SVOBODNA SLOVENIJA leto (ANO) LVI (50) Štev. (N2) 45 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 13 de noviembre -13. novembra 1997 Marko kremžar MENJNIKI ZGODOVINE Boris Jelcin je v govoru 7. novembra, ob spominu na osemdeseto obletnico oktobrske revolucije, ki je zaznamovala stoletje s krvavim znakom komunističnega totalitarizma, rekel, da je šlo pri tem spopadu, „ki je pripeljal Ruse v bratomorno vojno in jih za dolgo ločilo od ostalega sveta", za "Usodno zgodovinsko napako, ki je postavljala utopijq. nad vrednost človeškega življenja''. Spregledal pa je dejstvo, da je režim, rojen iz omenjene utopije, podžigal revolucije, širil laž, nasilje in teptanje človekovih najosnovnejših pravic ne le v Ru-S1ji, marveč po vsem svetu. Po zgledu svojega slovenskega „tovariša" in zaenkrat še kolega je tudi ruski predsednik poskušal razvijati teorijo o „dveh resnicah", skrb za-nJe pa prepustiti zgodovinarjem. Pozabil Pa je omeniti, da je komunistična „utopija" Povzročila v slabih osemdesetih letih nad 60 milijonov smrtnih žrtev, da je ustvarila v narodih cele plasti morilcev, da je povsod, kjer je dobila oblast, vzgojila ob privilegiranem družbenem razredu sloj ovaduhov, da je milijonom zlomila hrbtenico in jim jemala človeško dostojanstvo, da je nepregledni vrsti oseb odvzela svobodo in da )e druge - katerih tudi ni mogoče prešteti -Pognala v tujino, da je ustvarila rodove beguncev, katerih premiki po obsežnosti daleč presegajo „preseljevanje narodov" pred 1500 leti. To je „usodna zgodovinska napaka", zaradi katere je trpel in trpi tudi slovenski narod. Če kdaj, bi se morali ob gornjih besedah, ki skušajo presojati pričetke uveljav-l)anja marksistične ideologije, spomniti papežev Leona XIII in Pija XI. Oba sta vsak v svojem času odločno obsodila komunistič-n° utopijo, hkrati pa jasno predvidevala njene uničujoče posledice ter svarila, verne ln neverne, pred perverznostjo filozofske zmote, na kateri je slonela politična praksa °munistične internacionalne zarote. Ta Velika moža sta bila vedno vredna občudo-Vanja> a zdaj bi bil čas, da bi priznali tudi ||sti katoličani, ki ju niso marali poslušati, 1 jima niso verjeli, da sta pravilno učila, in a zaslužijo skupaj z njima vso čast in spoštovanje tudi oni bratje v veri, ki so ?-vesto sledili cerkevenemu nauku. Oseb-n°st škofa Rožmana najbolje predstavlja to vrsto slovenskih vernikov. Kot zvest pastir le pravočasno svaril pred utopijo, pred Usodno zmoto, pred lažjo in pred zloči-£°m. Storil je svojo dolžnost za ceno križa, 1 ga nosi njegovo ime vse do danes. V letošnji mesec november pa smo St°Pili Slovenci z veliko močnejšim kolkom, kot so to storili govorniki v Mos-Vl' Dve pomladni, demokratični stranki sta s podpisi svojih predsednikov in pos-ancev zakoličili v našem narodu zgodo-v*nski mejnik. Da so dali krščanski demokrati in socialni demokrati skupno v lavnost in v parlamentarno obravnavo " es°lucijo o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima" in redlog zakona o popravi posledic komu-^'stičnega totalitarnega režima" v dneh, ko r° se drugje spominjali obletnice oktobrske Evolucije, je več kot slučaj. To sta doku-, ki sta že zaznamovala svoj čas pa 1 vgakega, ki ju zavestno prebere. Sle-P°mišenja je konec. irir?.ev a bi si želeli, da bi bila oba doku- jiržavnem zboru obravnavana in sprejeta. A ne smemo biti razočarani, če na sedežih slovenskega parlamenta še ne bi bilo dovolj samostojno mislečih ali svobodnih poslancev. Če ne v sedanji, bo sprejel to Resolucijo in ta zakon parlament v naslednji zasedbi. Resnica ne zastara. A ob tej priložnosti bo glasno in jasno izrečena na najvišjem političnem forumu slovenske države. Nikdar več je ne bo mogoče utišati. Za slovenske demokrate bi morali biti to dnevi veselja in ponosa. Pa je ob veselih obrazih srečati tudi take, ki se pritožujejo, zakaj niso parlamentarci izglasovali kaj takega že prej, ob osamosvojitvi. Zakaj šele zdaj? Da ne bi delali nepotrebnih krivic, je prav, da si osvežimo spomin. Če bi v Sloveniji na prvih svobodnih volitvah v drugi polovici stoletja zmagali demokrati, recimo, s takšno večino, kot jo je dobil na Češkem Havel, pa pri tem ne bi izglasovali podobnih zakonov, bi smeli biti upravičeno nejevoljni. A Demos je v tistih prelomnih dneh zmagal za las in vpliven del njegovih predstavnikov takrat resnice o komunistični revoluciji med vojno in okupacijo na Slovenskem, predvsem pa njenih globokih posledic še ni povsem dojemal. Veličina slovenske državne osamosvojitve, potrebna hitrega odločanja o neštetih, večkrat neprevidenih nalogah, je marsikomu zameglila pogled na tragiko bližnje preteklosti, nakatere pa navdajala z dobrohotnim, a naivnem upanjem, da se bodo pri nas stvari uredile same, da se bodo krivice poravnale in bo brez napora vse lepo in prav. To je bil za marsikoga čas zasanjanosti, ki so ga znali izrabiti trdi realisti, šolani v brezobzirni šoli KP. A s krivičnimi sredstvi kupljeni čas je kratek. Ko so, na primer, pred leti poslanci SKD predložili parlamentu podobno resolucijo o poravnavi krivic, podprto z nad 20.000 podpisi, ta še ni našla odmeva. Zdaj odmev je. Stvari morajo zoreti. In zorijo. Tudi volilna kampanja za izvolitev državnega predsednika, ki se je pričela v negotovosti, postaja z vsakim dnem pomembnejši mejnik. Stranki, ki sta podpisali zgoraj omenjena zgodovinska dokumenta, podpirata istega predsedniškega kandidata, ki ima jasne poglede na prihodnost, ker dobro pozna resnico o preteklosti. Doktor Jože Bernik, ki je pričel svojo pot po svetu kot begunec pred komunističnim nasiljem, je postal predsedniški kandidat. To je mož, ki si je zgradil sredi sveta in z lastnim naporom ugleden položaj, pa je ostal vedno in povsod pokončen Slovenec. Zdaj so ga sredi razburkanih voda poklicali v tekmo za mesto ob državnem krmilu kot moža, ki pozna tokove in skrite čeri. Gre za znamenja časa, ki jih je treba razumeti in biti zanje hvaležen Bogu in ljudem. V tem neenakem političnem boju zaslužijo ljudje, ki so se ‘uprli vidnim in prikritim vzvodom partijskega aparata, mafijskemu kapitalu in njegovim medijem le z navdušenostjo, z jasno besedo in s čisto vestjo, vso hvaležnost in podporo. Vedeti pa moramo, kar smo že tolikokrat zapisali, da je cena mirnega prehoda iz totalitarnega režima - čas. Za resnico ni časa, laži pa se čas izteka. Zato plačujemo tako ceno vsi ljudje dobre volje vdano in - zakaj ne - z veseljem. Vidimo, kako je seme vzbrstelo, vidimo, da raste in da se počasi oblikuje v klas. Program kandidata pomladnih strank Jože Bernik, skupni kandidat Socialdemokratske stranke Slovenije in Sloyenskih krščanskih demokratov, v svojem predsedniškem programu z naslovom Srce za domovino! opozarja, da je Slovenija, kljub nekaterim uspehom doma in v tujini, danes pred resno, še nedokončano nalogo: postati demokratična, pravna, gospodarsko učinkovita in socialna država, prijetna vsem svojim državljanom. Prepričan je, da lahko s svojim znanjem, izkušnjami, številnimi poslovnimi in političnimi stiki v tujini, s trdno voljo in iskreno ljubeznijo EZ svari Slovenijo Evropska komisija je posvarila Slovenijo pred morebitnim zavlačevanjem pri sprejemu zakonodaje v zvezi s spremenjenim 68. členom ustave (o prostem nakupu zemlje). Opozorilo je v dokaj spravljivi in prikriti obliki, a zato nič manj jasno in odločno, izrekel visok član Evropske komisije Gunther Burghardt 4. novembra med srečanjem s predsednikom državnega sveta dr. Ivanom Kristanom. Bruselj bo vztrajal pri zahtevi, naj Slovenija čim prej in natančno opredeli, s kakšnimi zakonskimi in podzakonskimi akti namerava uveljaviti spremembe ustavnega člena o pravici tujcev do nakupa nepremičnin. V Evropski zvezi se namreč porajajo dvomi do domovine veliko prispeva k temu, da Slovenija naredi odločen korak naprej. Zavzema se predvsem za varovanje človekovega dostojanstva, svobodo posameznika in varstvo pravic državljanov, krepitev demokracije, spravo in slogo med Slovenci, popravo storjenih krivic, a tako, da ne bo novih, za polno uveljavitev socialne, solidarne ter pravne države, zlasti na področju gospodarstva, kar pomeni odprt tržni gospodarski sistem, ki bo omogočal osebno pobudo, nagrajeval zdravo podjetnost in tveganje, spodbujal naložbe v razvoj za prihodnost in hkrati zagotavljal socialno varnost vseh državljanov ter preprečeval neupravičeno razslojevanje. Zavzema se tudi za spoštovanje družine in boljši šolski sistem z etično in državljansko vzgojo ter za enakopravno uveljavitev Slovenije kot partnerice v mednarodnih političnih, gospodarskih in drugih povezavah, ob čemer poudarja, da Slovenija mora Evropi povedati, da jo potrebuje, vendar ne za vsako ceno - vanjo naj bi prinesli, kar je najboljšega. mmmmm o pripravljenosti na uresničevanje danih obljub. V komaj prikritem svarilu je bilo rečeno, da bi bil v nasprotnem primeru, torej če Slovenija ne bi čim prej poslala signalov, kakšna bo zakonodaja, s katero namerava uveljaviti spremembo 68. člena, postopek slovenske pridružitve počasnejši. In v tem primeru bi jo druge države iz srednje in vzhodne Evrope utegnile prehiteti, jasno sledi iz opozorila. ZA SLOVENSKO POMLAD VOLIMO KANDIDATA POMLADNIH STRANK DR. JOŽETA BERNIKA Slovenija se nahaja ponovno pred volitvami državnega predsednika. Prvič se bomo mogli udeležiti teh volitev tudi Slovenci po svetu. Z veseljem sprejemamo odločitev, da Slovenski krščanski demokrati in Socialdemokratska stranka skupno podpremo kot kandidata za državnega predsednika dr. Jožeta Bernika. Skupno izrekamo svoje priznanje našemu človeku, ki je prevzel odgovorno nalogo kandidata za to pomembno mesto. Podpiramo Jožeta Bernika, ker vemo, da je sposoben in pokončan človek, ki bo kot predsednik države vsem Slovencem v čast in ponos. Poznamo ga kot resničnega demokrata, ki je mož dane besede, ki bo, znal odpraviti korupcijo in ostanke komunistične tiranije in ki je sposoben privesti našo Slovenijo v krog preizkušenih evropskih demokracij. Kot domoljub in kot demokrat bo Jože Bernik, človek iz vrst nekdanjih slovenskih beguncev pred komunističnim nasiljem, znal zastaviti svoje bogate življenjske in poklicne izkušnje v dobrobit vseh Slovencev. . Zato iskreno pozivamo vse Slovence doma in po svetu: udeležimo se volitev, da izpolnimo svojo državljansko dolžnost; zaupajmo svoj glas našemu skupnemu kandidatu dr. jQŽetu Berniku. Slovenski krščanski demokrati (SKD) Socialdemokratska stranka (SDS) Buenos Aires, novembra 1997 STRAN 3 IN 4: Resolucija o lustraciji Obvestilo Veleposlaništva RS v Argentini slovenskim državljanom o volitvah predsednika Republike Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu obvešča vse slovenske državljane, ki stalno ali začasno živijo v Republiki Argentini, da so volilne komisije v Sloveniji začele pošiljati prijavljenim volilcem volilni material 24. 10. 1997. Voliti bo mogoče na sledeče načine: 1. na volišču, na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Buenos Airesu, Olaza-bal 2060, 1428 Capital Federal, dne 23. 11. 1997 od 9. ure do 17. ure. Ob tej priliki bo lahko volilec tudi potrdil volilno karto, potrebno za glasovanje. Po končanih volitvah bo komisija, v sestavi dr. Andrej Fink - predsednik, Andrej Grilc - član, Oscar Molek - član in Tomaž Miklavčič - član, preštela glasove, naredila zapisnik in ga posredovala v Ljubljano Volilni komisiji. Naknadno pa bo Veleposlaništvo Volilni komisiji v Ljubljani poslalo vse volilno gradivo. 2. Po predhodno potrjeni volilni karti lahko glasuje in potrjeno volilno karto z glasovnico vred pošlje vsak sam po pošti direktno na Volilno komisijo v Ljubljano, Slovenska c. 52, ali pa ga pošlje ali prinese na Veleposlaništvo RS v Buenos Airesu do 23. 11. 1997 do 17. ure. Opozarjamo, da mora biti volilno gradivo v Ljubljani pri Volilni komisiji najkasneje 28. 11. 1997 do 12. ure. Na Veleposlaništvo prineseno volilno gradivo bi imenovana volilna komisija ustrezno uredila, preštela glasove, naredila zapisnik in ga poslala Volilni komisiji v Ljubljano. Celotno gradivo pa bo Veleposlaništvo poslalo naknadno v Ljubljano. 3. Ob potrjevanju volilnih kart po slovenskih domovih in društvih, bo mogoče po potrditvi volilne karte tudi voliti, kuverto z glasovnico in potrjeno volilno karto zapečatiti in predati pooblaščencem Veleposlaništva. Ti bodo gradivo predali Veleposlaništvu, kjer ga bo volilna komisija uredila, preštela glasove, naredila zapisnik in ga poslala v Ljubljano. Volilno gradivo pa bo Veleposlaništvo poslalo v Ljubljano naknadno. Zaradi možnosti, da lahko pošlje volilno gradivo vsak sam na Volilno komisijo v Ljubljano, bodo pooblaščenci začeli potrjevati volilne karte po razporedu, ki ga navajamo, od 15. 11. 1997 do 21. 11. 1997, Veleposlaništvo pa vsak dan, (vključno v soboto), od 17. 11. 1997 do 23. 11. 1997 od 10. ure do 17. ure. Posebej opozarjamo volilce, da je možno pri pooblaščencih potrjevali volilne karte tudi po 21. 11. 1997, vendar obstaja nevarnost, da gradivo ne bo prispelo na Volilno komisijo v Ljubljano pravočasno, posebno v primerih, ko bo volilno gradivo pošiljal volilec sam po navadni pošti. Zato priporočamo poseben način hitre pošte, kot je na primer DHL. Druga možnost pa je, da se to volilno gradivo prinese na Veleposlaništvo do 23. 11. do 17. ure. SLOVENCI V CLEVELANDU SE PRIPRAVLJAJO NA VOLITVE Po Ameriški domovini z dne 30. okt. posnemamo obvestilo častriega konzula dr. Karla Bonuttija, da je ministrstvo za zunanje zadeve RS sporočilo, da naj nudijo možnost voliti na lokalnem volišču, za nadzor pa je bila sestavljena komisija šestih Slovencev, kateri predseduje Srečo Gaser. Zaradi oddaljenosti konzulata od slovenskih naselbin bodo rojaki volili v Slovenskem domu na Holmes Ave dne 23. novembra od 9. do 17. ure. Za veljavno glasovanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: - pred glasovanjem na volišču mora biti predhodno potrjena volilna karta; - pri pošiljanju po pošti ali ob oddaji volilnega gradiva pooblaščencem, mora biti glasovnici obvezno priložena potrjena volilna karta v zalepljeni kuverti. POTRJEVANJE VOLILNIH KART BO POTEKALO PO NASLEDNJEM RAZPOREDU: Buenos Aires: 1. Na Veleposlaništvu Republike Slovenije (Olazabal 2060, Cap. Fed.) bodo potrjevali volilne karte prof. dr. Janez Žgajnar, Tomaž Miklavčič, Teresa Toma-sin in Valerija Bajda. Potrjevanje bo potekalo od 17. 11. 1997 do vključno 23. 11. 1997 vsak dan od 10. do 17. ure. 2. V Slomškovem domu (Castelli 28, 1704 Ramos Mejia) bo volilne karte potrjeval g. Božidar Fink 17. 11. 1997 od 18,30 do 20,30 ure. Dr. Andrej Fink pa bo potrjeval volilne karte 20. 11. 1997 od 19. do 21. ure. 3. V Hladnikovem domu, Društvo Slovenska vas, (Msgr. J. Hladnik 3970, 1826 Rem. de Escalada), bosta potrjevala volilne karte č. konzul RS g. Herman Zupan in dr. Andrej Fink v nedeljo 16. 11. 1997 od 15. do 17. ure. 4. V Slovenskem domu v San Martin (Itde. A. J. Campos 129, 1950 San Martin) bo dne 17. 11. in 18. 11. 1997 potrjeval volilne karte od 18. do 20. ure dr. Andrej Fink. 5. V Bernalu, Asociacion Eslovena Transmurana de Bernal (Cerrito 938), bo potrjeval volilne karte dr. Andrej Fink dne 15. 11. 1997 od 17. do 19. ure. 6. V Slovenskem podpornem društvu Triglav (M. Porcel de Peralta 1458, 1408 Buenos Aires), bo potrjeval volilne karte g. Danijel Kavčič dne 17. 11. 1997 od 19. do 21. ure. 7. V Našem domu, v San Justu (H. Yrigoyen 2756, 1754 San Justo), bo volilne karte potrjeval č. konzul RS g. Herman Zupan dne 20. 11. 1997 od 19. do 21. ure. 8. V Slovenskem domu - Carapachay (Dra. C. Grierson 3837, Carapachay) bo volilne karte potrjeval dne 18. 11. 1997 g. Božidar Fink od 18,30 do 20,30 ure. 9. V Društvu Slovenska pristava v Moranu (Republica de Eslovenia 1851, 1712 Castelar), bo volilne karte potrjeval č. konzul RS g. Herman Zupan dne 21. 11. 1997 od 19. do 21. ure. Mendoza: V Slovenskem domu (Ur-quiza 339, 5500 Mendoza) bo dne 18.11. in 19. 11. 1997 potrjeval volilne karte inž. Jože Šmon od 20. do 22. ure. San Carlos de Bariloche: Volilne karte bo potrjeval Tomaž Miklavčič dne 20. 11. 1997 od 19. do 21. ure v Planinskem stanu. Miraman Volilne1 karte bo potrjeval dne 20. 11. 1997 od 19. do 21. ure. prof. dr. Janez Žgajnar. Rosario: V Slovenskem društvu Triglav (Mitre 3924, Rosario), bo volilne karte potrjeval g. Emilio Žigon dne 18. 11. 1997 od 18. do 20 ure. Prof. Dr. Janez Žgajnar veleposlanik Tone Mizerit IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Zedinjena Slovenija sporoča, da je S pristankom veleposlaništva možnost overovitve in oddaje glasovnic v Slovenski hiši po birmi, dne 23. novembra od 12. do 13. ure. Med političnimi zapleti in gospodarskimi težavami potekajo ti prvi tedni po parlamentarnih volitvah. Današnji položaj v Argentini je lep primer, kako globalizacija vpliva na notranje razmere posameznih držav. Ta vpliv pa presega politično polje in se kaže v celotnem razvoju gospodarstva: na finančnem območju, v trgovini in tudi v proizvodnji. KLJUČ JE V BRAZILIJI Pred zadnjimi volitvami so se mnogi spraševali, kaj se lahko zgodi na gospodarskem področju, če bi zmagale stranke Povezave. Tedaj so opazovalci trdili, da gospodarske kroge bolj skrbi, kaj se dogaja na newyorski borzi ali na azijskih tržiščih, kot pa v Buenos Airesu. In še je kdo menil, da finančnike bolj skrbi, kaj bo z volitvami v Braziliji kot pa, kako bodo izpadle doma. Za tem je res prišla zmaga Povezave in se ni zgodilo nič hudega. A ko je zgrmela borza v Hong Kongu, se je stresel celoten gospodarski model. In ko je kriza prizadela Brazilijo, je potres odjeknil v Buenos Airesu. Zadnje tedne gospodarska ekipa ne najde miru, a bolj vestno preučuje brazilske razmere kot pa domače, tako globoko smo privezani na velikega soseda. Brazilija je prestala udarec in sedaj napoveduje grob načrt državnega varčevanja, s čimer skuša zaustaviti odtok kapi-talov in pozdraviti domače gospodarstvo. Zakaj taka skrb glede usode Brazilije? Zadnje čase se je zlasti v sklopu skupnega južnoameriškega trga (Mercosur) izredno povečala medsebojna gospodarska izmenjava. Brazilija je danes glavni trg, kamor odteka največji del argentinske proizvodnje. Vsaka sprememba na brazilskem tržišču, vsak sunek v brazilskem gospodarstvu takoj odjekne v Argentini. Glavna skrb vladne gospodarske ekipe in seveda argentinskih proizvajalcev je bila možna devalvacija brazilskega reala. Če bi Brazilija devalvirala, bi bil grobo prizadet ves argentinski izvoz. Zato so si v Buenos Airesu globoko oddahnili, ko je sosednji predsednik Cardozo napovedal strog gospodarski načrt, ki predvideva znižanje državnih stroškov v višini 18.000 milijonov dolarjev letno.. S tem naj bi odpravili državni deficit in spravili v red domače račune. To pa je seveda treba gledati z različnih zornih kotov. Za Argentino je ta ukrep pravzaprav manjše zlo, ker bi bila devalvacija katastrofalna; a ta načrt bo tudi negativno odjeknil. Brazilija bo z njim zašla v dobo recezije (kot smo jo že poznali v Argentini), kar bo povzročilo precej močno znižanje potrošnje in torej tudi upad uvoza iz Argentine, pri nas pa bo to rodilo vsaj delno zmanjšanje proizvodnje. Resni opazovalci pa se tudi sprašujejo, kako dosledno bodo pri sosedu izvajali ta varčevalni program, kako bo to odjeknilo v njihovem socialnem stanju, ki ni ravno blesteče, in kakšne politične posledice lahko rodi rastoče socialno nezadovoljstvo. Preveč zapletenih vprašanj, da bi lahko brezskrbno gledali na bodočnost. KAJ BOMO ŠE PRODALI? Te dni se je precej debatiralo še o nekem drugem vprašanju, ki je tudi povezano s prej omenjenim. Zaskrbljeno smo sledili odvijanju azijske finančne krize in njenemu odmevu po svetu. In znova se je izkazalo, da sicer res tak udarec prizadene celotno svetovno gospodarstvo, a da so posledice milejše v tistih državah, ki imajo trdno gospodarstvo, hujše pa tam, kjer te trdnosti nimajo. Argentina očividno spada med te zadnje. To je se pokazalo že ob mehikanski krizi (efecto tequila) in to je prišlo na dan tudi sedaj. Argentina se je sicer izkazala precej odporno, ker je trpel le finančni sektor, v gospodarstvu pa se večinoma kriza ni poznala. A sedaj spričo brazilskih zaple-tov to prihaja bolj do izraza. Tako že napovedujejo zastoj v gradbenem razmahu. Takoj po krizi je prodaja departamen-tov padla kar za 20%. Zanimivo je, da ni prišlo do zvišanja obresti stanovanjskih kreditov, marveč so banke postavljale le bolj zahtevne pogoje glede gospodarske istovetnosti odjemalcev. Iz mednarodnih finančnih krogov so takoj prišle zahteve, da naj država organizira neke vrste varnostni sklad, po katerem bi lahko segla v primeru sličnih kriz-To je sicer dvomljiva zahteva. Argentina ima trenutno tolikšno količino deviz, da se ji ni treba bati udarca s te strani. Kmalu pa se je videlo, da ima ta nasvet neko drugo plat. Za sestavo omenjenega sklada bi država privatizirala (prodala) Narodno banko, delno ali v celoti. Pričelo se je celo že govoriti o ceni: štiri milijarde dolarjev-Seveda se je pričela tudi široka debata o umestnosti ali neumestnosti te prodaje- Vse to je tako nesmiselno, da je mogoče zadevo razumeti le v sklopu najčistejše menemistične folklore: za prl' vatizacijo Narodne banke je potreben poseben zakon kongresa, kjer po 10. decembru vlada ne bo imela več lastne večine-Poleg tega je v samem peronističnem poslanskem klubu toliko članov proti tej pf°' daji, da niti sanjati ni o potrditvi sličneg3 zakona. Bomo prisostvovali novemu predsedniškemu dekretu kljub nasprotovanju večine peronizma? BREZ PROTIUTEŽI Večkrat smo na tem mestu že govorili o ravnotežju med argentinskimi političnimi strujami. Tarnali smo zaradi polarizacije, ki je prišla do izraza tudi pri zadnjih volitvah, in ugotavljali, da v Argentini dejansko ni neke tretje politične sile. To je imelo v zadnjih letih svojevrsten razvoj. Bitka je vedno tekla med radikal' in peronisti. Vsak poizkus vdora neke tretje sile se je prej ali slej izjalovil-Najmočnejši je bil nastop Solidarne fronte/ ki pa je izgubila svojo veljavo po vstopu v Povezavo skupno z radikali, kar je pripe' ljalo do nove polarizacije. Ostale so tore] kot edina protiutež novemu bipartidizmu male provincijske stranke. Na zadnjih volitvah so se še kar dobro odrezale. Zabeležimo tukaj mendoške demokrate (ki so po tridesetih letih ponovno zmagali) in pa busizem v Tucumanu. Nekoliko temnejše je obzorje na Ognjeni IP mlji. Prav tako je upadel vpliv družine Guzman v Jujuyu. Dokončno ukorenin]e' na pa je provincijska stranka v Corrien' tesu. Pred leti je tedanji minister Manrique povezal te strančice v močno tretjo politi1-' no silo, a za njim ni bilo vodje, ki bi to sto uspešno zasedel. Correntinski Jose Antonio Romero Feris je to poizkušal, a f sedaj utihnil po hudem porazu, ki ga )e doživel v domači provinci, ko ga je prem3 gal lastni brat. Argentinski politični oder nam tak0 dolguje veseloigro sredinske povezave- 1, dni je bilo zaznati-nekaj premikov v tc) smeri. Bivši general in tukumanski guver ner Bussi je bil znova v središču dogaja11); A že se govori, da bi leta 1999 moge podpreti peronističnega kandidata predsedniških volitvah. Izkušnja pa da so tretje sile bile močne, dokler so bile neodvisne, brez kompromisov z „veli^ ni". Če pa je do tega prišlo, so zvodenel* Zadnji primeri: liberalna UCeDe s peroni sti, Ricov MODIN z Duhaldejem. Bo tl) ponovna usoda tudi provincialcev? • - , Resolucija o protipravnem Predlog zakona o odpravi delovanju komunističnega posledic komunistiinega totalitarnega režima totaliiarnega režima PREAMBULA Državni zbor Republike Slovenije sprejema to resolucijo zavedajoč se moralne in pravne obveznosti, da uredi odnos do komunističnega totalitarnega režima in omogoči odpravo njegovih posledic, še posebej posledic sistematičnega kršenja človekovih pravic iti temeljnih političnih svoboščin. komunistični totalitarni REŽIM 1. (bistvo totalitarnega režima) Komunistični režim je: a-) sistematično in trajno kršil človekove pravice in temeljne svoboščine, pri če-mer je še posebej v prvem obdobju svoje vladavine načrtno uničeval nekatere politične, verske in socialne skupnosti državljanov; b.) sistematično odvzemal državljanom možnost svobodnega izražanja politične volje in jih silil k skrivanju lastnega Pogleda na stanje v državi. Državljane je s Pregonom oziroma z grožnjo pregona njih samih ali njihovih družin silil k javnemu zagovarjanju tistega, kar je bilo zanje laž •n zločin; c.) kršil temelje pravne države, mednarodne pogodbe in zlorabljal lastne zakone ter z akti, objavljenimi v tajnem uradnem listu, vzpostavljal vzporeden tajni pravni sistem, s čemer je postavil delovanje Komunistične partije oziroma Zveze komunistov ter njenih predstavnikov izven zakona. I . 2. (kršitve človekovih pravic) Komunistični režim je za uresničevanje svojih ciljev iz prve točke te resolucije zlorabljal državne organe in institucije, še posebej tajno policijo, pravosodni sistem m državno upravo, tako da je: - moril ali zapiral državljane, v zaporih pa uporabljal brutalne metode s telesnim nasiljem in psihičnim mučenjem, tako da so bili zaporniki izpostavljeni nečloveškemu trpljenju, - ustanavljal posebna taborišča na osnovi neobjavljenih ali v tajnem uradnem listu objavljenih aktov, ' državljanom svojevoljno odvzemal Premoženje in kršil njihove pravice do lastnine, - državljanom onemogočal zaposlitev ali izobraževanje, ■ omejeval svobodno potovanje v tujino, za režim nezaželenim državljanom pa tudi preprečeval vrnitev iz tujine, ' preprečeval kakršnekoli sankcije nad ljudmi, ki so svojevoljno ali po naročilu 'zvajali zločine nad državljani v imenu revolucije oziroma komunističnega režima, ■ dodeljeval neupravičene privilegije tlstim, ki so organizirali in izvajali posamične ali množične umore oziroma organizirali ali izvajali druge oblike nasilja nad državljani. 3. (odgovornost za zločine) Državni zbor Republike Slovenije ugo-tavlja, da je Komunistična partija Slovenije 'KPS), kasneje imenovana Zveza komunistov Slovenije (ZKS) in še posebej njeno Vodstvo odgovorno za način vladanja v Republiki Sloveniji v letih od 1945 do 1990 to je od konca druge svetovne vojne do onstituirane prve demokratično izvoljene kupščine Republike Slovenije. Vodilni funkcionarji oziroma člani naj-0 -jega vodstva Zveze komunistov Slovenje oziroma Komunistične partije Sloveni-le (v nadaljevanju: Komunistične partije) so odgovorni zlasti: - za sistematično in zavestno kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, - za načrtno uničevanje vrednot evropske civilizacije, - za pravosodne zločine, teror in zlorabo psihiatrije za onemogočanje normalnega življenja in delovanja ljudi drugačnega mnenja, - za poboje in umore nasprotnikov komunističnega režima doma in v tujini, - za zlorabljanje sredstev za vzgojo; izobraževanje, znanost in kulturo v politične in ideološke namene, - za na zločinskem revolucionarnem pravu temelječo zaplembo premoženja desettisočev državljanov in za številne osebne in družinske tragedije, ki so izvirale iz procesov nacionalizacije, - za uvedbo neučinkovitega ekonomskega sistema brez upoštevanja tradicionalnih načel lastninskih pravic, - za nepopisno trpljenje več kot sto tisoč Slovenk in Slovencev, ki so bili prisiljeni v tujini iskati zavetje pred komunističnim terorjem. Vodstvo Komunistične partije je v celoti odgovorno za tiste medvojne in povojne poboje, v katerih je bilo v imenu komunistične revolucije na zverinski način pobitih več kot 10.000 Slovenk in Slovencev brez sojenja in možnosti zagovora. Kot povojni poboji po tej resoluciji se štejejo množični in posamični izvensodni umori na ozemlju sedanje države Slovenije in ozemlju sosednjih držav ter umori izpuščenih zapornikov, njihovih sorodnikov in drugih Slovencev na ozemlju sedanje države Slovenije in v tujini, ki so jih storili posamezniki po nalogu državnih institucij ali Komunistične partije oziroma ljudje, ki so za storjene zločine prejeli plačilo v denarju ali uživali privilegije. Zločini, navedeni v 2., 3., in 4. odstavku te točke, so zločini proti človeku in ne zastarajo. 4. (odgovornost vodilnih komunistov). Odgovornosti vodstva Komunistične partije za storjene zločine v ničemer ne zmanjšuje dejstvo, da sta bili KPS in ZKS sestavni del Komunistične partije Jugoslavije oziroma Zveze komunistov Jugoslavije. 5. (odgovornost agitatorjev) Za storjene zločine in druga dejstva, našteta v prvih točkah te resolucije, so posredno soodgovorni vsi, ki so v komunističnem totalitarnem režimu propagirali oziroma ideološko opravičevali kršenje človekovih pravic in kratenje temeljnih političnih svoboščin. 6. (nelegitimnost komunističnega totalitarizma) Totalitarni režim, vzpostavljen na komunistični ideologiji, ki je bil v Sloveniji na oblasti od konca druge svetovne vojne do konstituiranja prve demokratično izvoljene Skupščine Republike Slovenije je bil zaradi dejstev, naštetih v točkah 1. do 4. te resolucije, nelegitimen, vreden zaničevanja in v posameznih elementih svojega udejanjenja zločinski. 7. (upor proti totalitarizmu) Vsak upor državljanov proti komunističnemu totalitarnemu režimu, posamezen ali organiziran, ki je bil: - storjen na osnovi demokratičnega, etičnega ali verskega prepričanja, - izražen s katerokoli demokratično obliko politične aktivnosti, I. UVOD 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA Komunistični totalitarizem je v Sloveniji povzročil veliko trpljenja. Že začetek revolucije v času druge svetovne vojne je zahteval mnogo nedolžnih žrtev. Med njimi je bilo tudi več pripadnikov Romov, predvsem ženske in otroci, ki so jih komunistični oddelki v akciji etničnega čiščenja pobili v letu 1942. Najtfečji komunistični zločin na naših tleh pa je poboj več deset tisoč Slovenk in Slovencev neposredno po koncu druge svetovne vojne. Takrat so# bile v imenu revolucije brez vsakega postopka poleg vrnjenih domobrancev in pripadnikov narodnostnih manjšin pobite tudi cele družine z otroki vred. Večina teh žrtev še danes leži v zasutih kraških jamah in rudniških jaških - največ v Kočevskem rogu, manjša grobišča ter posamezni grobovi pa so posejani po vsej Sloveniji. Za mnoge pobite žrtve še danes nihče ne ve natančno, kje so pokopane. V posebno sramoto Sloveniji je dejstvo, da so nekatera znana grobišča - na primer na celjskem območju - namerno prekrita s smetišči oziroma odlagališči industrijskih odplak. Zato dejstvo, da so nosilci komunističnega totalitarizma v Sloveniji sami svoj režim imenovali „socializem po meri človeka" >jasno odraža njihov brezmejni cinizem. Slovenija je edina država v Evropi, ki ni bila sposobna poskrbeti za dostojen pokop pomorjenih in dostojno ureditev grobišč. Čas do prvih demokratičnih volitev leta 1990 je bil čas sistematičnega kršenja človekovih pravic. Za odstranjevanje drugače mislečih so bile zlorabljene državne institucije, še posebej sodišča. Kot vsak totalitarizem, naj si bo nacistični, komunistični ali pa fašistični, je tudi socializem (kot se je totalitarni režim na naših tleh sam poimenoval) težil k temu, da v uresničevanje svojih projektov in preoblikovanje" ljudi vplete prav vsakega posameznika. Režim je zato sistematično prisiljeval ljudi v javno zagovarjanje nečesa, kar je bilo zanje laž. Šolstvo je temeljilo na samoupravljanju s terrjelji marksizma", ne le v obliki posebnega predmeta - celotno družboslovje je bilo povsem prepojeno s totalitarno ideologijo. Svoje osebno prepričanje, še posebej željo po svobodi in , svojo vero, so morali državljani prikrivati. Resnične svobode izražanja ni bilo. Svoje totalitarno bistvo je režim branil s pomočjo tajne politične policije in sodne re-prezije.'Tisti, ki so imeli dostop do podatkov tajne policije oziroma so uživali naklonjenost veljakov tajne policije, so bili v življenju privilegirani in dostopne so jim bile ugodnosti, ki vsem drugim državljanom niso bile dosegljive. Vrh Zveze komunistov je bil neločljivo prepleten z vrhom države in tajne policije. Na ta način ■■■■■■■■■ - zapisan ali javno izgovorjen na ozemlju Slovenije ali v tujini, tudi v sodelovanju s tujo demokratično državo ali demokratično organizacijo, je bil moralno upravičen, legitimen in zato pravičen ter vreden spoštovanja in spomina. 8. (zadoščenje žrtvam totalitarizma) Vsakdo, ki je bil pod komunističnim totalitarnim režimom neupravičeno kaznovan, izgnan ali preganjan zaradi svojega prepričanja ali se / ena najizrazitejših in prepoznavnih arhitektonskih dosežkov mojstra Jožeta Plečnika, se po 60-ih ponaša s prenovljeno fasado in obnovljenimi vrati glavnega vhoda. Obnovo je delno sponzoriral gla-vni izvajalec gradbenih del Gradbeno Podjetje Grosuplje, vrata pa je obnovilo 'sto podjetje, Kovinopasarstvo Žmuc Peternel, ki jih je pred desetletji izdelalo. LJUBLJANA - Seizmografi Observatori-)a na Golovcu so 5. oktobra ob 7. uri 54 minut zaznali zmeren potresni sunek iz oddaljenosti 33 km severno od Ljubljane. Iz Uprave RS za geofiziko uprave sporočajo, da je bil epicenter potresa, katerega lokalna magnituda je 2,8 na območju Kamniških Alp. Po prvih podatkih so potres čutili prebivalci Kamnika, Preddvora in okoliških krajev ter posamezniki v Ljubljani. SLOVENSKE KONJICE - Za promet so odprli avtocestni priključek Slovenske Konjice na avtocesti od Hoč do Arje vasi. ko je začela obratovati tudi nova cestninska postaja. LJUBLJANA - Predstavnice ženskih skupin v političnih strankah, vladni urad 2a žensko politiko, predstavnice sindikatov in nevladnih organizacij so v „javnem P0zivu moški politiki" zapisale, naj ta Ugotovi, da bodo v prihodnje interese v državnem svetu zastopale tudi ženske. O torn, kdo bo postal državni svetnik ali svetnica, namreč ne odločajo ljudje na Neposrednih volitvah, pač pa vodstva poetičnih strank, zastopanih v občinskih sve-hh, in vodstva interesnih skupin deloda-jalcev, delojemalcev, negospodarskih dejavnosti ter kmetov, obrtnikov in samostoj-toh poklicev. V okoljih odločanja o novih svetnikih sta vsepovsod več kot dve tretji-ni moških, med drugim piše v pozivu. LJUBLJANA - Z namenom stalne po-pestritve življenja na ulicah, trgih, rečnih nabrežjih in mostovih v Stari Ljubljani sta mestna občina Ljubljana in Društvo slo-Venskih pisateljev (DSP) pripravila novo redno tedensko prireditev - Sobotni knjiž-m sejem na Cankarjevem nabrežju. Na Se)mu, ki naj bi duh s pariškega Montmar-*ra in bregov Sene prenesel tudi v slovens- Prestolnico, se bodo ob sobotah preds-tovljale založbe, knjižni antikvariati in "bukinisti" (po SSKJ trgovci s starimi knji-8ami), kasneje pa morda še filatelisti in Numizmatiki ter ulični portretisti in slikar-)*• Glavni namen sejma naj bi bil opozoriti Na slovensko leposlovje, Slovencem pa °mogočiti, da bi pokazali bolj kakovosten °dnos do knjige. VUZENICA - V hidroelektrarni Vuze-N’Ca so namestili novo turbino, ki so jo za |° dravsko elektrarno izdelali v ljubljans-em Litostroju. Tako so v vseh treh dravs-'h elektrarnah, ki jih obnavljajo, (Dravograd, Vuzenica, Mariborski otok); že zamenjali po eno turbino, prenova pa naj bi 'to končana do konca tega tisočletja. HALOZE - Letošnjo jesen je klopotcev v Halozah veliko, saj je klopotec kot znanilec zorenja in preganjalec škorcev spet dobil svojo vrednost. Izdelave tega starega simbola se lahko lotijo le vešči lesarski mojstri, ob postavljanju pa vaški možje pripravijo še turistične prireditve. LJUBLJANA - V Sloveniji vsako leto zboli za gripo več. kot 60.000 ljudi, zato Inštitut za varovanje zdravja RS priporoča vsakoletno preventivno cepljenje proti gri-’ pi. Letos se cepljenje že začenja, do sredine oktobra pa se bo mogoče cepiti prav po vsej Sloveniji, in sicer v zdravstvenih domovih, pri zasebnih zdravnikih, na območnih zavodih za zdravstveno varstvo ter na Inštitutu za varovanje zdravja RS. SEČOVLJE - Solinarji še niso prenehali z žetvijo letošnjega pridelka v sečoveljskih in strunjanskih solinah. Doslej šo kljub neugodnim vremenskam razmeram pridelali približno 5400 ton soli. Lanski pridelek soli so presegli za 1500 ton. Prizadevajo si, da bi se tako še bolj približali dolgoletnemu povprečju, ki znaša 10.000 ton doma pridelane soli. Zastavljen cilj bodo lahko dosegli, če bo dovolj vetra in če ne bo večjega dežja. SLOVENIJA IN ŠPORT LJUBLJANA - Najuspešnejši slovenski športnik in najstarejši živeči dobitnik zlatega olimpijskega odličja Leon Štukelj, ki je te dni (12. novembra) praznoval 99-letnico rojstva, je na slovesni skupščini Gimnastične zveze Slovenije v Ljubljani odklonil listino za častno predsednikovanje tej športni organizaciji, ker meni, da ga na sokolsko gibanje vežejo tako močne čustvene vezi, da v sedanji gimnastični zvezi te častne funkcije ne more sprejeti. „Čustveno sem vezan na sokolsko gibanje, ki je bilo ustanovljeno kot odpor proti germanizaciji slovenskega naroda. Sedanja gimnastika nima tega nacionalnega naboja in globlje vsebine, ampak zgolj tekmovalni pomen," je svojo odločitev pojasnil Štukelj. VINA DEL MAR - Matjaž Pelc in Gregor Sever sta se vsak v svoji disciplini na prestižnem balinarskem turnirju svetovne serije v Čilu borila za 3. mesto, vendar jima ni uspelo osvojiti medalji. Matjaž Pelc je v boju za 3. mesto igre v krog izgubil s Francozom Poyetom z Zl:27, Gregor Sever pa je za istim igralcem le za točko zaostal v hitrostnem zbijanju (33:34). Skupni zmagovalec je Francoz Frederic Poyet (27 točk) pred Hrvatom Novakom (25) in Italijanom Borco (20). BRATISLAVA, Slovaška; CARIGRAD, Turčija'- Vaterpolisti Triglava so v srečanju za tretje mesto turnirja v Bratislavi premagali madžarski Eger. Prvo mesto je os-‘vojil Bečej (ZRJ), ki je v odločilnem srečanju s 14:2 premagal domačo Slavijo. - Vaterpolisti Kopra pa so na kvalifikacijskem turnirju evropskega pokala pokalnih zmagovalcev v Carigradu tudi zasedli tretje mesto in se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Prvo mesto na turnirju je osvojil domači Carigrad, drugi je bil nemški Wuerzburg, tretji pa Koper. Omenjena tri moštva so se uvrstila v predkrog pokala pokalnih zmagovalcev, ki bo 14. in 15. novembra. Vlada je 10. novembra poslala ljubljanski nadškofiji odgovor na njen predlog sporazumne poravnave glede vračanja gozdov s svojim protipredlogom: ta temelji na načelu, da naj bi velika večina gozdov ostala v javni lasti, kar naj bi dosegli na dva načina. Za zgornjesavinjske gozdove vlada predlaga vrnitev prek odškodnine, določene v pogajanjih na podlagi zakona o denacionalizaciji. Glede gorenjskih gozdov pa vlada meni, da Cerkev glede na pravna in zgodovinska dejstva do njih ni upravičena. V zameno ponuja financiranje njenih dejavnosti s pomočjo posebnega cerkvenega sklada. Ti gozdovi naj bi ostali v državni lasti, o finančnih vidikih pa naj bi se vlada in Cerkev domenili v pogajanjih. SOOČENJE KANDIDATOV NA TVS Na TVSlovenija je bilo 10. novembra soočenje predsedniških kandidatov v trojicah. Na vprašanja so odgovarjali skupni predsedniški kandidat SDS in SKD Jožef Bernik, neodvisni kandidat Marjan Cerar in kandidat Krščansko-socialne unije Franc Miklavčič. V zvezi z zakonom o lustraciji je Jožef Bernik ocenil, da pri tem ne gre za obračunavanje, pač pa za zakon, ki bo omogočil čiste račune, Marjan Cerar je lustracijo izenačil z očiščenjem (katarzo), Franc Miklavčič pa je odločno nasprotoval „tej diskriminaciji" državljanov in ocenil, da je lustracija ne-krščansko dejanje. RATIFIKACIJA SPORAZUMA Državni podsekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Borut Mahnič in veleposlanik Republike Argentine Andres Pešci Bourel sta 4. novembra izmenjala listini o ratifikaciji sporazuma med vladama obeh držav o sodelovanju na področju kulture in izobraževanja. Sporazum je začel veljati z istim dnem. Predsedniški kandidat Franc Miklavčič se je v Ljubljani 4. novembra predstavil z volilnim programom Krščansko socialne unije (KSU), katere predsednik je. Osrednjo noto mu daje koncept narodne sprave, za katero pravi, da je bila simbolno začeta 8. julija 1990 s spravno slovesnostjo na Rogu, ni pa dokončana. Slovenski narod ni spravljen predvsem na ravni politike, meni Miklavčič in zadržke za narodni konsenz vidi predvsem na strani domobrancev, ki ne priznavajo vojaške in politične kolaboracije z okupatorjem med drugo svetovno vojno. Zavzema se za priznanje in spoštovanje narodnoosvobodilnega boja ter za vzpostavitev diplomatskih odnosov z Zvezno republiko Jugoslavijo. IZGUBIL ŽIVLJENJE NA HIMALAJI Med sestopom s 7855 m visokega Nuptseja v Nepalu se je ubil eden izmed najbolj znanih slovenskih alpinistov Janez Jeglič, ki je pred leti tudi veliko plezal v Patagoniji. Nesreča se je zgodila 2. novembra v petek, novico pa je pozneje potrdilo nepalsko ministrstvo za turizem, je poročal Radio Slovenija. NOVI PREDSEDNIK SKD LJUBLJANA Ljubljanski občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) je na svoji redni seji 3. novembra za predsednika izvolil Mihaela Jarca, svetnika in podpredsednika Mestnega sveta Ljubljana. NOVA DRŽAVNA SEKRETARJA Slovenska vlada je imenovala dva nova državna sekretarja v ministrstvu za zunanje zadeve, in sicer nekdanja veleposlanika, ki se jima je iztekel mandat, ki sta Ernest Petrič iz ZDA in Franco Juri iz Španije. ANGELCA KLANŠEK ZGLED ZVESTOBE Govor na 41. obletnici Našega doma, 12. oktobra 1997 Naš dom v San Justu praznuje. Vsak praznik pa je dan veselja. Veselite se vsi tisti, ki ste ta Dom soustvarjali, veselite se mladi, ki po zgledu prvih delavcev že z odgovornostjo prevzemate skrb za ta skupni dom, veselijo se najmlajši, saj jih v tem domu poleg resnega šolskega dela čaka zdrava, brezskrbna otroška zabava. A, na žalost, človeško veselje, sreča, je malokdaj neskaljena. Naše oko se ozira proti odru. Da, tam vidimo tako drago podobo moža, ki je napolnjeval ta Naš dom s kulturnim bogastvom. To je bil naš dragi gospod Frido. Vsi smo ga poznali, vsi smo ga imeli radi in ga tudi občudova- li. Že tam v tirolskem taborišču, kjer smo prva leta po vojni v stradanju in negotovosti preživljali begunska lefa, je kot majhen deček z lepimi, dolgimi kodri zbudil pozornost gledaliških ustvarjalcev. Nastopil je kot ljubek božični Jezušček. Sam je pripovedoval, kako ga je stric odpeljal iz taborišča na travnik, kjer je za stricem ponavljal stavke iz svoje vloge in se jih na pamet učil. Brati seveda sam še ni znal. Pot ga je, kot nas vse, vodila v tuji svet. Tu je doštudiral učiteljišče. A v njem je utripala umetniška žila. Njegovo ustvarjalno življenje se je sicer začelo razvijati na argentinskih odrih, a svojemu slovenstvu se ni izneveril. Začel je sodelovati z vsemi našimi gledališkimi ustvarjalci. Bil je odličen igralec, iznajdljiv pri izvedbah scenskih zamisli in mojster v režiji predstav. Vse njegovo umetniško delo je bilo usmerjeno predvsem v to, da se med nami ohranja čista, lepa slovenska beseda. Če si našega umetnika ogledamo še iz druge, bolj osebne strani, moramo reči, da je bila njegova požrtvovalnost, vestnost pa odločnost poseb- Slovenci se veliko družijo med seboj, tudi medsebojnih porok je še veliko, a skupnost je v mnogočem močno odprta argentinski družbi in tudi marsikaj prevzema od nje. Veliko pa ji je dala in ji še vedno daje. Soprog, ki je imel kot diplomat z našimi izseljenci neprimerno več stikov kot pa sem jih imela sama, in je tako za argentinsko kot za slovensko občinstvo pripravil ' več zanimivih predavanj o Slovencih in slovenstvu, je ščasoma izoblikoval tezo, da v primeru Slovencev v Argentini moremo govoriti o posebni vrsti endemitizma. Iz biologije vemo, da je endemit, na kratko povedano, organizem, ki je obstal v neki ekološki niši, medtem ko so se razmere okoli njega spremenile. Slovenci so v Argentini zlasti ohranili vrednote, ki so bile v veljavi v njihovi predvojni domovini -rodoljubje, spoštljiv odnos do bližnjega, navezanost na krščansko izročilo, skrb za skupno dobro, za skupno delo, pa tudi skupno veselje, za družino (poznam družine s po devet in več otroki) in podobno. Te vrednote so lahko dragocen navdih tudi za nas. Če bi jim le bili pripravljeni prisluhniti... Zanimiv je mit o razdvojenosti. Večkrat naletiš na prepričanje, da Slovence v Argentini nenehno muči razpetost med staro in novo domovino in da se nikjer ne počutijo povsem doma. Najtežje je resda vedno pri prvi generaciji izseljencev. Zlasti lepota slovenske pokrajine ima takšno moč, da se človeku za vedno vtisne v dušo. Ta matrica mu preprečuje, da bi bil na odlika. Samo Bog je mogel prešteti njegove žrtve, ko se je utrujen od dela v poznih urah vozil na vaje, kjer pa ga je včasih odsotnost kakega igralca kar malo prizadela. A je vztrajal, navduševal, dramska ali recitacijska dela razlagal in tako posredoval svoje umetniške zamisli bolj ali manj dovzetnim igralcem. Gospod Frido je bil odprtega srca. Vso slovensko skupnost je ljubil; zato je bil pripravljen sodelovati pri vseh domovih, vsem režiserjem je nudil svojo pomoč. Pa vendar, Naš dom si ga lahko prisvaja za svojega. Našo sanjuško mladino je vzgajal v gledališki umetnosti, naši šolski in odrasli mladini pa posredoval kulturno izobrazbo. Koliko iger je bilo v Našem domu, koliko domobranskih spominskih proslav, koliko božičnih in velikonočnih prireditev, koliko Balantičevih recitacijskih večerov. Kot odličen pedagog je znal tudi naši šolski mladini posredovati misli in vzbuditi čustva v Balantičevih pesmih. Sedaj gospoda Frida telesno ni več med nami. Je pa ostal med nami njegov zgled: ZGLED ZVESTOBE IDEALOM, zaradi katerih smo zapustili domovino. ZGLED ŽRTVOVANJA, ki ga moramo v novi domovini sprejeti, če hočemo izpolniti naše poslanstvo v izseljenstvu. ZGLED LJUBEZNI, iz katere smo že toliko let črpali za naše delo, za ustvarjanje notranje in zunanje podobe Našega doma, našega sanjuškega središča. Zvestoba idealom. Med največjimi dobrinami, ki smo jih od Boga prejeli, je svoboda. Zaradi ideologije, ki ta božji dar tepta, smo šli v svet, - prirejeno po Prešernu - manjše je trpljenje v tujini kot sužnost v domovini. Tudi danes od te odprt in povsem pravičen do novega okolja, zlasti še, če je to povsem drugačen od prejšnjega. „Vsak dan se v mislih sprehajam po Ljubljani", mi je zaupala neka žena... Če pri prvi generaciji še vedno lahko govorimo o nenehnem trpljenju zaradi ločitve in težavni napetosti med argentinsko resničnostjo in slovensko pravljico, pa za naslednje generacije tega ne bi smeli več reči, čeprav mnogi priznajo, da so še v dobršni meri pod vtisom doživljanja svojih staršev. Rodili in zrasli so v novem svetu, sprejemali njegovo kulturo, hkrati pa nenehno črpali drugačnost iz slovenskega izročila. Izražajo se in razmišljajo v dveh jezikih. So dobri, takorekoč vzorni Argentinci, hkrati pa lojalni slovenski rojaki, rodoljubi, da malo takih. Je to še razdvojenost, kar pomeni obremenitev, ali pa gre za podvojenost, kar je več in torej dobro? Slovenci v Argentini gotovo niso brez napak, kar tudi sami priznajo in v šali citirajo španski pregovor: „Pueblo chico -infierno grande", kar pomeni „Majhna vas - velik pekel". Že res, a ob tem jim je uspelo zelo posrečeno združiti nekatere slovenske lastnosti, kot so smisel za organizacijo, red in odgovornost, z nekaterimi latinskimi potezami. Zlasti se naša severnjaška zapetost uspešno križa z latinsko mehkobo, odprtostjo, ljubeznivostjo in nenasilnostjo. Vsaj še en mit bi kazalo na koncu ovreči, to pa je prepričanje, ki pri nekaterih meji že na preganjavico, da bi se namreč Slovenci - podobno kot nekoč dobrine ne smemo odstopiti. Očetje Našega doma so ta košček Slovenije v tujini zato oskrbeli, da bi se njihovi potomci v teh prostorih vzgajali v svoboden, pošten, delaven, moralno in versko zdrav rod. Mlade družine, fantje in dekleta, ki danes že zasedate mesta svojih staršev, skrbite, da se bodo te vrednote gojile pri vsem ustvarjalnem delu Našega doma. Na vas je, da izpolnite vrzeli, ki ostajajo za odhajajočimi in da njihovo poslanstvo sprejemate kot dediščino, kot vrednoto, ki jo morate ohranjati in posredovati novim rodovom. Na vas je, da utrjujete v sebi in mlajšem rodu samozavest, vcepljate spoštovanje in ljubezen do rodu iz katerega izhajate. Ta naloga ni lahka. Zato pa moramo v Domu . ustvarjati ozračje dobrote, razumevanja, vzpodbude, odkritega prijateljskega razgovora pa tudi moralnega in verskega življenja. Med nas naj se ne vtihotapi nenačelnost, barantanje z ideološkimi vrednotami in kulturno dediščino. Naš dom naj ostane dom slovenskega petja, slovenske besede, slovenske poštene družabnosti pa tudi molitve, s katero si bomo priklicali na naše delo božji blagoslov. Zgled življenja - to je druga misel, ki nas prevzema ob spominu na našega pokojnega Frida, pa tudi na tiste, ki so bili pionirji sanjuškega slovenskega ognjišča -nekateri že tudi pokojni, a mnogi še hvala Bogu med nami. Cilji, katere smo si zastavili so težki, a so vrednote, zaradi katerih se ne smemo izogibati žrtvam. Naj nagovorim zapet mlade v naši skupnosti. Ste kdaj pomislili, kaj so doprinesli vaši starši, ko so za vas in za vaše otroke in v upanju, da se tudi še za naslednje rodove zgradili to lepo, veliko oazo slovenstva? Niso imeli današnjega modernega razkošja, ki ga imate povečini zdaj vsi. Bili so ročni delavci ali navadni uradniki ali kaj podobnega, a s pridnostjo, z žtrvami so postavili svojim družinam streho nad glavo, so vas, svoje otroke pošiljali v versko zdrave šole in pri • • mMnMBHHMi mm m mam Izrael v Kanaansko deželo - iz Argentine v velikih trumah želeli vrniti domov. (Lahko pri drugi in naslednjih generacijah sploh še govorimo o vrnitvi domov?) O možnosti vračanja v Slovenijo smo se z argentinskimi rojaki veliko pogovarjali. Naše spoznanje je, da marsikoga od misli, da bi se preselil v Slovenijo, odvrnejo že pregrade, ki so povsem materialne narave. Slovenija (za razliko od Hrvaške) ne kaže posebne volje, da bi se rojaki iz tujine vračali domov, prav tako pa tudi nima nobene posebne strategije vračanja. Tako ostaja nerešeno vprašanje zaposlitve, stanovanja, pa tudi priznavanja šolskih spričeval, delovne dobe itd. Hrepenenje po Sloveniji -to, da. Zvestoba tako silna, da poznam kar nekaj ljudi, ki niso nikoli zaprosili za argentinsko drežavljanstvo (med njimi je tudi znameniti dr. Milan Komar). A da bi se vrnil in to za vedno, se marsikomu zdi nemogoče tudi še iz drugačnih razlogov. Zlasti starejši se zavedajo, da tiste njihove Slovenije, ki jo nosijo v srcu, že zdavnaj ni več (če je sploh kdaj obstajala) in se (poleg ostalega) bojijo razočaranja. Mlajši imajo spet svoje zadržke. Čeprav življenje v Argentini ni lahko, jim je argentinsko okolje le bliže od Slovenskega, zlasti pa jih v Sloveniji motijo drugačni odnosi med ljudmi, kot pa so jih vajeni bodisi v sproščenem in tolerantnem argentinskem okolju, bodisi v domačnosti slovenske argentinske skupnosti. V Argentini so si ustvarili eksistenco, imajo veliko sorodnikov in prijateljev. V Slovenijo radi prihajajo na obisk, a redki, zelo redki resneje razmišljajo, da bi v njej tudi ostali. Blizu jim je in hkrati zelo daleč. Tudi svetlobe je v Argentini več kot v Srednji Evropi, kjer sivim dnevom kar ni'videti konca. Svetloba pa, kljub težkim gospodarskim razmeram, v katerih živijo, ohranja v ljudeh optimizem in voljo do življenja. tem vam še oskrbeli skupni dom, ki naj bi vas družil, vzgajal pa vam tudi nudil veselje in zabavo. Ta slovenska trdnjava stoji, a potrebuje mladih moči, ki naj jo vzdržuje in zlasti, da jo napolnjuje z žlahtno vsebino slovenske besede, slovenske kulture, slovenskega duhovnega ustvarjanja. Kako je za vse to skrbel gospod Frido! Bil nam je vsem v zgled, vam mladim še posebej! Upam, da je vam mladim bil v tem oziru velik učitelj in vzornik. In prav današnja kulturna prireditev nam bo - upam - dokazala, da je ustvarjalna struna zabrnela med našo mladino, da se niste ustrašili žrtev, temveč ste pogumno poprijeli za delo. Hvala, mladina, za korajžo, za žtrve, za ljubezen, ki jo s tem izkazujete našemu izseljenskemu poslanstvu. Zgled ljubezni. Da, ljubezen je gonil-na sila vsega našega skupnega dela. Iz j ljuberzni do izgubljene domovine je zrasel j ta Dom, iz ljubezni do slovenske besede se | je toliko mladih odločilo za učenje naših najmlajših v sobotni šoli, iz ljubezni do slovenskih verskih in moralnih vrednot se vrstijo v Domu srečanja, vaje petja, posveti. Vse to izvira iz osebnega dela in vse to je dar ljubezni, s katero se bogati naša skup nost. Ljubezen premaga vse ovire. In teh ni malo: zaposlenost, naveličanost, nepriz-nanje, nasprotovanja, nerazumevanje in še in še. A vsemu temu smo kljubovali že toliko desetletij. Zato tudi sedaj naj naša ljubezen ne klone. Zlasti vi, mladi, strnite svoje vrste ob tej naši lepi slovenski domačiji. Odprite pa tudi svoje sile ob bok starejših, izkušenih. Tudi ti so vam še potrebni, da vas usmerjajo, da vaša prizadevanja z življensko modrostjo uravnavajo in vas pri delu podpirajo. Vsem nam pa naj bakla zvestobe in ljubezni do naše daljne domovine, do rodu iz katerega izhajate, naj gori v naših srcih in naj nas utrjuje in zadržuje v delu za pošten, moralno zdrav in Bogu vdan bodoči rod. Redki slovenski izseljenci so se in se še bodo vrnili v Slovenijo. Vsi drugi se bodo k njej venomer le vračali... V mislih, sanjah in molitvah. V Argentini se veliko moli za domovino. Tako pri maši kot tudi doma, v družinskem krogu. Največ pa v tihoti srca... Medtem ko na severni polobli odštevamo dneve do konca zime, v Argentini komaj dihajo od vlažne vročine. Drevesa, imenovana jacaranda, tako značilna za buenosaireške avenije in trge, so otresla modrovijoličaste cvete in poezijo je morala služinčad že zdavnaj pomesti s cest. Zdaj se po vrtovih odevajo v škrlat ceibova drevesa in vodenke, tipično evropsko cvetje, vene pod eksotičnimi grmi. Mimo je božič, ko je med polnočničo znoj ljudem curkoma tekel po telesu. Tudi v Slovenski hiši, kjer se k obredom zbere največ rojakov. Mi pa smo našim prijateljem pošiljali božične voščilnice, na katerih je bila naslikana idilična slovenska zimska pokrajina. Tudi sicer veliko mislimo nanje in meni roko velikokrat zanese v žepe. Tam se oklenem tistega drobcenega srca iz rumene kovine, ki so mi ga ob slovesu podarile slovenske žene in na katerega so pripeti ključi naše hiše. Spominja me na argentinsko slovensko zgodbo. Na ljudi, naše ljudi, katerih izkušnja nas uči, da je mogoče dajati tudi tedaj, ko misliš, da ti jo bilo vse vzeto. Da je mogoče moliti za one, ki ti delajo hudo. Da je trpljenje mogoče podariti, predvsem pa da človek nikoli ne sme prenehati upati. Prav upanje je po besedah argentinskega pisatelja Ernesta Sabata najboljši dokaz skritega smisla bivanja. Ločenost, tujost in bolečina naših ljudi, presežena skozi upanje, bi mogla tudi nam odpreti oči za skrivnost veličine življenja shmega. Konec VESELKA ŠORLI PUC - Celovški Zvon (5) - KONEC Ob srebrni reki sem sedela Buenos Aires, 13. novembra 1997 yil*B^^WBliiiiWiiiMiiiiiiiiiiiiiii.iii'.iiiiyijiiii . m.mil'll ....um1' 'i i iiiiii i'iiii»i"i" m.. Hočevarju v slovo SLOVENCI V ARGENTINI Ime mu je bilo Jože, a klicali smo ga Hočevar, po priimku, ker smo v družini že imeli „našega" Joža in tako ni bilo zmešnjave. Jože Hočevar je bil dober človek, »mož, v katerem ni zvijače" in kot tak je šel skozi življenje. Poleg tega je bil pa še vesel Dolenjec, tako da je bi povsod priljubljen. Otroška leta je preživel na Gorjancih, v gorski vasici. Kot sin kmečke družine je bil vajen trdega dela. Poštenosti, vere in kar pretirane pridnosti se je navadil doma. To so bili sestavni deli njegove osebnosti in drugačen ni mogel biti. Brezdelja ni poznal in ga tudi ni znal uživati. Vojska in revolucija je z vso krutostjo udarila tudi v njegovo odmaknjeno vas. Napredni sosedje so kar hitro razobesili zastave s kljukastim križem in hodili pozdravljat Nemce. Potem so pozdravljali Italijane. Čez čas pa so razobešali rdeče zastave s srpom in kladivom. Jože, še nedoraščen, vsega tega ni mogel razumeti. Čutil pa je, da se pojavlja nekaj novega, nerazumljivega, grozljivega. Kmalu so se tudi na Gorjancih začela plenjenja, mučenja in pobijanja. Vodili so )>h tisti napredni sosedje. Zastudilo se mu je vse to in odločil se ie/ da se temu zoperstavi. S 16 leti se je moral umakniti iz domače vasi v Kostanjevico in tam je že vzel puško na ramo. S 17 leti je postal domobranec. S četo, ki ji je Pripadal, je preganjal gošarje po Gorjancih in po Dolenjski. Partizani so bili najbolj Vežbani v izzivanju, umiku in begu. Pa seveda v zahrbtnih napadih in pobijanju neoboroženih ljudi, najraje ponoči in le če so bili v veliki premoči. Če so jim pomagali italijanski topovi, toliko bolje. Znali so se varovati, morda zato, da jih bodo lahko nekoč slavili kot „zmagovalce". Večkrat je bil priča posledicam njihovih „herojstev". Ko so zahodni zavezniki in rdeča armi-ja podarili oblast jugoslovanskim komunistom, se je Jože znašel med tistimi, ki so se pomikali proti zahodu. A meje ni več dosegel. Pot mu je prestregel rdeči teror, ki je zavladal po vsej domovini. Znova bomo sprejeli v svoji sredi pravi umetniški obisk iz domovine. To pot bodo naši gostje člani Domžalskega komornega zbora, ki se bodo mudili v Argentini od nedelje 16. pa do nedelje, 30. novembra. Pevci bodo prišli na sam Slovenski dan, na katerem bodo peli med mašo in nato nastopili tudi na kulturnem progra-mu. Naslednji konec tedna, 22. in 23. t.m. bodo šli v Mendozo, kjer bodo imeli koncert za tamošnje rojake; v petek, 28. novembra ob 20.30 pa bodo imeli osrednji koncert v Slovenski hiši. Poleg tega bodo obiskali tudi nekatere slovenske Domove v okolišu Buenos Airesa. Tako v četrtek 20. Slomškov dom, v soboto 29 dopoldne Slovenski dom v San Martinu ter isti dan zvečer Slovenski dom v Carapachayu. Zbor, ki nas bo to pot obiskal, spada Prav v vrh slovenskih pevskih skupin. Ustanovljen je bil leta 1987. Njegova živinska pot je torej kratka, a plodovita. Pod vodstvom dirigenta Karla Leskovca so domžalski pevci na državnem tekmovanju Naša pesem 1993 v Ljubljani in na medna-r°dnem tekmovanju leta 1994 prejeli zlato 'n srebrno priznanje, dirigent pa posebno Priznanje za najbolje izvedeno obvezno Pesem. V letu 1993 so zastopali Slovenijo na rnednarodnem festivalu skupnosti Alpe-Adria v Furlaniji-Julijski krajini. V avgustu so zbor povabili v Italijo. Skupaj s komornim orkestrom RTV Slovenije, Ca-rr*erata Labacensiš in tujimi solisti so na Vrnil se je v domači kraj in se več kot dve leti skrival skupaj z bratrancem Tonetom na Gorjancih blizu domače vasi. Večkrat je pripovedoval, kaj vse je med skrivanjem doživel, prestal in pretrpel. Opis tega časa bi bil nekak izbor iznajdljivosti, vztrajnosti in volje do življenja skrivačev ter podlega ravnanja preganjalcev, ki so v svojem sovraštvu zagrešali strahopetna in najkrutejša dejanja. Prestano trpljenje, gnus in strah so se mu zarasli v kosti. Končno se je poleti 47. skupaj z bratrancem Tonetom rešil v Italijo, od tam pa se izselil v Argentino. Bil je med prvimi naseljenci v Slovenski vasi in jo je tudi pomagal graditi. Poročil se je z Majdo Markež in imel dve hčeri, Marijo in Heleno, ki sta mu dali 5 vnukov. Najprej je delal kot zidar, potem je bil več let v Shellu, končno se je pa naselil v Bariločah med gorami in gozdovi, ki jih ni mogel nikoli pozabiti. Za 50-letnico konca vojne in povojnih pobojev smo ga, dobro misleči, silili naj obišče domovino in domačo vas. Branil se je in ni hotel o tem ničesar slišati. Končno smo ga le pregovorili, oz. prisilili. Preveč je pretrpel, preveč krivic je prestal, predolgo se je moral skrivati pred naprednimi sosedi, preveč živ je bil še spomin na zaradi njega pretepenega očeta, preganjano mater in sestro, na prevarane in pobite prijatelje in soskrivače, na najdene skupne grobove, preveč je bilo nakopičenega trpljenja v mladostnih letih, da bi sedaj lahko užival mater domovino. Kako perverzna mora biti ideologija, ki lahko spremeni ljubečo mater v hudo mačeho! Oddahnil se je, ko je spet stopil na argentinska tla. Obnovljeni spomini na vse prestano ga kar niso hoteli zapustiti. Brez potrebe smo mu osenčili zadnja leta življenja. Sedaj je odšel po narazumljivem trpljenju, ki mu ga je povzročila težka bolezen. Morda je Bog hotel povečati zaklade milosti, da bi jih delil potrebnim. Zbogom, Hočevar, pogrešali Te bomo. zaključnem koncertu poletnega festivala v italijanskem Vidmu izvedli Mozartov Requiem. Koncert so nato ponovili še v ljubljanski frančiškanski cerkvi in v domžalski cerkvi ter naslednje leto v italijanskem Pordenoneju in v Mariboru. Leta 1995 so tudi posneli kaseto slovenskih narodnih in cerkvenih pesmi ter opravili uspešno turnejo po Kanadi in ZDA, kjer so obiskali slovenske izseljence. Letošnjega aprila so se znova udeležili državnega tekmovanja pevskih zborov Naša pesem 97 v Mariboru, kjer so z zlato plaketo potrdili, da ostajajo med najboljšimi slovenskimi zbori. Za svojo desetletnico, ki jo letos obhajajo, so nastopili s številnimi koncerti v Domžalah, Lukovici in ljubljanski filharmoniji. Vsa ta leta pa so imeli vrsto raznih nastopov, med katerimi omenimo vsakoletne božične koncerte. Sedaj bomo njiho-'vo pesem lahko uživali tudi Slovenci v Argentini. Domžalčani: dobrodošli! V SKLAD ZVEZE SLOVENSKIH MATER IN ŽENA so darovali: ga. Edita Pipp v spomin na Leno Urankar $ 50.-; družina Rožanec v spomin na Jožeta Peternela $ 50.-; družina Češarek v spomin na Jožeta Peternela $ 50.-; Ivan Cukjati v spomin na go. Vero Debeljak $ 40.-; Jana in Jernej Dobovšek v spomin na go. Vero Debeljak $ 200.- Bog plačaj! V mesecu oktobru smo na Pristavi imeli kar tri slovesne maše, ki so nas še posebej združile v eno duhovno občestvo. Najprej smo sprejeli v svojo sredo letošnje prvoobhajanke in prvoobhajance, s katerimi bomo sedaj skupaj hodili pred oltar prejemat Jezusovo telo. Letos je iz naše srede pristopilo deset otrok: šest deklic in štirje dečki. Bogoslužni prostor je bil polno zaseden, ko so v spremstvu mašnika, prof. Franceta Berganta zasedli prvo vrsto in zbrano molili pri maši. Med mašo so prepevali njihovi vrstniki iz otroškega zborčka, ki ga vodi Marjana Jelenc. Po maši so bili otroci pogoščeni z obilnim zajtrkom, vendar jih je zeleni vrt hitro zvabil, da so se pridružili igranju drugih otrok. Naslednjo nedeljo smo bili spet v velikem številu pri maši, ki je bila darovana Ljubljana, 15. oktober 1997 Spoštovana gospa predsednica: Vam ter vsem članicam Zveze slovenskih mater in žena v Buenos Airesu se želim res iskreno zahvaliti za izkazano solidarnost in spodbude. Posebna hvala zn vaše molitve, ki jih posebno v teh časih še posebno potrebujem. Vaša podpora mi veliko pomeni. S prisrčnimi pozdravil Franc Rode, nadškof Invitaci6n La Asociacion Mutual Eslovena Trans-murana de Bernal invita a participar del II Encuentro de la Vieja Inmigracion Eslovena en la Argentina. El mismo se realiza-ra el sabado 22 de noviembre y comenza-ra puntualmente a las 15,30 hs, en Cerrito 938 de Bernal. En el mismo participaran las siguientes instituciones: Union de In-migrantes de Venezia Julia, Sqc. Eslovena Triglav de Rosario, AME Triglav de Bs. As., Soc. Transmurana de Montevideo y representantes de comunidades eslovenas de Cordoba, San Juan y Santiago de Chile. En la primera parte se expondran una serie de conferencias relacionadas con la actividad social y cultural de dicha inmigracion. En la segunda parte se expondra - en debate abierto al publico - sobre el legado historico y las perspectivas de las actuales instituciones. Asi mismo se abordara los temas „Nuestra inmigracion y el Congreso Mun-dial Esloveno", „Informe sobre la creation de una Federation de Entidades Eslovenas en Argentina y America del Sur". En el hali de nuestra institution se expondran fotografias, banderines y re-cuerdos de nuestras instituciones e inmi-grantes. A las 21. hs. se servira una cena de camaraderia. Por la Comision Organizadora Esther Cmor Vice - presidente de EMET de Bemal Vabilo Marcela Okretič iz Argentine, ki študira na univerzi v Ljubljani oblikovanje ob-lafil in tekstilij, bo s 16 študenti in s tukaj-šrjo fakulteto pripravila skupno modno razstavo in revijo 20. novembra ob 19.30 v kulturnem centru Recoleta. Vabljeni! tudi za vse naše mamice. Lepo pripravljeno vzdušje nas je vodilo k poglobitvi nedeljske liturgije, med katero so prepevali otroci Prešernove šole. Po maši so bile matere povabljene k zajtrku, nato pa so jih na svoj način počastili otroci. Učiteljice Prešernove šole so jih naučile razne priložnostne pesmice, recitacije in prizorčke, ki so privabile nasmeh na obraz in srečo v srca mamic. Mamicam je v imenu pristavskega odbora tudi čestital predsednik inž. agr. Franci Schiffrer. Medtem je bilo v kuhinji vse živo in veliko neobičajnih obrazov. Seveda, za to priliko mamic ni v kuhinji: nadomestijo jih možje, ki nimajo vsega kuharskega znanja v mezincu, zato je bilo najprej mnogo posvetovanj o količini hrane in vode za juho, ki jo je treba pripraviti, pa koliko časa še imajo, da se skuha krompir in speče pečenka. No, končno je bilo vse nared in številne družine so bile postrežene z okusno hrano. To pot obroki niso bili preobilni, zato so nekateri pričakovali, da bodo mamice rekle, naj se očetje nikar ne silijo v nekaj, česar ne znajo. Vendar so drugi bili mnenja, da ne bo šlo tako gladko: rajši jih bodo pustile večkrat v kuhinjo, da se naučijo... Na vsak način so bile hvaležne za postrežbo, možje pa, da so jih za njihov dan na ta način razveselili. Teden kasneje pa so mašo pripravili in vodili pristavske mladenke in mladci. Vodila jih je pri petju Marija Zurc Čeč, pri spremljavi na kitare pa Saši Jelenc. Tudi mašnik je bil vesel njihovega sodelovanja in jim položil na srce, da bi večkrat sodelovali pri maši. GB Sam {j^ggOQgq Pri sanmartinski Zvezi žena - mati je v oktobru predaval dr. Marko Marin, kardiolog. Pri zelo zanimivi in važni temi se je zbralo dosti naših članic in pozorno poslušalo predavatelja. V lepi slovenščini, le poredko, samo pri zares specifičnih primerih v španščini, je naš doktor razlagal s pomočjo slike, kaj in kako moramo paziti na zdravje srca in ožilja. Ugotovile smo, da res samo zdrava in primerna prehrana nudi zagotovilo, vsaj relativno, za normalno dolgost življenja. Brez kajenja in brez alkohola, z veliko sadja in zelenjave lahko upamo, da nam bo življenje potekalo še vnaprej po zaželeni poti. Zahvala našemu mlademu doktorju za jasen popis in dobro voljo. Osebne WKŠ&mm*mmk Krst: 18. oktobra je bil krščen v baziliki Nuestra Senora de PUar Ezequiel Eduardo Lopez Mondo, sin inž. Eduarda L6pez Mondo in ur. prevajalke Tatjane Fajfar. Botra sta bila Maria Teresa L6pez Mondo ’ in Diego Borsoni. Čestitamo! Poroka: V cerkvi Marije Pomagaj sta se v soboto, 8. novembra, poročila Aleks Kastelic in Gabrijela Tomazin; za priče so bili njuni starši: Anton in Angela Kastelic ter Jernej in Ivanka Tomazin; med poročno mašo ju je poročil dušni pastir Jože Škerbec. Čestitamo! Smrt: 11. novembra je v Slovenski vasi umrl Ignacij Glinšek, večkratni predsednik društva. Naj počiva v miru! Tvoj svak Franci Domžalski pevci, dobrodošli! V nedelj o, 16. novembra v Hladnikovem domu v Slovenski vasi 4 12. SLOVENSK [ 1 DAN 11.30 dviganje zastav 12.00 sveta maša, ki jo bo daroval nadškof dr. Franc Rode med mašo bo pel Domžalski komorni zbor 13.30 kosilo (Nakaznice v predprodaji po Domovih, v Slogi in pisarni ZS) 17.00 Kulturni program: slavnostni govornik: g. Božidar Fink. Za varno parkiranje avtomobilov bo prostor na društvenem igrišču Pridite, ne bo vam žal. To bo dan srečanja ir elja. ESL0VENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA - Čsl' £ono: '54-1) 636-0841 Tv,-.' j4-1) 636-2421 Glavni ui^v.iik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj OBVESTILA PETEK, 14. novembra: Izredno srečanje razširjenega Medor-ganizacijskega sveta ob 20. uri v Slovenski hiši s prisotnostjo ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta. SOBOTA, 15. novembra: Predavanje dr. Janeza Grila: „Sedanji slovenski trenutek", ob 20. uri v Slov. hiši. NEDELJA, lfc. novembra: 42. Slovenski dan v Slovenski vasi z obiskom ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta. PONEDELJEK, 17. novembra: Sklepna seja profesorjev Srednješolskega tečaja ob 20. uri. ČETRTEK, 20. novembra: Sestanek Lige Zena-mati v San Martinu ob 18.30 uri. SOBOTA, 22. novembra: Zaključna prireditev Srednješolskega tečaja ob 17. uri. PETEK, 28. novembra: Koncert Domžalskega komornega zbora ob 20.30 v Slovenski hiši. Srednješolski tečaj „Ravn. Marko Bajuk" Sklep tečaja bo v soboto, 22. novembra 1997 v Slovenski hiši - ob 17,00 razdelitev spričeval - ob 17,30 zahvalna sveta maša - daroval jo bo ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. - ob 18,30 sklepna prireditev Starši in prijatelji tečaja lepo vabljeni! SOBOTA, 29. novembra: V Carapachayu koncert Domžalskega komornega zbora. SREDA, 3. decembra: Občni zbor Zveze slovenskih mater in žena v Slovenski hiši. Birma v Slovenski hiši bo v nedeljo, 23. novembra, na praznik Kristusa Kralja ob 10. uri. Birmanci naj pridejo četrt ure prej. S seboj naj prinesejo izpolnjen birmanski listek in kartonček o duhovni pripravi. Maševal in birmal bo ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. Šolska kolonija Tudi letos pripravlja Zedinjena Slovenija šolsko kolonijo v Počitniškem domu dr. Rudolfa Hanželiča. Kolonija bo od 27. decembra 1997 do 11. januarja 1998. Prijave sprejema pisarna ZS. Podrobnosti in višino prispevka bomo objavili prihodnjič. Correo Argentino Sue. 7 FRANQUEO PAGADO Concešion N® 5775 TARIFA REDUCIDA Concešion N“ 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N2 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. Čeke na ime „Eslovenia Libre' Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aires - Argentina ^—____—~--J ! Poravnajte naročnino! ° ^ c* O < O LJ ►—J caS s/3 £ S S Ura teče, nič ne reče... in denar dela! KOMU? Onim, ki imajo prihranke donosno naložene v SLOGI! Naredite tudi vi korak z njimi. Nabavite si Karto Sloga in Mastercard-Cara Sloga! Vse informacije: 656-6565 Upravni svet Konference Svetovnega slovenskega kongresa za Republiko Argentino sklicuje redno zasedanje konference (občni zbor) ki bo v petek, 19. decembra, ob 20. uri v prostorih Slovenske hiše, na ulici Ramon Falcon 4158 v Buenos Airesu, s sledečim dnevnim redom: - Obravnavanje letnega poročila o delovanju Konference - Slučajnosti K udeležbi vabljeni delegati včlanjenih Krajevnih slovenskih domov, organizacij in ustanov ali njihovi namestniki, ter osebni člani konference. Okvirni program pastoralnega obiska nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta • petek, 14. nov., srečanje z dušnimi pastirji, ob 15. duhovniški sestanek in ob 20. srečanje z Medorganizacijskim svetom • sobota, 15. nov. ob 10. uri srečanje z otroki naših ljudskih šol v Slovenski hiši in pozdrav na radijski oddaji Okence v Slovenijo • nedelja, 16. nov., Slovenski dan v Lanusu • sreda, 19. nov., med sobrati lazaristi in birma v Slovenski vasi • četrtek, 20 nov., obisk rojakov in birma v Mendozi • petek, 21. nov., obisk rojakov in birma v Bariločah • sobota, 22. nov., vrnitev iz Bariloč in sklepna prireditev Srednješolskega tečaja • nedelja, 23. nov., birma v Slovenski hiši, popoldne ob 17. uri srečanje s primorskimi rojaki v Devoto • ponedeljek, 24. nov., vrnitev v Slovenijo. Domžalski komorni zbor KONCERT NAJLEPŠIH NARODNIH V petek, 28. novembra, o'b 20.30 v Slovenski hiši Vstopnice bodo v predprodaji že na Slovenskem dnevu Slovensko dušno pastirstvo in Slovenska kulturna akcija vabita na predavanje dr. Janeza Grila rSedanji slovenski trenutek' Sobota, 15. novembra, ob 20. uri v Slovenski hiši n t Le v Bogu počiva moja duša, v njem mi pride rešenje. Ps. 61 Dne 4. novembra je odšla h Gospodu po večno plačilo v svojem 90. letu naša draga Vera Debeljak roj. Remec Zahvaljujemo se prelatu Jožetu Škerbcu za poslovilno mašo in vodstvo pogreba, msgr. Jožetu Guštinu, g. Francetu Cukjatiju in župniku Antoniu za molitve ob krsti, kakor tudi vsem, ki so pokojnico prišli kropit, jo spremili na zadnji poti in nam izrazili sožalje. Spominjajmo se je v molitvi! Žalujoči: sin Tine/ in žena Kati hčeri Meta in mož Jure ter Jožejka in mož Jože vnuki: Andrejka in mož Boris, Marko in žena Andrejka, Ivan, Lučka, Mojca, Veronika, Pavlinka in Tomaž; Ana in mož Sergio, Helena, Janez, Olga in mož Fabian, Marta, Martin, Ivanka, Pavel, Lojze in Marko; pravnuki Andrej in Marjan; Anči, Marjanca in Patricij; sestra Vlada in ostalo sorodstvo. Buenos Aires, Tucuman, ZDA