2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 12. avgusta 2010  Leto XX, št. 32 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 12. avgusta 2010 Porabje, 12. avgusta 2010 PRVI SLOVENSKI TURNIR V MALOM NOGOMETI STR. 4 »ČE VEM ŠE EN JEZIK, SEM ŠE EN ČLOVEK« STR. 7 Veški den na Verici 7. augustuša je na Verici vse »dišalo« po veškom svetki. Po istini je tö dišalo, vej pa pod brejzami pri kulturnom daumi se je v šesti kotlaj küjalo nika dobroga, žmanoga. Ekipe (csapat), stere so se zglasile na küjarsko tekmovanje, so od edne vöre naprej pripravlale svojo gesti v bogračaj ali velki kotlaj. Nej samo domanje ekipe, liki prišli so podje iz Čepinec tö, da bi pripravili pravi prejkmurski golaž. Eni so küjali divjačino, drugi svinjsko mesau, tretji piščančji paprikaš, tak ka so se sage mejšale z dimom ognja, na sterom so se vse te dobrote küjale. Človeki so se vse sline cedile, če je malo kauli ojdo. Dapa najprva je trbelo poskrbeti za düšo, samo po tistim za tejlo. Dvorana kulturnoga dauma se je za edno vöro spreobrnila v priložnostno cerkev. Nauvi župnik Tibor Tóth je slüžo sveto mešo. Če rejsan je samo pred dobrim kednom prišo v Porabje, ga Veričani poznajo, vej pa gda je bijo pred osmimi lejtami eno leto kaplan v Števanovci, so oni tö ta k meši ojdli. Slovenski Očenaš, steroga se je te navčo, je ešče nej pozabo, zdaj ga je tö z verniki vred molo. Po končani meši je oder prejkvzela kultura. Lidi iz vesi pa okaulice sta pozdravila žüpan vesi Andraš Dončec pa predsednik slovenske samouprave Pišti Trajbar, sta se zahvalila za pomauč sponzorom pa vsejm, steri so pomagali pri organizaciji. Oder se je potejm napuno z veselimi mlajši. Otroška folklorna skupina ZS, stera dela na števanovskoj šauli, je letos dosegnila lejpe uspehe. Po medobčinski reviji mlašeči folklorni skupin so prišli tadale na regionalno, po tistim pa na državno revijo, gde se notapokažejo najbaukše mlašeče folklorne skupine v Sloveniji. V lejpi nauvi gvantaj so flajsno zaplesali na muziko harmonikaša Borisa Velnera. Ranč tak je bilau tau pri najnovejši porabski skupini. V folklorni skupini penzionistk, stera je začnila delati na prošnjo samij penzionistk, plešejo ženske od Slovenske vesi pa vse do Andovec. Pomaga njim pa ji strokovno vodi Dragica Kolarič iz Beltinec. Tau je biu njini prvi nastop, zaplesale so venca prekmurski pa porabski plesov. Zdaj so bile ešče brezi noš, brezi gvanta za oder, dapa kak smo zvedli od povezovalca programa Lacina Domjana, za piknik penzionistov do že meli nošo tö. S kulturnoga programa veškoga dneva pa ne smej faliti veseldja, veseloga popejvanja. Za tau so poskrbeli ljudski godci pa pevci iz Černelavec. Mlajši so tö na svoj red prišli, na dvauri so bila gorpostavlena igrala zanj, pa če rejsan je naraji deževalo, nji je tau nej mautilo. Na žalost se vse bole zapiramo, tistih naravnih prilik (lüpanja goškic, kukarce, delo po njivaj, mlatidev), gda so lidgé prva vküpojdli, je vse menje. Zatok vsakša ves, vsakša skupnost (közösség) mora meti svoje svetke, gde se lidgé leko srečüvlejo, veselijo. M. Sukič Mlašeča folklorna skupina ZS iz Števanovec Veričani pa gostje v kulturnom daumi POZIV Zlatomašnik v Monoštru Bila je vroča junijska nedelja leta 1960, ko so monoštrski in porabski verniki napolnili baročno cerkev v Monoštru, kjer je imel svojo novo mašo porabski Slovenec, Štefan Šömenek, ki je v Veszprému 25. junija 1960 sprejel zak-rament duhovniškega posvečenja. Dogodka se seveda sama ne morem spomniti, saj še nisem živela. Pripovedovala mi je mama, ki jo je sosedov sin, že pokojni Bela Sukič, z motornim kolesom pripeljal k maši… V nedeljo, 25. julija, so se v monoštrski cerkvi spet v lepem številu zbrali verniki, da bi se udeležili 50. obletnice prej omenjenega dogodka: zlatomašnik Štefan Šömenek je v domačem kraju, v cerkvi, v kateri je služil prvič pred oltarjem kot že posvečeni duhovnik, imel zlato mašo. Porabci se radi udeležujemo dogodkov, ki so namenjeni temu, da bi počastili naše rojake, ki jih je življenjska pot sicer odpeljala iz naših krajev, so pa postali drugod častitljivi ljudje v okolici, kjer so delovali. Zlata maša se je začela ob štirih popoldne. Zlatomašnika je najprej pozdravil domači župnik, Ferenc Rimfel, mu izrekel iskrene čestitke ob obletnici ter posredoval svoje dobre želje. Nato je gospoda Šömeneka s toplimi besedami pozdravil Endre Dončec, predsednik cerkvenega odbora v Slovenski vesi, temu je sledila recitacija mlade »vaščanke«, Zsuzsanne Németh. Tudi gospod Gábor Pácz je imel kratek govor ter predal spominsko darilo gospodu zlatomašniku. Najbolj pa so slavljenca razveselile Slovenke, ki so pod vodstvom Marije Trifusz zapele slovensko Marijino pesem: »Ko zarja zlati nam gore, Mariji darujem srce. Lepo jo pozdravim, Iz srca ji pravim: Marija, o prosi zame.« Med pozdravi je gospod Štefan vsakomur povedal nekaj osebnega, pripovedoval o svojih spominih na rojstni kraj. Slovenkam seveda v domači govorici, in čeprav nas je opozoril, da jezik premalo vadi, se je čutilo, da maternega jezika ni zanemaril. Dvourna maša je potekala v posebnem vzdušju in pustila lepe spomine v vernikih, ki so se je udeležili. Zlatomašnik Štefan Šömenek se je rodil 6. aprila l. 1935 v Slovenski vesi. Verna domača družina ter menihi v Monoštru so ga spodbujali, da si je izbral težek, vseeno pa lep »poklic«, saj se je odločil, da bo vse svoje življenje služil Bogu, tako bo lahko največ pomagal tudi ljudem. Po novi maši ga je škof takoj namestil v sosednjo županijo Zala, postal je kaplan v vasi Nemesapáti. Od leta 1968 je z ljubeznijo, potrpljenjem, navdušenjem in vztrajnostjo služil vernikom naprej kot župnik v vasi ter na podružnicah Alsónemes-apáti in Vöckönd. Leta 1983 je moral prevzeti tudi župnijo v Zalaszentivánu, h kateri sta bili priključeni podružnici Alibánfa in Petőhenye. 50 let ga niso premestili - kot je pri maši sam povedal - so škofje pozabili nanj in ga pustili na istem mestu do sedaj. (Redko kdaj se zgodi na Madžarskem, da kateri duhovnik toliko let ostane v enem kraju, saj so - na našo veliko žalost - prav v tem mesecu premestili iz naših krajev edinega slovenskega župnika, ki obvlada tudi našo govorico, gospoda Ferenca Merklija.) V veliki župniji je Štefan Šömenek pustil v ljudeh globoko sled z globoko vero, dob-roto, voljo in marljivostjo. Postal je prijatelj, učitelj in spremljevalec otrok, mladine, mladih zakoncev in njihovih družin ter starejših ljudi. Namenjal je stalno in posebno skrb sakralnim objektom: vodil je obnove, gradnje cerkva in župnišč. Že nekaj časa ima funkcijo nadškofovega svetovalca. Je častiljiv član tamkajšnje skupnosti, na podbudo vernikov je prejel veliko državno priznanje, najbolj pa je ponosen na to, da ga priznava kot družinskega člana več generacij. Tudi mi mu čestitamo, želimo mu dobro zdravje in naj mu Bog nakloni milost še veliko let služiti v zadovoljstvo Njemu in ljudem, vernikom. Erika Köleš Kiss Državni sekretariat za verska in narodnostna vprašanja ter odnose s civilnimi organizacijami pri Ministrstvu za javno upravo in pravosodje pod vodstvom državnega sekretarja Lászla Szászfalvija daje pobudo za družbeni dialog za nadaljnje razvijanje pravnih okvirov, ki zagotavljajo ohranitev manjšinskih kultur in jezikov v okviru skladnega sožitja manjšin in večinskega naroda. Vlada si šteje za pomembno nalogo pregled zakonskih aktov in pod-aktov, ki se nanašajo na pravice narodnih in etničnih manjšin oz. njihovih organizacij. Namen obširne revizije je zagotoviti primerne pravne okvire za uveljavlanje možne najširše kulturne avtonomije manjšin. Zato je potrebno ponovno premisliti vsebino manjšinskega zakona, ki je bil sprejet pred 15. leti in revidirati vlogo in učinkovitost manjšinskih samouprav ter civilnih organizacij. Obširno delo želimo opraviti v partnerstvu s predstavniki in zastopniki organizacij, ki zastopajo manjšine. Računamo na konkretno sodelovanje članov posameznih manjšinskih skupnosti, civilnih organizacij in inštitucij. Prvotni namen dialoga je, da zberemo predpise, sklepe, ki ovirajo, otežkočajo delovanje manjšinskih organizacij oz. pripravimo predloge za spremembo le-teh. Ministrstvo za javno upravo in pravosodje ima posebni elektronski naslov, na katerem sprejema vaša mnenja in predloge. Vaše konkretne predloge, pripombe pričakujemo na e-pošto: nekjoganyag@kim.gov.hu do 31. avgusta 2010. FELHÍVÁS A Közigazgatási és Igazságügyi Minisztérium Egyházi, Nemzetiségi és Civil Kapcsolatokért Felelős Államtitkársága Szászfalvi László államtitkár vezetésével társadalmi párbeszédet kezdeményez a többség és a kisebbség harmonikus együttélése során megvalósítható, a kisebbségek kultúrájának, anyanyelvének megőrzését és fejlesztését biztosító jogszabályi keretek továbbfejlesztése érdekében. A minisztérium 2010. augusztus 31-ig várja a civil és érdekképviseleti szervezetek véleményét, javaslatait. A kormány kiemelt feladatának tekinti a magyarországi nemzeti és etnikai kisebbségek, azok szervezeteinek jogait érintő törvényi rendelkezések áttekintését. Az átfogó felülvizsgálat célja a kisebbségek kulturális autonómiájának minél szélesebb körű érvényesítését biztosító megfelelő jogszabályi keretek megteremtése. Ehhez szükség van a több mint 15 éve megalkotott kisebbségi törvényben foglaltak újragondolására, a civil szervezetek és a kisebbségi önkormányzatok működési hatékonyságának és a jövőbeni szerepük felülvizsgálatára. E nagyszabású munkát a kisebbségek legszélesebb körű képviseleteinek partneri bevonásával kívánjuk elvégezni. Számítunk tehát a különböző közösségek tagjainak, civil szervezeteinek, intézményeinek konkrét közreműködésére. A párbeszéd elsődleges célja a kisebbségi szerveztek munkáját akadályozó, tevékenységét nehezítő rendelkezések összegyűjtése, azok módosítási javaslatainak kidolgozása. A Közigazgatási és Igazságügy Minisztérium önálló e-mail címet létesített az itt vázolt feladatokhoz kapcsolódó vélemények fogadására. A nekjoganyag@kim.gov.hu címre 2010. augusztus 31.-ig várjuk a magyarországi nemzeti és etnikai kisebbségeket érintő joganyaggal kapcsolatos észrevételeket, konkrét javaslatokat. Zlatomašnik Štefan Šömenek v monoštrski cerkvi, kjer je imel pred petdesetimi leti svojo novo mašo Z Goričkoga v Piran – 28. Bejli konji na radečoj zemlej Kras in Brkini Što pravi, ka so Vaugri nej po cejlom svejti raztrauseni? Na tau kaže ime male vesnice Vogrsko blüzi taljanske grajnce tö, štero je prej ménje dobilo po tom, ka so tam inda Vaugri robili. Z vesnice kauli Nove Gorice se napautimo dale doj pauleg taljanske grajnce, med tejm pa spoznamo nauvo, s čüdami puno slovensko krajino. Kras se strmo zdigava nad sau-sednimi krajinami, pa segne prejk v Italijo tö, gde se spisti do maurdja pa furlanske raveni. Zavolo toga, ka je na grajnci dvej krajin z ovaškim vrejmenom, tam na gausti fudi vöter burja. Komaj kaj snega spadne, na leto samo sedem dni dé. Inda svejta so lejs na Krasi skoro vse vöposekli, zatok je bila krajina puno kamla. V novejšom cajti so posadili črne baure, šteri ne nücajo dosta skrbi, zatok so gaušče vsikder vekše. Rastéjo po zapüščeni pašnikaj tö, tak dajo tipični kejp gnešnjoga, že pá zelenoga Krasa. Po pauti vidimo samo vekše vesnice, depa rejdka gé takša, štera má več kak stau ramov. Iže majo oprejto ali zaprejto dvoriške s sadnimi drejvami, malo grauzdga pa stüdenec. Na Krasi so eške poznane veuke, kraugle kamene posaude, v šteraj so inda držali žir ali oli. Rami so na eden štauk, depa so veuki, v nji geste dosta mesta. Májo veuki raur pa peč zvün rama, štere vküper zovejo ‚spahnjence’. Zozidani so iz vapnenoga kamla, eške streje so tö iz toga materiala. Toga so kopali v vnaugi kamnolomaj (kőfejtő) v krajini, v kamli so večkrat najšli čonte od rib, stari 135 milijonov lejt. Erična je kraška vesnica (ali mali varaš) Štanjel, šteri je daubo ime po svetom Danijeli. Njegve ulice se zdigavajo na terasaj edna za drügo, vsikder bliže najvišišomi vreji brega. V etom varaši pa so vanej nej mesta za stube meli, zatok je vert, gda je v veštauk üšo, mogo z edne ulice v drügo titi, kaulivrat v drügi štauk. Kras je dau ime za podobne krajine po cejlom svejti, prejk nemške rejči »Karst« je prišlo v vogrski gezik tö. Tü so oprvin v zgodovini čednjaki začnili gledati pa broditi od vodé, štera prejk vapnene zemlé tečé, pa pod njauv sebi paut in prave čüde narave naredi. Té podzémne djame so že pred več gezero lejtami nücali kak svetišča ali za pokapanje, so pa dostakrat v té »lüknje« pred vrejmenom pa stvarinami pribejžali tö. Na Krasi najdemo največ »radeče zemlé«, ali kak je zovéjo taljanski, »terro rosso«. Na etoj zemlej najbole rasté grauzdna fajta »refošk«, s štere redijo najbole erično kraško vino »teran«. Tau je süjo pa trnok zdravo piti, štero má žma po malinaj. Če pa že pigémo teran, moramo cüj malo kauštati kraško domanjo šunko, »pršut« tö. Kak iz svinjski béder grata na stoli ténko narezana šunka, leko najbole spoznamo v Kobjeglavi, gde sišijo mesau v pršutarni. Nika ne sölknivajo, šunko vözosiši vöter burja v 9-16 mejsecov. Inda go je lüstvo gelo po končanom veukom deli (žetev, kositev) ali za svetke, ovak so go odavali v Trsti. V maloj vesnici Tomaj se je naraudo veuki slovenski pesnik Srečko Kosovel, šteri je trnok mladi mrau. Od svojoga Krasa je napiso več pesmi, o njegvoj poeziji pa se čednjaki eške gnesneden dosta korijo, ka njegve misli v istini znamenüjejo. Sausednja ves Dutovlje pa je erična od svoji orejovi štrukljov, štero testau pečéjo na Jürjovo. Prejk Krasa so vsikdar tekle poti prauti Kopri pa Trsti, zatok so lidgé tam že inda pelali s svojimi konjami blago, bili so »furmange«, foringaši. Gnes pela prejk krajine železnica pa avtocesta. Ranč zavolo tej dvej moderni pauti je grtüvo varaš Sežana vsikder bole važen, gnes je pravi center Krasa, nej daleč od taljanske grajnce. V veuki špitalaj vu varaši vračijo plüčne betežnike. V Kobilarni Lipica držijo par kilomejterov od Sežane lejpe, bejle konje od leta 1580, gda je avstrijski nadvojvoda (főherceg) Karel küpo zemlau, ka aj bi za bečki dvaur gorranili krepke kraške konje. V zgodovini so lipicance mogli zavolo bojn večkrat odpelati v Avstrijo, Italijo pa na Vogrsko tö. Mali konji so do svojoga šestoga leta eške cejlak črni, že od mladi lejt pa se včijo v španjolskoj šauli za gezdenje. Kobilarna má 300 hektarov trankov pa pašnikov, gde leko več kak stau konjov lejče. Gnes pride dosta lidi s cejloga sveta, v Lipici leko igrajo golf ali dejo v kasino, če pa stoj šké, leko na lejpi lipicancaj gezdi tö. Nej daleč od Lipice najdemo djamo Vilenico, štera je najstarejša turistična djama v Sloveniji, leko ka na svejti tö. V 19. stoletji so go najbole ojdli gledat lidgé, šteri so čakali na šift v Trsti. Gnesnaden je erična po tom, ka vsikšo leto organizerajo tam literarni festival, na šterom prejkdajo nagrado Vilenica tö. Zavolo njinoga kanjona pod zemlauv, šteri je najvekši na svejti, so Škocjanske djame leta 1986 vzeli med Svetovne erbe pri UNESCO-ni. Iže pod zemlauv je napravila reka Reka, tü si je čisto vodau isko človek že v najstarejši cajtaj. Najbole batriven pa je biu krčmaroša Eggenhoffer s Trsta, šteri je leta 1815 dvejstau mejterov plavo pod zemlauv. Gnesneden pride djame gledat 70 gezero lüdi na leto, dosta je pravi, ka so té lepše od Postojnske djame. Z ov kraj avtoceste nas čakajo bregauvi Brkini, šteri so nej med mediteranske krajine valon, v prvom redej zavolo hladnejšoga vrejmena. Prejk nji pela paut iz rovačke Rijeke pa kvarnerski otokov prauti Ljubljani, pa eške inda trnok važna poštija med veukima pristaniščema (kikötő) Trst pa Rijeka. Center krajine je Ilirska Bistrica, štera je samo zavolo toga »ilirska«, ka v Sloveniji sploj dosta drügi Bistric tö geste. Brkini so prej dobili ime po „brdinaj”, méki bregaj, ništerni pa pravijo, ka ménje pride od vesi »Barka«. Pred bregami je 50 km duga dolina, po šteroj tečé reka Reka. Dosta brkinski vesnic nema vodovoda (vízvezeték), pomagajo si tak, ka vküperzberéjo dež. Nebeska voda pa je veuki protivnik lidi tö. Vsikšo tresto leto na vejke zamrzne več kak 5 cm srena, šteri cejle drejve spotere. Starejši lidgé eške ponijo štiri takše katastrofe, gda so mogli vse sadne drejve pa gaušče na nauvo saditi. Vse, ka je bilau nad 500 mejterov, je sren na nikoj djau. O »škoromataj«, fašenski maškaraj v Brkinaj, so pisali oprvin pred sedemstau lejtami, zatok je držimo za najstarejše v Sloveniji. Njino ime pride iz taljanskoga ’scaramatte’ ali nemški ’scharwachter’, ka znamenüje ’nočni čuvaj’. Za fašenek poberajo dare od iže do iže, zvekšoga šunko ali djajca. Vertinji se lepau zavalijo pa go pozovejo na vküpno več-erdjo. Škoromati odijo po vesi, vseposedik spejvajo, igrajo pa norije delajo. Neoženjene dekle pa mlajše strašijo s klejščami, na papanično srejdo pa sežgejo fašenek. Vüpajmo, ka so naši kesni, letni škoromati veuko ico za letos tazagnali pa se leko do zadnje štacije na našoj pauti po Sloveniji pripelamo brezi klime pa gledamo s hladnoga maurdja, kak sunce za horizontom preminé. -dm- Krepki kraški konji s svojimi črnimi mlajšami Škocjanske djame so na lišti svetovne erbe OD SLOVENIJE… Prvi slovenski turnir v malom nogometi Slovenske manjšinske samouprave Andovci, Števanovci pa Verica so 31. juliuša, v soboto, v Števanovci na nogometnom igrišči organizirale turnir v malom nogometi za vse slovenske porabske vasnice s ciljom, naj na leto gnauk se leko slovenski nogometaši srečajo in družijo. Ovak tak sploj prilike nejmajo za tau. Tak mislimo, ka je tau tisti krog lidi, štere bi dobro bilau malo aktivizirati, vej pa ka oni delajo, tau je nin tü eden falat kulture, če ranč ne plešajo ali popejvajo. Na prireditvaj dvej krovni organizacij ali manjšinski samouprav ta mladina zvekšoga vsigdar vöostane. Škoda je zato, ka na turniri se je vidlo, ka če majo interes, te so fejst aktivni pa naleki organiziraš prireditev vküper z njimi. Častni pokrovitelj I. slovenskoga turnira v malom nogometi je biu generalni konzul Drago Šiftar, steri je odpro našo prireditev tö. Na turnir so, zvün Dolejnjoga Senika, iz vsakše porabske vasnice prišle ekipe, pa eške naši gostje z Goričkoga, z Büdinec. Etak bi te sedem ekip meli, dapa te so si eške küjarge tak zmislili, ka oni tö vöpostavijo edno ekipo. Tak je te osem ekip bilau, štere smo z žrebanjom na A pa na B skupino razdelili. Tekme so se v desetoj vöri začnile pa v štrtoj vöri so se končale s finalom. Kak nam organizatorjem je nej tau biu glavni cilj, ka štera ves katero mesto dosegne, tak vasnicam tö nej, pa tau se je vidlo na tekmaj tö. Sploj športno so se špilale vse ekipe, pa skrb so mele eden na drugoga. Najbola vejn na ekipo Gornji Senik, zato ka oni so bili najbola mlajši. Dapa zato nekak zmagati mora, pa zavolo tau- ga se je trbelo malo trüditi. Ka je nej bilau léko delo sploj tistim, šteri na leto gnauk ali eške bola rejdko potegnejo na noge kopačke (csuka). Tau se je vidlo na konci, mi, »aktivni« nogometaši smo tak ojdli, kak če bi pune lače meli. Finale sta, ka se je že na začetki znalo, Slovenska ves pa Števanovci špilali, pa Slovenska ves je zmagala. Za tretjo mesto so se Veričani pa Büdinčani špilali, pa Büdinčarji so zmagali. Peti so Andovčani gratali, šesti Sakalovci, sedmi Gorejnji Senik, osmi pa küjarge, šteri so se zvali Old Boys. Nej čüda, ka so se nej mogli koncentrirati, vej pa oni so nam küjali divjačinski golaž, ka smo ga po finali vse pogeli. Naš cilj, ka smo organizirali turnir v malom nogometi, je, ka bi s tauga tradicijo naprajli. Vse manjšinske samouprave, ka je mamo v Porabji, bi vküper organizirali te turnir pa vsakšo leto v drügi vesi. Dobro bi bilau, če bi z Goričkega eške več ekip prišlo na našo pozvanje, etak bi se te leko z njimi malo drüžili, pa materna rejč bi se tö večkrat čüla po tekmaj. Na konci bi se v imenu organizatorov vsakšoma rad zavalo, šteri ste pomagali nam, posaba küjaroma Gyulana Császára pa Béli Hertelendi, steri so nam kosilo za šenki pripravili. Pištini Dončeci pa Lacini Šömeneki od Športnoga drüštva Števanovci, šteriva sta nam dosta pomagala pri organiziranji pa pri tejm, ka so nam igrišče pripravili. Karči Holec Slovenija in Hrvaška dosegli nov dogovor Premiera Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Jadranka Kosor sta na pogovorih v Bohinju dosegla dogovor o smeri rešitve vprašanja dolga hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke na podlagi sporazuma o nasledstvu. Kot sta še povedala po pogovorih, Bohinj za rešitev vprašanja LB pomeni to, kar je pomenil Trakošćan za rešitev vprašanja meje. Sedaj se bodo strokovnjaki, visoki predstavniki za nasledstvo obeh držav ter drugi sodelavci v okviru tihe diplomacije takoj lotili dela na tehničnih podrobnostih dogovora, slovenski premier pa pričakuje, da bo problem rešen v treh mesecih. Pahor in Stres sta se poklonila žrtvam Premier Borut Pahor in ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres sta se prvič skupaj poklonila žrtvam povojnega nasilja v Barbara rovu v Hudi jami pri Laškem ter žrtvam nacističnega nasilja v Starem Piskru v Celju. Pred vhodom v Barbara rov sta položila cvetje in svečo in se tudi podala v rov. V Barbara rovu v Hudi jami so marca 2008 odkrili množično grobišče. Našli so posmrtne ostanke skupaj 430 ljudi, predvidevajo pa, da so v rovu posmrtni ostanki približno 3000 ljudi. Tuji obiski se vrstijo Nemški zunanji minister Guido Westerwelle se je na poti v Turčijo ustavil v Sloveniji na svojem prvem obisku. Tako Berlin kot Ljubljana sta ob obisku vodje nemške diplomacije poudarila, da je interes obeh držav poglobitev že sedaj tesnega partnerstva, še posebej na gospodarskem področju. Nemčijo, ki je najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije, zanimajo predvsem vlaganja v infrastrukturo in energijo. Slovenija pa namerava sodelovanje na področju visoke tehnologije in razvojne pomoči okrepiti tudi z Luksemburgom. To so izpostavili pred dnevi ob obisku predsednika tamkajšnje vlade Jean-Clauda Junckerja v Ljubljani. Na turniri je špilalo devet ekip, osem iz Porabja pa ena z Goričkoga Generalni konzul Drago Šiftarjepozdravoudeležence(zleve). Zraven njega predsedniki slovenski samouprav Pišti Trajbar, Karči Holec pa Agica Holec Tekme so potekale v prijateljskom vzdušji Ka bi Andovčani pa sodniki nej žedni ostali, se je skrbo Vendel iz Büdinec Prvo mesto so dobili Slovenčarge, kapetan Gabor Bartakovič s pokalom … DO MADŽARSKE 9. KMEČKI PRAZNIK Skupnosti južnokoroških kmetov ali Srečanje kmetov treh dežel Regina, trno čedna ženska Pismo iz Sobote 40 let delovne dobe za upokojitev Po načrtih vlade bi se od januarja 2011 ženske lahko upokojile pod pogojem, da imajo 40 let delovne dobe ne glede na njihovo starost. Vlada je o tem že sprejela sklep, o katerem bo parlament glasoval na jesenskem zasedanju. Ob taki upokojitvi bi upokojenke prejemale polno starostno pokojnino. O ugodni upokojitvi moških vlada zaenkrat ne namerava razpravljati, je povedal na tiskovni konferenci strokovnjak FIDESZ-a za pokojninska in starostna vprašanja, László Iván. Če bi zdaj bile volitve... Če bi zdaj bile volitve, bi ponovno zmagala stranka FIDESZ, ki bi jo volilo 37 odstotkov vseh volivnih upravičencev, med pristaši konkretnih strank bi dobila stranka 61 odstotkov glasov. Socialisti bi dobili 12, stranka Jobbik 8, stranka LMP pa 4 odstotke. Podatki Agencije za merjenje javnega mnenja Sonda Ipsos kažejo, da se politična paleta od aprilskih parlamentarnih volitev ni skoraj nič spremenila. Zaledje vladajoče stranke pomeni skoraj 3 milijone volivcev, ki so zvesti stranki Fidesz. Njihova volilna aktivnost je 71-odstotna, medtem ko bi zdaj le 50 odstotkov vseh volilnih upravičencev šlo na volišče. Opozicijski socialisti so obdržali svojo volilno bazo, približno milijon volivcev, stranka je najmočnejša v glavnem mestu med volivci, starejšimi od petdeset let. Novi predsednik države je 6. avgusta prevzel funkcijo Četrti predsednik demokratične Madžarske Pál Schmitt je 6. avgusta prevzel funkcijo od Lászlá Sólyoma. Pred njima sta to nalogo v zgodovini demokratične Madžarske opravljala Árpád Göncz in Ferenc Mádl. Na svečanost v Aleksandrovo palačo, ki jo je prenašala tudi televizija, so povabili 200 gostov. Liblene moje, dragi moji, v tej žmetni časaj ne moremo brezi moje tašče Regine, trno čedne ženske. Una je gé ženska za vse čase. Una je gé ženska, ka go eden lagvi ali pa dober čas ne more doj bujti. Kakoli se zgodi. Se moja tašča Regina, trno čedna ženska, nazaj na nogé postavi. Una je gé kak kakši političar. Vej vam brž vöovadim, od koga si brodim. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, je gé ženska za vse čase. Tau sam že gnauk povedo pa sam mogo eške gnauk. Ka te me razmeli, sam tau eške gnauk mogo prajti. Ja, živemo v takši lagvi časaj, ka si več ranč ne moremo broditi, ka je gdasvejta baukše pa lepše bilau. Depa mojoj tašči Regini, trno čednoj ženski, je vsigdar lagvo. Leko, ka je biu najbole dober čas ali pa najbole lagvi, njoj je nigdar nej dobro gé. Una vsigdar mora nika vujati, ovak je nej zdrava gé. Ranč tak kak naši najbole prejdnji političarge! Uni ne smejo biti najbole prejdnji v dobri časaj. Tau pa zatoga volo, ka se ne morejo vöpokazati. Morajo pa se vöpokazati, ka se leko tak vidi, kak uni nam rokau davlejo, ka nas voda ne zaligé. Se razmejmo? Če je vse najbole dobro v našom žitki, ka mamo vsega zavole, je nej dobro gé. Mujs mora lagvo biti, ka se leko uni vöpokažejo. Ka se vöpokažejo, kak nas iz vodé ali pa dreka vövlačijo. Političarge ne marajo, ka bi dober čas biu. Mujs mora kriza biti, mujs mora nika naopek ojditi, ka uni leko svojo modrijo tirajo. Ranč takša je gé moja tašča Regina, trno čedna ženska, tö. Če nikšne baje nega, una jo vönajde. Una bajo vönajde, samo ka leko po tejm ostane trno čedna ženska. Našim prejdnjim glavam tö takšo trbej. Če je vse vredi, kak mora biti, je nej dobro gé. Če je vse vredi, si brž nika vözbrodijo, ka se leko korijo med seuv pa se spravlajo, steri je gé najbole čeden. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, vsigdar kaj takšoga vönajde. Tri dni smo se doma trno dobro razmeli. Tak smo bili, ka si tau človek ranč ne more broditi. Pa je nej dobro bilou! Nej, za njau je nikak nej dobro bilau! »Dragi moji! Vi neka lagvoga škéte naprajti, samo ka mo ge kvar mejla,« je začnola na tretji den naši lejpi časov. »Mi se preveč dobro razmejmo! Tau je nej najbole normalno! Tau je nika nej vredi,« se je že skur korila z nami. Pa bole, kak smo njoj gučali, kak nika neškemo njoj naprajti, bole nam je nej vörvala. Ranč tak, kak v našom parlamenti. Če je kaj najbole vrejdi gé, se edni že spitavajo, ka je gé naopek, ka je vse vredi. Na, zatogo volo si je moja tašča Regina, trno čedna ženska, brž nika vözbrodila. »Znan, vejm, gor sam prišla, ka je gé,« je začnola gučati trno na glas. »Vi nika delate pa ne dopistite, ka bi ge kaj od toga vejdla. Vi ste gé nikšna domanja mafija,« se je trno graubo doj svadila. Mi smo go samo z blejdim gledali. Smo go z blejdim gledali pa smo nej vedli, ka aj si brodimo. Una pa je brodila tadale. Je brodila tadale pa ta naprej. »Vsi se mi nut v rit vlečete, samo aj gor ne pridem, ka se godi!« Depa nika se je nej godilo. Nika lagvoga smo nej brodili, samo je vse bilau najbole normalno. Za mojo taščo Regino, trno čedno žensko, pa je tau nejnormalno. Ja, kak una pa tak naši najbole prejdnji neškejo meti normalen čas. Mujs mora nika nenormalno biti, ka se leko vöpokažejo! Na, se škejo vöpokazati, se škejo naprajti za trno čedne lidi. Škejo biti nekše fejle mali bogauvge. Za boga pa vejmo, kak je z njim. Un vse vidi, un vse vej pa un vse leko obredi. Depa če je vse vredi gé, nika nej trbej obrediti, nika nej trbej vöobrnauti. Pa če je tak gé, nam ranč nej trbej naši prejdnji velki glavašov! Nam nej trbej lidi, ka se za male bogauve držijo! Dobro, moja tašča Regina, trno čedna ženska, aj živé eške duga lejta. Depa una si brodi, ka je nej živa gé, če nema nikšne velke baje, kakše velke nevaule. Vej se pa razmejmo, ka nej?! Ka pa bi padarge delali, če bi vsi najbole zdravi bili? Liblene moje, dragi moji, vi pa mi dun zdravi ostante. Lejpi tö pa radi se mujs morate meti, ka iz toga leko kaj lejpoga vözraste. Depa aj vas moja tašča Regina, trno čedna ženska, ne vidi. Če te se preveč radi meli, una brž gor pride, ka je tau nikak nej vredi gé. Miki Na povabilo Skupnosti južnokoroških kmetov je 25. julija 2010 v organizaciji Razvojne agencije Slovenska krajina skupina porabskih sadjarjev odpotovala v Železno Kaplo na 9. kmečki praznik. Skupini se je pridružil tudi generalni konzul Drago Šiftar s soprogo. Takoj ob prihodu v Železno Kaplo je Porabce pozdravil župan Železne Kaple, Franc Jožef Smrtnik, ki se je pohvalil, da je edini slovenski župan na avstrijskem Koroškem. Ker na njegovem volilnem območju živi le 30 odstotkov Slovencev, pomeni, da je dobil tudi glasove Avstrijcev. Gospod Smrtnik opravlja delo župana že poldrugo leto in je zelo priljubljen med ljudmi. Program 9. kmečkega praznika se je začel s sv. mašo v farni cerkvi v Železni Kapli. Vodil jo je domači župnik v tekoči slovenščini, dopolnil pa cerkveni zbor s prečudovitim slovenskim petjem. Razen porabskih gostov so se praznovanja v Železni Kapli udeležili tudi gostje iz Benečije v Italiji, kot tudi Slovenci iz Trzina, Logarske doline, Solčave, Jezerskega in drugod. Obisk je presegel pričakovanja organizatorjev in slovensko kulturno društvo »Zarja« iz Železne Kaple je odlično opravilo nalogo organizatorja. Celotno prireditev je spremljalo slovensko petje ansambla »Korotan« iz Šentprimoža v Podjuni, sester Kerbitz iz Pliberka, ansambla Koroške kmetijske zbornice, prireditev pa je popestrila tudi otroška folklorna skupina »Zarja«. V pozdravnem nagovoru je župan je med drugim posebej lepo pozdravil goste iz Porabja, saj gre za prvi obisk Porabcev v Železni Kapli. Ob povratku so si Porabci ogledali še slap v Wildensteinu in se v večernih urah pripeljali nazaj v Porabje. Lili Šiftar zveza.hu Prvi djilejš z nauvi prejdnji slovenski porabski penzionistov Informacije o pikniki porabski slovenski penzionistov na Verici Predsedstvo Drüštva porabski slovenski penzionistov je vküper s Slovensko zvezo pripravilo program na svojom djilejši za tradicionalni piknik drüštva. Porabski slovenski penzionisti do piknik meli v soboto, 4. septembra 2010, od 14.00 do 19.45 vöre v kulturnom daumi na Verici-Ritkarovci. Prejdnji penzionistov v vsakšom kraji svoji lidam na znanje dajo informacije pa do 25. avgustuša morajo vedeti, kelko lüstva bau na pikniki, naj pri cajti vse leko pripravijo vküper s Slovensko zvezov. V soboto, 4. septembra, se lüstvo od Gorejnjoga Senika do Varaša z rednim avtobusom leko pripela na avtobusno postajo v Varaš. Töj vöstaneta dva posaba zapovedaniva avtobusa na 13.30 vöro. Steri bus, gdé tá de pelo, se povej pri cajti taum na postaji. Eden bus de pelo lüstvo, steri so z Gorejnjoga Senika, Dolejnjoga Senika, Sakalauvec, Slovenske vesi pa z Židahegya. Té bus pela po kračašoj pauti prejk brgauv pa se stavi pred kulturnim dau-mom na Verici. Drügi bus de pelo Varašance pa števanovski tau. Varašanci tü leko gora staupijo na avtobusni postaji ali na postaji pred policijov na glavnom trgi v Varaši. Té bus se stavi pri tablaj za avtobuse, gdé de stoj čako v Trauščaj, Máriaújfaluni, Otkauvci, Andovci pa Števanovci. Na Verici pred kulturnim daumom de pa lüstvo čako s svojo harmoniko, na željo penzionistov, Lajči Nemec s Hodoša. Kulturni daum za piknik je z dobre vaule v pausado dau žüpan vesi Verice-Ritkarovci, gospaud Andraž Dončec, zakoj se me predsedstvo trno lepau zavali. En tau stolov pa stolic tü oni dajo v pausado, drügo pa Slovenska zveza. Vekši tau lidi de melo mesto znautra v kulturnom daumi, menši tau pa na terasi, gdé de plac za plesanje tü. Penzionisti iz vsej krajov se furt lepau pozdravlajo med seov, vsi majo nika lejpoga prajti eden drügomi, žejo de tü trbelo pogasiti, zatau de do 15. vöre fraj čas, naj niše sile nede. Ludvig de vmes že leko igro. Prejdnji so se tak odlaučili, ka na pikniki dojde pauvörni kulturni program, steroga privravijo Gorički lajkoši pod vodstvom Stanka Črnka z Goričkoga pa najnovejša kulturna skupina Slovenske zveze, tau je Folklorna skupina slovenski žensk v penziji toga drüštva. Pogostitev de od 16. vöre. Po tistim si pa vsakši sam odabaré prog-ram zasé. Leko se odi, šeta po vesi ali se dé po učnoj pauti v Ritkarovce štruce pogledniti, leko do se spejvale porabske naute pa de se do večera leko plesalo, pogučavalo, dočas nede trbelo domau titi. Za pogostitev, večerdjo, drüštvo poskrbi, stero zdaj pripravi restavracija Lipa. Mlajše ženske do zaprošene samo djesti vönositi pa dola pospravlati, kak je tau šega. Brigo pa ceringo zavolo pečenjé niške nede emo, tau de tü drüštvo melo prejk. Za piti valaun se pa vsakši sam mora brigati, kak je tau že šega od lani mau. Pri tejm tak leko dobi pomauč lüstvo, ka prejdnji piti po bautaj nota pokipöjvajo, etak nedo krčmene cejne. Naj vsi leko gnako svetijo, naj nikoma nej trbej cejli zadvečerek delati, za piti vöodavat bau kölnarca privatno, stera se redno razmej na tau delo. Za piti de se odavalo pivo, črno pa bejlo vino (stero so furt valili), sauda, mineralna voda pa brezalkoholne piti. Kašno piti bau pa s kakšno cejnov, de vönapisano pri šanki pa na vsakši sto se deja cenik. Če stoj kaj drügo želi, si gont leko namaže v domanji krčmaj, gdé vsakšoga tü z veseldjom čakajo. Fudaš de tü vödavo té zadvečerek, ka tá generacija pri plesaj ne pozna tröjda, ranč kak pri deli nej. Njagvo ceringo pokrijva lüstvo pa drüštvo vküper. Drüštvo svojo ceringo leko vöplača s pejnaz, ka je dobilo od Slovenske zveze za letno delo, zakoj se v imeni drüštva zdaj tü lepau zahvali. Na piknik do pozvani za lücke delegacija Drüštva upokojencov Murska Sobota pa DU Puconci, predsednik z delavci Slovenske zveze, žüpan domanje vesi pa domanjo lüstvo, stero se je gdasvejta vcuj držalo k drüštvi. Večer na 19. 45 vöro se dva avtobusa postavita pred kulturni daum na Verici, steriva te ranč v tistom redej pelala nazaj, kak sta pelala vö. Etak vsij nagnauk leko pridejo pa odidejo. Busa ta lüstvo v vsakšo ves domau pelala. Etak vsi pri cajti leko domau pridejo. Predsedstvo si želi, naj se vsi dobro poznajo pa lejpe spomine doživejo. Klara Fodor Prejdnji - predsedstvo - Drüštva porabski slovenski penzionistov so 27. juliuša 2010 meli prvi djilejš z nauvo predsednico Elviro Mešič pa blagajničarko Margito Korpič. Po pravici sta Micka Svetec kak predsednica pa Irenka Mukič kak blagajničarka dočas v funkciji, dočas birovija ne zemerka nota nauve funkcionarke. Za toga volo prosimo porazmenje. Na djilejši po pozdravi so se členi najprvin spoznavali med seov, ta se je prajlo, kakšne navade ma drüštvo, kak se je delalo do tejga mau, pa ka je eške v programi do konca leta. Škoda, ka je Micka Svetec tau delo nej stejla tadale opravlati, depa če se je ona tak odlaučila, se mora tau poštöjvati. V imeni vsej članov pa Slovenske zveze se tak za njeno delo kak delo Irene Mukič oceni pa zahvali na velkom djilejši (občnom zbori) v novembra. Nauva predsednica Elvira Mešič je bila zaprošena, naj s svojimi nauvimi mišlenji, idejami pomaga pa tadale pela delo penzionis-tov, naj si že od začetka tak zmišlava, ka de na dugši čas opravlala tau delo, če de lüstvo tü zadovolno z njauv. Pomauč pri deli dobi tak od Slovenske zveze kak od vsej prejdnji, steri so z lidami najbola povezani, steri najbola poznajo želje pa mišlenje členov v svoji vasaj. Sodelavka Slovenske zveze, stera je tau pisala, je tanačivala, naj se že nauva predsednica tü vcuj vzeme, nota navči, naj predsedstvo začne delati bola samau od sebe. Zveza de tadale pomagala, depa bola od zar pa telko, kelko je potrejbno. S tejm šké zadobiti, naj si tak lüstvo kak predsedstvo eške več zmišlava, vönajde, ka bi radi delali, kašne nauve programe bi radi meli, kak bi je trbelo vöspelati. Vsi leko vejmo, ka je dobre programe furt bola težko vönajti, kak pa taoprajti, sploj pa té, gda je tau drüštvo v štirnajsti lejtaj že melo prejk šestdeset velki pa menši programov. Dobra pelda je bila na tau, ka je nekak že tanačivo predsedstvi, naj penzionisti vküper dejo na turo z biciklini. Té program se prvo paut leko razglasi v Varaši pa Slovenskoj vesi med tistimi, steri so pri zdravdji eške leko zatau. Gda vročina popisti, se té program na znanje da pa leko vöspela. Dobro bi bilau, če bi zvöjn redni velki štiri letni programov pa vsakši kraj posaba zasé emo program, kama bi pozvau vcuj domanjo lüstvo tü. Tau bar letno gnauk! Tau šego de trbelo nazaj prinesti. Margita Korpič je tü vsakšoga lepau pozdravila, ona de mejla prejk gazdüvanje, de vodila vse na papiri, kak je tau po najnovejšom zakoni naprej napisano, ka je rejsan velko pa komplicirano delo gratalo. Margita se je nalekla, je dola napisano pripravila predsedstvi, kak stodji drüštvo s pejnazi, tjelko pejnaz je melo prišparano z lajnskoga leta, letos od koga tjelko pejnaz je dobilo, na koj vse pa tjelko je bilau pocerano do tejga mau. Po tejm je prišo na red dnevni red, pod sterom so se vse konkretno zgončali, kak naj bau že tradicionalen piknik. O tom več v drügom članki. Letos je predsedstvo pozvano 4. septembra na svetek 40-letnice dela Drüštva upokojencov Puconci, na konci decembra pa k DU v Mursko Soboto. Členi predsedstva so obečali, ka do oni tadale na pomauč pri vsakšom deli, do na tejm, naj se vsi členi drüštva furt dobro pa lepau majo med seov, naj se vsakši z veseldjom drži v tau drüžbo. Klara Fodor Kejp z lanskoga piknika na Verici OTROŠKI KOTIČEK PESJI ŽITEK PISA ALBERTA Albert je pes. Pes z repom, ka nigdar ne enja majütati es pa ta. Albert je pes, ka na sebi dosta farb nosi. Albert je pes, ka laja. Albert je pes, ka grzé samo gda gej. Albert je pes, ka bi ga vsikši človek škeu za svojga meti. GUGA NE RAZMEJ Lidgé mamo pisé. Mamo kakšnoga ftiča tö. Leko eške kakšno stvar. Ja, pa mačke, ka nej. Depa takšo, ka bi pes emo mačko, takšo se na rejdko čüje. Če se sploj čüje. Depa Albert ma svojo mačko. Ta njegva mačka Guga je rejsan čüden patroun. Vcejlak sama za sebé se drži. Sebé ma za najbole čedno stvorenje na svejti. Pa Alberta nikak ne more razmeti, ka neške telko spati, kak tau una leko. Pa tak vövidi, kak bi njoj Albert trno na žile šau. Ja, tak vövidi! Depa, depa dun ga rada ma. Kak pajdaša, ka se razmejmo. Guga je vpamet vzejla, ka je z Albertom nej vse tak, kak je bilau. Ka je nej vse vredi po tejm, gda je Alino spozno, svojo velko lübezen. Na, Guga ne vej, ka je tau lübezen. Vejn je tak manjasta, ka bi una nikak nej mejla volau zalüblena biti. Vejdla je, kak je vcejlak ovakšen grato. Depa zakoj, tau rejsan nej. Vejn bi Guga nigdar nej razmejla. Bi nej nigdar razmejla, če bi nej k Alberti pa k Pavli prišli Miša pa Alina. Biu je den, den kak vsikši drugi. Na, leko bi biu. Leko bi biu kak vsikši drugi, če bi nej Albert pa Pavel cejli den lejtala es pa ta. Nin sta si nej mesta najšla. Kak se je eden doj vseu, je drugi gora stano pa začno ojditi es pa ta. Kak bi pa ovak bilau, če pa sta čakala. Albert je čako, ka njegva velka lübezen Alina pride. Pavel pa je čako, ka Miša pride, v stero je vcejlak na nauvo zalübleni. Guga je rejsan nej razmejla, ka se godi. Pa njoj je tau od njiva delo trno na žile šlau. Dokejč, dokejč sta nej prišle. Dokejč sta nej na dvaur staupile Alina pa Miša. Albert pa Alina sta se brž cejliva srečniva začnola naganjati kauli kiklov. Njiva sta se naganjala, Pavel pa Miša pa sta si v senco dola vsejla. Tak sta sedela, pomalek gejla pogačo pa se zgučavala. Dosta sta se pogučavala. Guga je gledala, kak se njeni Albert naganja z Alino. Nej je mogla razmeti! Nej je mogla razmeti, kak nekak ma takšo nebesko volo, ka se samo tak naganja koulakvrat. Od toga gledanja je tak trüdna gratala, ka je eške snena tö gratala. Doj se je legla pa se vküper potegnola pri Pavlovi nogaj. »Kakša lejpa mačka!« je prajla Miša pa go začnola baužati. Jaj, kak njoj je tau dobro spadnolo! »Guga se zové,« je biu srečen Pavel. »Lejpo pa malo čüdno menje.« »Ne vejm zakoj, depa tak sam si vözbrodo. Leko ka zatoga volo, ka sam že kak bole menjši pojbič vedo, ka je nej najbole čedna mačka,« se je smedjau Pavel. Pa se je smedjala Miša tö. Se je smedjala, Guga pa si je brodila vcejlak po svoje. »Ti boš gučo, ka sam nej najbole čedna mačka!? Ti, ranč ti!? Ka pa tvoj Albert? Vej ga pa pogledni, ka zganja kauli rama? S tisto se naganja kauli kiklauv, kak bi ranč nika pameti nej emo v glavej. Ti boš od mene gučo, ka sam nej čedna. Ge sam najbole čedna mačka, ka je gé na taum svejti, ka boš vedo,« si je brodila pa pistila, aj go Miša bauža tadale. Albert pa Alina sta pomalek trüdniva gratala. Njiva sta se tö Pavli pa Miši doj pri nogaj legla. Gvüšno, ka njiva je Guga vpamet vzela. Njiva je vpamet vzejla pa si tadale brodila vcejlak po svojom: »Na, je tau zdaj kakša pamet?! Je tau zdaj čedno gé?! Naganjala sta se, ka sta zdaj tak zmantraniva, ka več stati ne morata. Pa pravijo, ka je pes čedna stvar. Tau nikak ne more čedno biti!« Guga je spala tadale, gda sta Alina pa Miša sloboud gemale. Če bi nej spala, bi vidla Alberta oči. Bi je vid-la, kelko lübezni je nut gé pa bi po tejm leko razmejla. Pa bi vidla od Pavla oči tö. Bi ranč tau vidla kak v Albertovi očaj. Pa bi vejdla, zakoj si je cejli den nej mesta najšo. Depa Guga je tak čedna gé, ka nika ne razmej. Miki Roš »Če vem še en jezik več, sem še en človek« Mladi rokometaš Máté Kozma Pred kratkim sem obiskala novo predsednico porabskih upokojencev Elviro Mešič, ki je med drugim veliko lepih besed povedala tudi o svojem vnuku, predvsem o tem, da je priden učenec, ki se lahko pohvali tudi z znanjem slovenskega jezika. In glej ga zlomka, izkaže se, da je 16-letni Máté, ki se piše Kozma, pri babici tudi na obisku. In tako beseda da besedo. Pobaram ga, kako to, da se je odločil, da se nauči slovenskega jezika. »Poleg madžarskega vem tudi angleški in nemški jezik. Ker igram rokomet in se mi zdi pomembno, da kot rokometaš obvladam več jezikov, saj se srečujem z mnogimi igralci iz drugih dežel, sem začutil, da se moram naučiti tudi slovensko,« odločno poudari mladi Monoštrčan, ki se zdaj šola in hkrati igra rokomet v Veszprému. Za učenje slovenskega jezika ga je motiviralo tudi to, da sta babica in dedek Slovenca, čeprav sam opaža, da je težava, ker stara starša govorita porabsko narečje, on pa knjižni jezik, tako da si pri pogovoru morajo pomagati tudi z madžarskim jezikom. »Babica me je naučila nekaj narečnih besed, knjižno slovenščino pa sem se začel učiti kar sam, brez nekih posebnih knjig ali delovnih zvezkov, predvsem ob pomoči babičine prijateljice Klare Fodor, ki mi je res veliko pomagala.« Zdaj svoje znanje utrjuje tudi v stikih z rokometnimi prijatelji, ki jih ima veliko tudi v Sloveniji, kjer bi želel - po tem ko čez dve leti naredi maturo - tudi nadaljevati šolanje. »Slišal sem, da bi leto, ki je namenjeno pred študijem za učenje jezika, lahko preživel tudi v Novem mestu, bomo videli,« glasno razmišlja Máté in doda: »To je dobro tudi zaradi tega, ker bodo čez dve leti v kategoriji mladincev še letniki 1994 in mlajši, in ker sem se rodil leta 1994, bom lahko takrat še eno leto igral za mladince.« Nedavno sta se slovenska in madžarska reprezentanca pomerili za uvrstitev na svetovno prvenstvo. »Madžari so igrali bolje, prob-lem Slovenije je bil, da v zadnjih minutah odločilnega srečanja njeni rokometaši sploh niso mogli doseči gola, kar je Madžarska izkoristila,« strokovno pojasni mladenič, ki se je pred kratkim v Balatonboglárju udeležil tudi priprav druge madžarske reprezentance. Zdi se, da ambiciozni športnik ve, kaj hoče. Ker se zaveda, da se z rokometom najbrž ne bo dalo živeti celo življenje, »saj se kot igralec lahko kdajkoli tako poškodujem, da mi to prepreči uresničiti cilje na športnem področju. Izkoristiti moram sicer vse možnosti, lahko bi postal tudi trener ali sodnik, skratka, rad bi se ukvarjal z rokometom do konca življenja, saj je to najboljši del mojega življenja.« Tako kot njegova starša se zaveda, da mu smele načrte lahko prepreči kakšna poškodba, zato veliko časa posveti tudi knjigam (zdaj ima v šoli povprečje 4,88); ker ga najbolj veseli matematika, pa bi rad študiral nekaj v tej smeri. Ob koncu se v najin pogovor spet vključita še babica in dedek. In ko takole malce pomagam pri prevajanju iz porabskega v knjižni jezik in obratno, se zavem, da se že dolgo nisem s takšnim užitkom pogovarjala z nekom, ki ima še vse življenje pred seboj. Na žalost se prevečkrat zgodi, da mladi Porabski Slovenci, ki se učijo slovenskega jezika v šoli, tudi po nekaj letih učenja težko izrečejo stavek ali dva. Vsekakor je Máté dokaz, da se tudi slovenskega jezika da naučiti, čeprav vsi najbrž nimamo takšnega talenta za učenje jezikov, kot ga ima sam. »Če vem še en jezik več, sem še en človek,« mi še pove za popotnico. In še kako prav ima, zato mu želim, da bi še naprej nadgrajeval svoje znanje slovenskega knjižnega jezika in poskušal, kljub obilici šolskih in rokometnih obveznosti, čim večkrat priti v stik z babico ter v pogovoru z njo »vsrkavati vase« tudi prelepo porabsko govorico. Silva Eöry Máté Kozma MLAŠEČI KAUT PETEK, 13.08.2010, I. SPORED TVS 6.50 KULTURA, 6.55 ODMEVI, 7.40 NA ZDRAVJE!, 9.00 TIGER SEVERIN, RIS., 9.05 MOJSTER MIHA, RIS., 9.15 MARČI HLAČEK, RIS., 9.40 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 10.10 BIBIJI: ŠILČEK, RIS., 10.15 BISERGORA: KJE SEM DOMA, LUTK. NAN., 10.30 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.40 OLIVER IN GORSKI VZPON, DOK. FILM, 10.55 ENAJSTA ŠOLA: KLOBUK, 11.25 TO BO MOJ POKLIC, 12.15 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ŠIROKI VRH - BROAD PEAK, 8047 M, DOK. ODD., 14.05 KNJIGA MENE BRIGA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 15.55 IZ POPOTNE TORBE: PLAŠNE ŽIVALI, 16.15 RISANKA, 16.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 ZGNZ - BIG FATHER/2, 18.35 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 IN POTEM SVIZEC ZAVIJE ČOKOLADO, TV NAN., 20.30 V DOBRI DRUŽBI PO SLOVENSKO, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB: MOŠKA LEPOTA, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 13.08.1992, 0.55 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL PETEK, 13.08.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL,10.25 TV PRODAJA, 10.55 EVROPSKI MAGAZIN, 11.25 ČRNO BELI ČASI, 11.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 13.08.1992, 12.05 (NE)POMEMBNE STVARI: DVOJNOST, 12.50 ŠPORT ŠPAS, 13.15 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2010, 15.10 PODOBA PODOBE: U3, 15.40 MINUTE ZA ..., 16.15 ISTRA SKOZI ČAS, DOK. ODD., 16.55 BUDIMPEŠTA: EVROPSKO PRVENSTVO V PLAVANJU, 19.00 ZLATA ŠESTDESETA, 20.00 VRNITEV SVETOPISEMSKIH NADLOG, DOK. SER., 20.55 KRVAVI OTOK, AM. FILM, 23.00 V ŠKRIPCIH, AM. FILM, 0.30 KDO POBIJA KIFELJCE?, ANG. NAD., 1.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 14.08.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: PLAŠNE ŽIVALI, 7.15 ZGODBE IZ ŠKOLJKE - RDEČA KAPICA, LUTK. PREDSTAVA, 7.45 MIHEC IN MAJA: LISICA TATICA, OTR. SER., ZAJČEK BINE: POSPRAVLJANJE, LUTK. NAN.; RIBIČ PEPE: ŠTEVILKA TRI IN LUKA KOPER, OTR. NAD., 9.30 SVEN, PODGANA IN VESOLJCI, NORV. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB: MOŠKA LEPOTA, 12.00 ČEZ PLANKE: MAKEDONIJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.25 GOSPOD HULOT NA POČITNICAH, FR. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 IZ SOBOTNEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 POLETNI ZAKAJ PA NE, 17.35 NA VRTU, 18.00 POPOLNA DRUŽINA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 OGLASI + NAPOVEDNIKI, 20.05 TELEVIZIJSKE NOVICE, AM. FILM, 22.10 PRVI IN DRUGI, 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA: KATARINA LAVŠ, 0.15 MED DVEMA OGNJEMA, AM. FILM, 1.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 14.08.1992, 2.05 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.50 INFOKANAL SOBOTA, 14.08.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.40 TV PRODAJA, 9.10 SKOZI ČAS, 9.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 14.08.1992, 9.45 POSEBNA PONUDBA, 10.05 MINUTE ZA ..., 10.30 VRNITEV SVETOPISEMSKIH NADLOG, DOK. SER., 12.00 ZIMSKI SPOMINI: VANCOUVER - ZOI 2010, SMUK (M), 13.35 VRHUNCI SVETOVNEGA PRVENSTVA V NOGOMETU: ANGLIJA - SLOVENIJA, PORTUGALSKA - ŠPANIJA, 16.55 BUDIMPEŠTA: EVROPSKO PRVENSTVO V PLAVANJU, 19.50 KOŠARKARSKI TURNIR: SLOVENIJA - RUSIJA, 21.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 22.25 THE CRANBERRIES - LIVE IN PARIS, 23.40 SOBOTNO POPOLDNE, 1.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 15.08.2010, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 9.30 ŠPORT ŠPAS: DOBROVA, 10.00 PRAZNIČNI PRENOS MAŠE OB VELIKEM ŠMARNU S PTUJSKE GORE, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: MARIJA SKOZ’ ŽIVLJENJE, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 V DOBRI DRUŽBI PO SLOVENSKO, 14.25 NA LEPŠE: STIČNA IN KOSTANJEVICA NA KRKI, 14.55 PRVI IN DRUGI, 15.20 KEKEC, SLOV. ČB FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 PSALMI TIŠINE, KARTUZIJA ŽIČE - ŠTEFAN IN KATARINA, DOK. ODD., 18.20 RISANKA, 18.25 TONI IN BONI, RIS., 18.30 MUSTI, RIS., 18.35 ČARLI IN LOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 OGLASI + NAPOVEDNIKI, 20.05 VINKO MÖDERNDORFER: VAJA ZBORA, TV KOMEDIJA, 21.35 ŽREBANJE LOTA, 21.45 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 ŠE VEDNO DIHAM, AM. FILM, 1.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 15.08.1992, 1.25 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL NEDELJA, 15.08.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 6.50 TV PRODAJA, 7.20 SKOZI ČAS, 7.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 15.08.1992, 7.55 FESTIVAL OKTETOV KRANJ 2010 - PO OKNOM, 8.25 ZA OBLAKI, PORTUGALSKI FILM, 9.45 MED VALOVI, 10.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 10.45 NA OBISKU, 11.45 ZIMSKI SPOMINI: VANCOUVER - ZOI 2010, HOKEJ NA LEDU, KANADA - RUSIJA, 13.35 VRHUNCI SVETOVNEGA PRVENSTVA V NOGOMETU: NIZOZEMSKA - BRAZILIJA, 15.15 VRHUNCI SVETOVNEGA PRVENSTVA V NOGOMETU: URUGVAJ - GANA, 16.55 BUDIMPEŠTA: EVROPSKO PRVENSTVO V PLAVANJU, 19.15 SLOVENCI PO SVETU: 17. TABOR SLOVENCEV PO SVETU, 19.50 KOŠARKARSKI TURNIR: SLOVENIJA - SRBIJA, 21.55 NA SONČNI SVETLOBI, IT. FILM, 23.30 NA UTRIP SRCA: USPEŠNICE SLOVENSKEGA OKTETA, 0.55 RIM, ANG.-AM. NAD., 1.50 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 16.08.2010, I. SPORED TVS 7.05 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.40 PARADA, 9.00 TIGER SEVERIN, RIS., 9.05 MOJSTER MIHA, RIS., 9.15 POROKA MOJIH STARŠEV, DOK. FILM, 9.30 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 10.00 BIBIJI, RIS., 10.05 PUSTOLOVŠČINE LETEČEGA PSA, RIS., 10.15 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.30 ŠPORT ŠPAS: KRŠKO, 11.00 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, 11.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NAŠI VRTOVI, DOK. SER., 13.45 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 16.05 RISANKA, 16.10 BUBA GUBA, LUTK. NAN., 16.30 PODSTREŠJE, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 KLOVN KIRI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST, IZV. NAN., 20.35 STARŠI V MANJŠINI, ANG. NAD., 21.05 ISTRA SKOZI ČAS, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNOST IGRE, 23.30 GLASBENI VEČER, 1.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 16.08.1992, 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL PONEDELJEK, 16.08.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.50 TV PRODAJA, 10.20 SOBOTNO POPOLDNE, 12.30 TV PRODAJA, 13.00 FESTIVAL OKTETOV KRANJ 2010, 13.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 16.08.1992, 13.55 SLOVENSKI UTRINKI, 14.20 POSEBNA PONUDBA, 15.10 DUHOVNI POKLIC, DOK. ODD., 15.40 OSMI DAN, 16.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 16.40 PRVI IN DRUGI, 17.00 TO BO MOJ POKLIC: MESAR, 17.25 EUTRINKI, 18.00 CRANFORD, ANG. NAD., 18.50 ROŽNATI PANTER, RIS., 20.00 V OSEMDESETIH VRTOVIH OKOLI SVETA: INDIJA, DOK. SER., 21.00 STROGO NADZOROVANI VLAKI, ČEŠK. FILM, 22.30 KNJIGA MENE BRIGA, 22.50 BRATJE III, AVST. FILM, 0.25 V OSEMDESETIH VRTOVIH OKOLI SVETA:, DOK. SER., 1.30 INFOKANAL * * * TOREK, 17.08.2010, I. SPORED TVS 6.50 KULTURA, 7.00 ODMEVI, 7.45 PARADA, 9.00 TIGER SEVERIN, RIS., 9.05 MOJSTER MIHA, RIS., 9.15 EMIGRANT, DOK. FILM, 9.30 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 9.55 BIBIJI, RIS., 10.05 RISANKA, 10.10 ZLATI PRAH, LUTK. NAN., 10.25 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 10.40 FELIKSOVA PISMA, RIS., 10.55 NARIŠI MI BACKA, LUTK. PREDSTAVA, 11.25 ZGODBE IZ DIVJINE, DOK. NAN., 12.00 DRUŽINSKE ZGODBE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 KMEČKO GOSTUVAJE, DOK. ODD., 13.40 UMETNOST IGRE, 14.10 DUHOVNI UTRIP, 14.25 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 IZGANJALCI VESOLJCEV, RIS., 16.10 SEJALCI BESED, OTR. NAN., 16.30 POTPLATOPIS, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NARAVNI PARKI SLOVENIJE, DOK. SER., 18.00 NAŠI VRTOVI, DOK. SER., 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 VRTIČKARJI, TV NAD., 20.25 21.00 PSALMI TIŠINE, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 LETO 1917: LENINOVA REVOLUCIJA, DOK. SER., 23.55 PRAVA IDEJA!, 0.35 NARAVNI PARKI SLOVENIJE, 1.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 17.08.1992, 1.30 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL TOREK, 17.08.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 13.00 TV PRODAJA, 13.30 EUTRINKI, 13.55 DOBER DAN, KOROŠKA, 14.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 17.08.1992, 14.45 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 16.10 NA OBISKU, 16.40 MOSTOVI – HIDAK, 17.45 V DOBRI DRUŽBI PO SLOVENSKO, 19.00 INTERVJU: BORUT PAHOR, 20.00 MED VALOVI, 20.30 MUZIKAJETO, 21.05 PRAVA IDEJA!, 21.45 ŽIVLJENJE DRUGIH, NEMŠ. FILM, 0.00 HAZARDER, ANG. FILM, 1.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 18.08.2010, I. SPORED TVS 6.50 KULTURA, 7.00 ODMEVI, 7.40 PARADA, 9.00 TIGER SEVERIN, RIS., 9.05 MOJSTER MIHA, RIS., 9.15 FELICIJINO ŽIVLJENJE, DOK. FILM, 9.30 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 9.50 BIBIJI: OSEM NOG, RIS., 10.00 OBISK V AKVARIJU, POUČNA ODDAJA, 10.05 DEŽELICA PIMPAN, RIS., 10.35 SEJALCI BESED: FRANCE PREŠEREN, OTR. NAN., 11.00 POTPLATOPIS, 11.25 NARAVNI PARKI SLOVENIJE, DOK. SER., 11.55 PSALMI TIŠINE, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST, IZV. NAN., 13.55 DRUŽINA: UČITELJICA DEMOKRACIJE, DOK. SER., 14.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.55 MILAN, RIS., 16.00 MEDVEDEK, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 MAKALU - 30 LET POZNEJE, DOK. ODD., 18.25 BOJAN, RIS., 18.30 LENI IN ČIVKA, RIS., 18.35 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 BITKA S ČASOM, AM. FILM, 21.45 ŽREBANJE LOTA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 BREZ REZA, 0.15 MAKALU - 30 LET POZNEJE, DOK. ODD., 1.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 18.08.1992, 1.30 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL SREDA, 18.08.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.35 TV PRODAJA, 12.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 18.08.1992, 12.30 KNJIGA MENE BRIGA, 13.20 GLASBENI VEČER, 14.50 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA: KATARINA LAVŠ, 16.20 MOSTOVI – HIDAK, 16.50 ČRNO BELI ČASI, 17.15 KUHARJEVA HČI, FR. FILM, 18.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.00 NA VRTU, 19.25 Z DAMIJANOM, 20.00 GLASBENA ODDAJA, 21.45 M. MACHIAVELLI: MANDRAGOLA, POSNETEK PREDSTAVE PDG NOVA GORICA, 23.25 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ROK GOLOB, FIRM SOUNDATION IN BIG BAND RTV SLOVENIJA, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 19.08.2010, I. SPORED TVS 6.50 KULTURA, 7.00 ODMEVI, 7.40 PARADA, 9.00 TIGER SEVERIN, RIS., 9.05 MOJSTER MIHA, RIS., 9.15 VZTRAJNA LARA, DOK. FILM, 9.30 ŠOLA NA SONČAVI, ČEŠ. NAN., 9.55 BIBIJI, RIS., 10.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.25 POD KLOBUKOM: PES, 11.05 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 11.35 SVETO IN SVET: VERA IN ZNANOST, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 IN POTEM SVIZEC ZAVIJE ČOKOLADO, TV NAN., 13.50 VRTIČKARJI, TV NAD., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 VIPO - PUSTOLOVŠČINE LETEČEGA PSA, RIS., 16.00 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.10 PASTIR, DOK. FILM, 16.30 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 (NE)POMEMBNE STVARI: DRUŽINA, 18.05 ODDAJA ZA OTROKE, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 BELA, RIS., 18.45 KATKINA ŠOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ČEZ PLANKE: POLJSKA, 21.00 DOSJE - PRETEPENA RESNICA, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 MEDNARODNA OBZORJA: LATINSKA AMERIKA, 0.25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 19.08.1992, 0.55 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL ČETRTEK, 19.08.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.45 TV PRODAJA, 11.15 BREZ REZA: BERLINSKI ZID - 20 LET POZNEJE, 12.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 19.08.1992, 13.15 V OSEMDESETIH VRTOVIH OKOLI SVETA, DOK. SER., 14.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 15.30 EVROPSKI MAGAZIN, 16.00 POMAGAJMO SI, 16.30 MOSTOVI – HIDAK, 17.00 TO BO MOJ POKLIC: MESAR, 17.25 EUTRINKI - RAZNOLIKOSTI V EU, 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.40 SLOVENSKI VODNI KROG: MEŽA, 19.05 KOMUNA G7 ALI UTOPIJA NA ROBU DRUŽBE, DOK. ODD., 20.00 NEČAK, IRSKI FILM, 21.40 FERRARI, IT. FILM, 23.45 DIAMANTI, ANG.-KAN. NAD., 1.20 ZABAVNI INFOKANAL MUZEJ AVGUSTA PAVLA V MONOŠTRU Stalno razstavo smo podrli, lahko si jo ogledate doma na CD-ju (cena je 5 evrov). Obnova muzeja in stalne razstave bo trajala eno leto. Med obnavljanjem bosta na ogled razstava Lončarstvo v jugozahodnem Prekodonavju in ogledni depo v kletnih prostorih. Muzej je odprt od torka do sobote med 11.00 in 15.00. Kontaktna oseba: Marijana Sukič 0036 94 380 767 Vodstvo v slovenščini! Vstopnina: odrasli 2 evra, šolska mladina, študenti, upokojenci (nad 62 let) 1 evro. Podprite s svojim obiskom edini slovenski muzej na Madžarskem! RAZPIS DELOVNEGA MESTA ÁLLÁSHIRDETÉS Državna slovenska samouprava razpisuje delovno mesto hišnika v Küharjevi spominski hiši in obenem voznika službenega avtomobila (9985 Gornji Senik, Cerkvena pot 11). AZ ORSZÁGOS SZLOVÉN ÖNKORMÁNYZAT a Kühár Emlékházba (9985 Felsőszölnök, Templom út 11.) GONDNOKI és személygépkocsi-vezetői munkakör betöltésére állást hirdet Način prijave: Vloga v pisni obliki Rok prijave: 30. avgust 2010 Službo lahko nastopite s 1. septembrom 2010, poskusna doba traja 90 dni A jelentkezések benyújtásának módja: írásbeli Az írásbeli jelentkezések postai beérkezésének határideje: 2010. augusztus 30. A munkakör betölthető: 2010. szeptember 1-től, 90 napos próbaidővel Prijave pošljite na naslov: Državna slovenska samouprava Martin Ropoš 9985 Gornji Senik, Cerkena pot 8 Jelentkezések a következő címre várjuk: Országos Szlovén Önkormányzat Ropos Márton részére 9985 Felsőszölnök, Templom út 8. Več informacij dobite pri pri predsedniku DSS: 94/534-022 oziroma na uradu DSS: 94/534-022 Érdeklődni lehet az OSZÖ elnökénél: 94/534-022 illetve az OSZÖ Hivatalánál: 94/534-024 A munkakör betöltésére vonatkozó követelmények és további információk: www.slovenci.hu oldalon O nadaljnih pogojih za prijavo najdete informacije na spletni strani: www.slovenci.hu