo? Ali pristopiti k gospodarskem poslopju, ki sta ga dve požarni slovenski ali nemški požarni brambi? Ali brati brambi komaj ukrotili. Šele pri četrtem požaru so Slovenskegagospodrujaali Štqjerca? našli pravega krivca za požige, to je bila 16. letna Članek na grobo prikazuje življenjski utrip mesta 129 Hiša, ki jo je F. Kolaritsch kupili leta 1907 od Marie Standegger, je stala na kompleksu današnje avtobusne postaje v Ormožu. Foumier, Hemja-Masten, str. 126, 127. 130Ludvik Kuharič(1883-1941), trgovec, industrialec in posestnik. Korpič, str. 20. 131 Daniel Tolazzi, ormoški zidarski mojster. Klasinc, str. 139. 132SIovenski gospodar, letnik 44, številka 11,17. marec 1910, str. 4. 133SIovenski gospodar, letnik 37, številka 14, 2. april 1903, str. 4. 134SIovenski gospodar, letnik 39, številka 34, 24. avgust 1905, str. 4. 135SIovenski gospodar, letnik 40, številka 15,12. april 1906, str. 3. 136Aleksij Varady(1879-1955), lastnik dvorca Križovljan na Hrvaškem. Monografija opčine Cestica, str. 57-59. 137Štajerc, letnik 14, številka 15, 13. april 1913, str. 5. 24 Ormož med leti 1900 in 1914, na podlagi člankov, ki sta razvoj posameznih prometnih in poštnih povezav. jih za Ormož in ormoško okolico objavyala časopisa Zabeleženo je delovanje nekaterih ormoških društev, Slovenski gospodar in Štajerc. Predstavljena je ena so bila že del ormoškega vsakdana, druga so bila ustanovitev slovenske in nemške šole, orisano je komaj ustanovYena. Nenazadnje so tudi predstavyene delovanje upravnega ustroja v ormoškem okraju in novice iz črne kronike. Literatura, viri - Smilja Amon, Karmen Erjavec, Slovensko časopisno izročilo 1: od začetka do 1918, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 2011. -Janez Cvirn, Trdnjavski trikotnik, Politična orientacija Nemcev na Spodnjem Štajerskem (1861-1914), Založba Obzorja Maribor, Maribor, 1997. - Milena Doberšek, Melita Zmazek, Ptujska časopisna dediščina, ob 13s-letnici natisa prvega ptujskega časopisa in umestitvi zbirke osrednjih ptujskih časopisov v Digitalno knjižnico Slovenije, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Ptuj, 2013. - Gernot Fournier, Marija Hernja-Masten, Hiše in hišni posestniki v mestu Ormož. V: Ormož skozi stoletja III, Ormož, 1988. - Nadajurkovič, Telovadno društvo Sokol Ormož 1912-1941. V: Ormož skoz stoletja II, Ormož, 1983. - Peter P. Klasinc, Gradbena dejavnost v Ormožu med obema vojnama. V: Ormož skozi stoletja III, Ormož, 1988. - Nevenka Korpič, Ormoško pokopališče - sveto območje kulturne dediščine, razstavna publikacija, Ormož, 2007. - Maruška Korpič Lesjak, Od zdravilstva do lekamištva: lekamištvo na Ormoškem, Zgodovinski zapisi VIII, Ormož,2011. - Petra Kramberger, Iz publicistične preteklosti Ptuja: nems"ki časniki in časopisi v mestu trdnjavskega trikotnika, Kronika, letnik 57, 2009. - Franc Kmjak, Ormoški Ikar, Zgodovinski zapisi, letnik 1, številka 1, Ormož, 2004. - Tomaž Mesarič, Mesto na pragu novega časa, Ptuj v zadnjih letih cesarja Franca Jožefa, magistrsko delo, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, Ljubljana, 2017. - Monografija ob 90. obletnici društva 1912-2002, Sokolsko društvo Ormož, Ormož 2002. - Monografija opCine Cestica, TIVA, Varaždin, 2005. - Danica obilčnik, Razvoj osnovnega šolstva v Ormožu, Naših sto let 1901-2001. V: ob stoletnici šolstva na Hardeku in v Ormožu, Ormož, 2001. - Emica Ogrizek, Gradivo za zgodOVino zadružništva v Ormožu in okolici, ki ga hrani sodni register Okrožnega sodišča v Mariboru. V: Ormož skozi stoletja V, druga knjiga, Ormož 2005. - Zdenka Plejnšek, Politično dogajanje v Ormožu in okolici med leti 1918 in 1941. V: Zgodovinski zapisi, letnik 1, številka 1, Ormož, 2004. - Irena Sapač, Oroslav Kristan, Osebnosti slovenske medicine, založba ZRC, Ljubljana 2020. - Sandi Sitar, Letalstvo in Slovenci, pionirsko obdobje in prva svetovna vojna, založba Borec, Ljubljana, 1985. - Aljoša Špelec, Volitve v okrajne zastope na Spodnjem Štajerskem v letih 1873 in 1876. Časopis za zgodovino in narodopisje, letnik 84, številka 1, Maribor, 2013. 25 - Uradni vestnik Občine OnnOž, letnik 21, številka 3, 1. marec 2017. - Tanja Žigon, Nemško časopisje na Slovenskem, Študentska založba, Ljubljana, 2001. spletni viri - Časopis Slovenski gospodar:13' https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-8UUUQBXC. - Časopis Štajerd" https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-I77SHDEG. - https://sl.wikipedia.orgfwiki/Lublanske_novice, - https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FPWLBODV (Pettauer Wochenblatt), - https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FDIKSI6N (Pettauer Zeitung), - https://sl.wikipedia.orgfwiki/Slovenski_gospodar, - https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi283268/ (Ivan Kočevar), - https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi199513/ (Ivan Geršak), - https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi396882/ (Josef Ornig), - https:/ /sl.wikipedia.orgfwiki/Dru96C596BEba_svetega_Cirila_in_Metoda, - https://www.radenska.si/o-nas/radenska-skozi-cas. 138 Na tem mestu je navedeno spletno mesto, kjer so posamezne številke časopisa na voljo. Vsi uporabljeni članki so navedeni ob posameznih citatih. 139 Na tem mestu je navedeno spletno mesto, kjer so posamezne številke časopisa na voljo. Vsi uporabljeni članki so navedeni ob posameznih citatih. 26