TEORIJA V ZADRUŽNI PRAKSI
Zadružniki bodo krompir
                        pravilno vskladiščili
Dipl   ing.   Zorec Egon
shranjevanja krompirja prcko zime je za njegovo stanje spomladi odlo-čiJnega pomena Posebno smotrnc pa ie Ireba ravnati s prezimovanjem semen-skega kronipirja, od katerega kvalitete je odvisen v veliki meri pridelek prihodnje-ga  leta.
Krompir moramo shraniti tako. da ne bo gnil, zir.rznil in spomladi odganjal. V pretopli shrambi se predčasno zbudi ter začne kaliti. Kali se razvifejo iz najbolj razvilih očes. iz katcrih bi se po saditvi razviii močni poganjki. Znano pa je, da močnejša rastlina laže kljubuje škodljiv-cem in boleznim Trcba je torej pazHi na to. da se v shrambi ne razvije preve-lika toplota. kcr predčasno kalenje in izgubo oajmočncjših poganjkov spremlja tudi izsuševanje gomoljcv in izttuba re-dilnih snovi. V preveliki toploti imajo tudi bakterife raznih bolezni boliše živ-ljcnfske pogoje, ki se bohotno razvijejo in povzročajo  gnitic  gomoliev.
Kakor vidimo, ima toplota odločilen vpliv na tzpremembe gomolieve tvarine v času prezimovanja Vsem jc znano, da dobi krompir, ki ga hranimo v kleti. kjer je nižja temperatua od 6° C, sladek okus in da je za uživanje neprimeren. Vsakega bo zanimalo. kaj je vzrok tej izpremembi in kako bi izboljšali svojstva takih gomo-licv Krompirjev gomolj je žtvo telo, ki diha ter s tem omogoča svoje živlrcnje in pozneje v zemlji razvoi v rastlmo. Pri dihaniu izloča plin — ogljikov dvo-kis in vodno paro, torej iste snovi, \z katerih ie gomolj v rastni dobi zgradil pkrob. katere^a vsebuie rfomolj okrnrf 18"'o. Ker 5krob ne more služiti kot snov, ki bi io tjomolj lahko porabii 7a dihanie.
se mora najprej spremeniti s pomcčjo v njem se nahajajočiji kemičnih snnvi, ime-novanih encimov, v sladkor. Slednji se šele pri dihanju spremeni v navcdenc spojine. Pri nižji toploti. to je pod 6° C, tvorba sladkorja v gomolju ni v soraz-merju z dihanjem in s spremcmbo slad-korja V ogljikov dvokis in vodo. Pri nižji toploti je dihanje gomoljev zelo omejeno, učinek encimov, ki izpreminjajo škrob v sladkor, pa je isti. Ker pa se v tem slučaju pri dihaniu porabi manj sladkorja^ se ta v gomolju nakopiči in ima vsebina gomolja za to sladek okus. Vendar so taki gomolji šc vedno dobri in uporabni čez kakih 14 dni, če jih pre-nesemo v prostor s toploto okrog 20° C. Višja toplota namreč pospešuje dihanje in s  tem  porabo  sladkorja.
Drugo izpreraembo pa opazimo na go-moljih, ki prezimujeio v kleti, kjer je toplota padla pod ničlo torej tam, kjer zmrzujc voda. V takšni temperaturi zmrznejo namreč tudi gomolji, ki po od-tajanju začno gniti. kot taki pa niso več primerni   za   sajenje  ali   za  hrano.
Kakor škoduje prenizka toplota krom-pirju. škoduje tudi prevelika posebno spomladi, ker se krompir pri toploti okrog 10°C prebudi \z zimskega spania tcr začne že v kleti kV>ti. S tem iz^ubiio gomolji veliko hranilnih snovi ter posta-nejo za sajenjc manivredni. Da bi ptp-prečiii zmrznenje, kakor tudi vse ostale navedene spremembc na kromoirju, mo-rarao Wompir braniti v kl^ti. k;er ie stai-ra toplota 6 do 8 stonin! C. V bls.dtie«'*? kl^.ti La ie treba pokriti z vrečami ali čim  podobnim.  /
Shranjevanjc krompirja čez zirae je to-rej važna stvar. Paziti je treba na prehud mraz, preveliko toploto in vlago Kleti morajo biti tako urejene, da odgovarjajo vsem tem pogojem. Tudi zrak v kleti mora biti čist. Okna v suhem vremenu odpiramo, v mokrem in hladnem pa za-piramo ter sploh skrbimo za ventilacijo. Razumljivo  je,  da  moramo krompir več-
krat  pregledati  in   prebrati. Vse  gnile  in narfnUe   gomclje   izločimo.
Priporočljivo je, da gospodarstva. k nimajo pravilnih kleti, hranijo krompir posebno semenski, v zasipnicah, v katc rih ostane krompir bolj zdrav kakor v vlažnih, zatohlih ali prebladrih kleteh Spravljanje krompirja v globoke jame ni priporočljivo,   kcr   so   pretople.