v Celju so de-
ovne organizacije,
rjer so dnevnice za
rodilne višje kot za
lelavce. Baje zato,
jer vodilni iz re-
prezentančnih raz-
ogov ne morejo
jivati v gostiščih
(Ot delavci, ki se
navadno odločijo
ra varčevanje in
;pijo tam, kjer je
;eneje. Je pa vpra-
šanje kdo varčuje
} stroški, delavci
)ii tisti v njihovem
menu, ki so jim
prisodili nižje dnev-
nice?
CELJE, 25. MARCA 1971   —   ŠTEVILKA 11   —  LETO XXV   -   CENA 60 PAR
v
Glasilo občinskih organizacij SZDL Ceije, Laško in Žalec.
OBČANI VSE AKTIVNDŠI
NA ZBORIH VOLILCEV V ŽALSKI OBČINI, KI SO BILI KONČANI NA PRVO POMLADANSKO NEDELJO, SO
SE MED DRUGIM OBČANI IZREKLI TUDI ZA PODALJŠANJE REFERENDUMA ZA IZGfiADNJO IN OBNOVO
ŠOL - REFERENDUM NAJ BI PODALJŠALI ZA DVE LETI TER TAKO OMOGOČILI VSEM KRAJEM DA DOBIJO
SODOBNE ŠOLSKE PROSTORE
% Na zadnjih zborih volilcev je bilo opaziti,
da vlada med občani vse večje zanimanje za do-
godke, ki jim neposredno omogočajo boljše živ-
ljenje. V vseh devetnajstih krajevnih skupnostih
je bila prisotna pripravljenost za konkretno sode-
lovanje, ki bi sedanje stanje še izboljšalo. Obča-
ni so se izkazali z dobro udeležbo in ne nazadnje
z razpravami, ki so se izkazali z dobro udeležbo
in ne nazadnje z razpravami, ki so bile življenjske
in problemsko dobro zastavljene ter obdelane.
0 Največ zanimanja za nadaljnji gospodarski
in družbeni razvoj občine, delovanje kmetijstva,
predvsem zasebnega sektorja, vprašanje zapo-
slenosti in nadaljnjega razvoja tercialne dejav-
nosti.
0 Občani so s svojimi prispevki na zborih
volilcev krepko pomagali pri osvetljevanju dveh
točk, ki jih bodo predvidoma 30. marca obravna-
vali odborniki na seji občinske skupščine: ocena
gospodarskega razvoja v lanskem letu ter pro-
gram gospodarstva, družbeni razvoj in proračun
za letošnje leto!
če ocenjujemo zadnje abo-
re voliicev v žalski občini
lahko ugotovimo, da so bili
uspešni in da so gos^li cilj.
Dnevni redi so bili izredno
obširni in so omogočali bo-
jazen, da se na posameznih
zborUi volilcev vse ne bo da-
lo dobro urediti in izpeljati.
Strah pa je bil odveč, saj so
občani pokaizali zvrhana me-
ro pripraivljenosti, da .sode-
lujejo v vseh pc^ovoriih in
tudi sami konkretno dopri-
nesejo k programom, po ka-
terih se bo raavijal nadaJnji
razvoj njihove občine.
(Nadaljevanje na 6. str.)
IVO ROBIČ, sekretar Občinske konference SZDL Žalec: »Za končane volilne
konference na žalskem področju lahko rečemo, da so bile uspešne in vse-
binsko dobro pripravljene. Občani so največ govorili o petletnem razvojnem
programu krajevnih skupnosti in se zavzemali, da se posameznim krajem da
večji in samostojnejši poudarek ter da pride do stalnejšega pretoka mnenj
na relaciji občani - krajevne organizacije - občina.« Volilne konference, zbori
volilcev, seje odgovornih služb pri občinski skupščini - vse to so samo
temeljite priprave za sprejem letošnjega občinskega proračuna in nadalj-i
njega razvoja vseh dejavnosti v občini Žalec. Foto: T. VRABLi
V SOBOTO V CELJSKEM NARODNEM DOMU
i Odkar je prenehala delova-
ti okrajna zadružna zveza se
kmetje zadružniki in koope-
rjmti niso več sestali na tak-
šni geografsko-politični rav-
ni, kot se bodo v soboto. Na
pobudo aktiva komunistov s
področja kmetijstva, poslov-
nega združenja Styria in
kmetijskih sekcij pri občin-
skih konferencah SZDL se bo
ta dan zbralo okoli 160 kme-
tov zadružnikov s področij
kmetijskih zadrug Mozirje,
^tanj. Slovenske Konjice in
J^ko ter kooperantov kme-
, tijskih kombinatov Žalec in
Šentjur.
Osnovni namen tega zbora
jf, da bi ocenili poročilo ini-
' ciativnega odbora o problemih
! *n vidikih proizvodnega so-
i delovanja s kmeti. Obravna-
jt^ali bodo tudi statut poslov-
i^^K^ združenja »Styria« o
j ^inoupra\ ni organiziranosti
■ ''metov zadružnikov in koo-
. Perantov. Izvolili pa bodo tu-
I ^' odbor, ki bo na ravni celj-
j ^''e regije zastopal kmete za-
j ""^žnike in kooperante.
I težko uganiti, da bo
^Sobotni zbor priložnost, ko
i ^0 najbolj prizadevni in
jjsveščeni kmetje mogli ob-
(^^"avati vse številne pro-
' Ikf^^ hotenja na mnogo
'^'j avtoritativni   ravni   kot
so društva in podobne pobu-
de. Celjski zbor utegne biti
tudi stopnica k podobnem
republiškem zborovanju, s
tem pa k temeljnemu cilju
in hotenju, da bi bili slišani
in upoštevam na najvišji ra-
vni našega samoupravnega si-
stema.
J. Kr.
27. marec - dan „t"
»Naš dan je napočil. Izbra-
li smo sobotx>, 27. marca.
To je dan »T«, dan, ko bomo
v Goibčevi ulici odprli našo
prvo veleblagovnico. Upaj-
mo, na nam nepredvideni
zastoji pii končnih delih te-
ga načrta ne bodo prekriža-
li, sicer pa se bomo zavzeli,
da se kaj takega ne bo pri-
merilo,« je na tiskovni kon-
ferenci, v torek opoldne, de^
j al glavni direktor trgovske-
ga podjetja Tehnomerkator
v Celju, Stanko Seilšek.
Tako bo Tebnomercator
kronal svoja izredna priza-
devanja Za sodobno in mo-
derno poslovanje v soboto,
27. marca. Nova veleblagov-
nica »T« pomeni izreden us-
peh ne samo za kolektiv, ki
se je zanjo odločil, marveč
I tudi za Celje in njegovo zale-
dje. Ta hiša prinaša pravza-
prav bistvene novosti v tr-
govskem poslovanju, hkrati
pa tudi pomembno spomla-
dansko osvežitev.
Njene prednosti So velike
ne samo v založenosti in or-
ganizaciji, marveč tudi si-
cer. Veleblagovnica »T« bo
imela 20 oddelkov, na katerih
bodo prodajali okoli 20.000
različnih artiklov.
Slavnostna otvoritev je
predvidena med 9. in 10. uro
dopoldne, nakar bo odprta
tudi za obiskovalce, za kup-
ce. Prvi dan bo odprta do 14.
ure.
Več o veleblagovnici »T«
berite na 14. strani!
M.B.
OTROK NI UMRL ZARADI ALKOHOLA
GOVORICE RAZBURILE LJUDI, ŽAL PA SO LJUDJE
ZAČEL! GOVORITI PREPOZNO
Kot blisk se je pojavila in razši-
rila vest med ljudmi v šmarski ob-
čini, da je v Lembergu imirla Ro-
zalija Večevič, stara tri in pol leta,
zaradi zastrupitve z alkoholom.
Ljudje so pričeli šušljati, da so
jo že večkrat videli, kako se opo-
teka, da jo bodo baje zakopali kar
na njivi in podobno. Mnogo jih je
bilo, ki So na dolgo in široko raz-
lagali, da ni nič čudnega glede na
stanje družine Večevič. Žal so bile
takšne govorice prepozne, kajti ot-
rok, nedolžna mala deklica, je mrt-
va. Ni umrla zaradi zastrupitve,
temveč zaradi čira na dvanajstemi-
ku in vnetja ledvic, kot nam je
povedal preiskovalni sodnik Zdrav-
ko Milic.
Alkohol je bil baje stalen gost na
razpadajočem posestAoi družine Ve-
čevič. Bolezen, zaradi katere je
imirla deklica, se gotovo ni poja-
vila včeraj, ampak je verjetneje bi-
la posledica težkih socialnih raz-
mer, v katerih je živel droben otro-
čiček.
Nočemo obtoževati, radi bi opo-
zorili le na to, da so otrcci pri nas
zaščiteni in da ne moremo dovoliti,
da bi živeli v najbolj grobih raz-
merah, ki se včasih tako tragično
končajo.
M. Seničar
UTONIL V POTOKU
v ponedeljek so v potoku Tinj-
ščica v bližini Sodne vasi našli
mrtvega 73-letnega MIHAELA GRA-
DIČA, upokojenca iz Grlic.
Gradič se je 20. marca napotil na
obisk k bratu v Roginsko gorco.
Predvidevajo, da mu je na brvi
preko Tinjščice spodrsnilo. Padel
je v meter globoko vodo in utonil.
Preiskovalni sodnik Zdravko Mi-
lic nam je povedal, da komisija ni
ugotovila nobenih znakov nasilja in
da so pri utopljencu našli vse nje-
gove osebne predmete, kar izključu-
je iiK)ižno9t kazziiv^ diejanja.
15 ŽRTEV CESTNEGA PROMETA
22. marca smo v Hotemežu zabeležili že 15. letošnjo
žriev cestnega prometa na celjskem območju.
ROZALIJA ZUPANC, stara 60 let, doma iz Hoteme-
ža, je izstopila iz avtobusa in za njim prečkala cesti-
šče, ne da bi se prepričala, če je cesta prosta.
Iz Radeč je pripeljal z osebnim avtomobilom VIN-
KO SMREK AR, 31, IZ Za,?orja ob Savi. Zaviral je in
zavijal s cesti.šča, vendar nesreče ni mogel preprečiti.
Zupančeva je bila takoj mrtva.
VOŽNJA PO LEVI STRANI
ALOJZ KOPITAR, 48, iz Laz pri Velenju je prečkal
Kidričevo cesto v Velenju in poleg peljal kolo, ko je
po levi strani ceste pripeljal mopedist ANTON MI-
HELNIK, 42, s Klanca pri Dobrni. Zadel je Kopitar-
ja in ga zbil po cesti. Pešec si je zlomil nogo.
VOZIL JE BREZ IZPITA
MARTIN GRUBER, 21, iz Velenja je vozil z oseb-
nim avtomobilom proti Šoštanju. V Topolščici je za-
peljal na desno, zadel v ograjo mostu in se prevrnil
v potok. Lažje sta bila poškodovana voznik Gruber
in sopotnik Rudolf Ramšak iz Zavodnje. Na avtomo-
bilu je škode ?a 5.000 dinarjev.
Gruber je vozil brez vozniškega izpita.
NI IZPELJAL OVINKA
FRANC CENOŠA, 21, iz Kamence je v Ro.c^aski
Slatini tako hitro vozil z motorjem, da ni uspel izpe-
ljati ovinka m se je na levi strani cestišča zaletel v
mopedista SILVESTRA PLAVCAKA, 21, iz Tržišča. Pri
padcu sta oba dobila težje telesne pošikodbe.
PREHITEVANJE V PETROVČAH
JURIJ BUKOVEC. 32, z Miklavža je na križi.šču cest
v Petrovčah z o »..onim avtomobilom prehiteval vozilo,
ki je zavijalo na desno. Vozil je proti Celju. Zapeljal
je na levo stran ceite, ko je pripeljal nasproti z oseb-
nim avtoimobilosn PRANC MASTNAK, z Miklavža. Po
oplaženju je Mastnakov avtoimobil zaneslo na traraik,
voznik je d.ibil I i i'-p pi-kod.be. škode je za 7.000 di-
narjev.
NEENAKOMERNO DELOVANJE ZAVOR
FRANC FRICELJ, 18, iz Velenja je vozil z oseb-
nim avtomiOibilom iz Šoštanja proti domu s približno
100 kilometri na uro. V bližini odcepa proti tovamni
Gorenje je na razdalji 200 metrov zagledal pešca, ki je
hotel prečkati cesto. Zaviral je, vendar zavo:»j niso de-
lovale na obeh straneh enakomerno. Zaneslo ga je
na levo, kjer je zadel pešca JOŽETA ORETA, 71, iz
Velenja. Pešec je težje poškodovan.
UMIKAL SE MU JE
FRANC ŠOBA, 46, iz Velenja je peljal po Kidriče-
vi cesti v Velenju proti Celju. Pri avtobusni postaji
je nenadoma stekel čez cesto z njegove leve strani
osemletni ZMAGO 2IBERT iz Velenja. Voznik se mu
je skušal umakniti na desno, vendar ga je kljub temu
zadel. Otrok je dobil lažje poškodbe.
PREHITRO V OVINEK
VIKTOR HANJsEK, 23, iz Grlic je z osebnim avto-
mo-biiom nemške registracije v Grlicah pri Mestinju
prehitro zapeljal v oster ovinek. Avtomobil se je sko-
talil po bankind ter se trikrat prevrnil. Voiznik je bil
laže poškodovan, .sopotnico MARIJO HANJŠEK pa so
morali odpeljati v bolnišnico, škode na avtomobilu je
za 10.(X)0 dinarjev.
ZANESLO GA JE V JAREK
STANKO HREN, iz Slovenskih Konjic je v domačem
kraju v Liptovski ulici zaradi neprimerne hitrosti za-
peljal v jarek. Dobil je lažje poškodbe, škode na avto-
mobilu je za 3.000 dinarjev.
KOLESAR V VLAK
JOŽE MELANŠEK, 42. z Brega je pripeljal s kole-
som na nezavarovan železniški prehod na Bregii pri
PoJiaeli in prepozno opazU potniški vlak, ki je peljal
proti Polzeli, Zaletel se je v vagon, vendar ga je k sre-
ča stopnica odbila. Padel je po nasipu in se teže r^o-
škotdoval.
OTROK PRED MOPEDISTA
STANKO PETELINŠEK, 22, iz Liboj se je peljal z
mopedom proti rudniku, ko je nenadoma skočila na
(jesto triletna KARMEN VIDEČ ih Liboj. Moped^st jo
je skušal obvoeati, vendar jo je ziadel. Deklica ,>e bila
t^že poškodovana. Pe*^elinšek je vozil brez izpita.
Miha Knez, 17, Breze nad
Laškim, poškodoval si je
levo roko; Alojz Cigler, 31,
šeaitvid pri Grobelnem, po-
škodoval si je levo roko;
Hinko Jazbec, 33, Trbovlje,
poškodoval si je levo roko;
Štefan Cepin, 16, Celje, po-
škodoval si je levi gleženj;
Zofija Belužič, 20, Celje, po-
škodovala si je levo roko;
Anton Paušič, 32, Celje, po-
škcxioval si je desno ramo;
Vinko Turnšek, 35, Celje, po-
škodoval si je levo kračo; Ivan
Beršn,jak, 21, Razbor, poško-
doval si je desno stopalo;
Ivan Ferk, 52, Ravne nad Šo-
štanjem, poškodoval si je le-
vo roko; Alo.jz Krajnik, 17,
Rifengozd poškodoval si je
desno ramo; Viktor Fideršek,
34, Brode pr; Vranskem, po-
škodoval si je levo roko;
Branko Deležak, 33, Grač
niča pri Rimskih Toplicah,
poškodoval si je prste leve
roke; Alojz Lorger, 17, Cero-
vec pri Šmarju, poškodoval
si je prste desne roke; Franc
Tič, 31, škalce pri SI. Ko-
njicah, poškodoval si je levo
stran prsnega koša; Ivan Tro-
hic, 27, Šmartno v Rožni do-
lini, poškodoval si je desno
stopalo; Miha Pintar .50, Sli-
vnica, poškodoval si je desno
roko; Edo Cehner, 29, Pol-
zela, poškodoval si je levo
zapestje; Dane Bojinovič, 36,
Celje, poškodoval si je prste
desne roke; Ferdo Kovač 28,
Reka nad Laškim, poškodoval
si je desno nogo; .Ana Pire,
44, Gornja vas pri Preboldu,
poškodovala si je lev: gle-
ženj; Maks Majhenič, 27,
Tmovlje, poškodoval si je le-
vo roko; Jakob Orešič, 27,
Razgor pri Laporju, poško-
doval si je prste desne roke;
Drasto  Josipinovič. 28. Celje,
po.ško4oval si je levo roko;
Anton   Hrušovar,   39,   Celje,
poškodoval s; je desno pod-
leht in Jože Kužner. 30, Sp.
Senovo pri Rogaški Slatini,
poškodoval si je levo roko.
C ELJE
Zlatko   Lešnik  in  Terezija
Vengust, oba iz Celja ter Ja-
nez  Vezovišek in    Ljudmila
Pavič, oba iz Celja.
SLOVENSKE KONJICE
,Anton  Špes,  21, Bezina in
Olga Kline, 20, Sojek.
ŠENTJUR PRI  CELJU
Ivan Vouk, železničar, Os-
trožno pri Ponikvi in Terezi-
ja Strašek, delavka, Ponikva,
ŽALEC
Franc Gradišek. 34, Gotov
Ije in Frančiška Bosnar, 28,
Žalec.
CELJE
37 dečkov in 28 deklic
LAŠKO
2 dečka in 1 deklica
SLOVENSKE  KONJICE
1 deček in dve deklici
ŠENTJUR PRI CELJU
1 deček in dve deklici
CELJE
Andreja SchuUer, 1 dan,
Marija Reka; Angela Sešel,
24, Velenje; Marija Pilih, 64,
Celje; .Mihael Toplišek. 70,
Kozje; Ivan SmrdelJ. 92, Pre-
korje; Franc Vidmar, 79, Bro-
de; Dominik Oberstar, 63, Ce-
lje; Franc Dornik, 71, Trnov
Ije; Frančiška Dokler, 73, Viš-
nja vas in Jožef škoberne. 82
Zvodno.
HRASTNIK
Ljudmila Juteršek, 43, us-
lužbenka, Hrastnik in Leopol-
dina Kaše, 45, delavka, Hrast-
nik.
LAŠKO
Franc Kurent, 67 upokoje
nec,  Radeče;   Jožef  Deželak,
74, upokojenec, Vrhovo; Mi-
hael Smrgut, 84, upokojenec,
Svibno; Antonija Selič, 72, go-
spodinja, Smarjeta; Ivan Pal-
čnik, 85, preužitkar, Polana;
Terezija špan, roj. škoberne,
75, kmetovalka, Marijina vas
in Franc Jančič, 73, upokoje-
nec,  Lahov   greben.
SLOVENSKE  KONJICE
Alo,jz Petre, 80, Brezen, Ja-
kob Rakovnik, 66, Hudinja,
Albin Ilajdnik, 55, Sp. Laže;
Aleksandrija Kolar, 1, Loče;
Filip Očko, 60, Sp. Zreče;
Franc .Ambrož, 85, St, Sleme-
ne; Terezija Ajdnik, 79, Slo-
venske Konjice in Frančiška
Muc, 75,    SI. Konjice.
ŠENTJLR PRI CELJU
Jožefa Bratec, 84, preužit-
karica. Loka pri Zusmu; An-
ton Arzenšek. 39, preužitkar.
Zalog; Marija Vengušt, 72
kmetovalka, Razvor; Lucija
Gašperšič, 76, preužitkarica,
Trnovec; Franc Brglez, 63,
upokojenec, Zlateče; Alojz
Kranjc. 58, upokojenec, Hru-
ševec.
ŠMARJE  PRI JELŠAH
Blaž Kitak, 80, Strmec pri
Rogatcu; Franc Ozvaldič, 79.
Žahenberc ; Štefan Paulovič,
71, Rogatec; Marija Gejšek,
roj. Počivalšek, 66, Pristava;
Terezija Plevnik. roj. Gobec,
66, Grobelno; L.judmila Knez,
81, Lahomno; .Antonija Ribič,
roj. Gosa.k, 72, Lekmarje; Ur-
šula Mastnak, 84, Zadi-že; i
koh Grohin. H4        ■•)" .
ŽALEC
Jurij Guček, 82, soc. po^
piranec, Janškovo selo; Ht|
na Pader, 80, soc, podpirat^
Letuš; Vilhelm Podbrež^
39, Kasaze; Cecilija Pleši^
49. gospodinjska pomočnj,
Pi resica.
Četrtek, 25. marca ob igS
uri Claudel:  »Zamenjava« JJ
m. mladinski abonma .n J"
ven. |I
Petek, 26. marca ob 19^
uri »Zamenjava« premiera j
premierski abonma in izvei
Sobota, 27. marca ob 19j
»Zamenjava«   za   sobotni
bonma in izven.
Nedelja, 28. marca ob lO.i
uri »Zamenjava« za nedeljsli
dopoldanski abonma m izvei
Torek, 30. marca ob 194
uri »Zamenjava« za torko
abonma in izven.
Sreda, 31. marca ob !n.3
uri »Zamenjava« za II, mli
dinski abonma in izven.
LIKOVNI SALON
V likovnem salonu v Celj
so pretekli teden slavili nu
li jubilej. Razstava Meliti
Vovk-štihove je bila stota p<
vrsti, katero je pripravil raz
stavni salon.
V desetih letih se je v teji
prostoru zvrstilo sto avtoj
jev, ki po svoji likovni izraa
nosti sodijo v vrh likovnega
življenja. Z pretehtanim iz-
boirom si je ta likovna insti
tucija ustvarila lep renom
v slovenskem prostoru. Slo
venski likovniki tu radi raz
stavljajo, čeprav je njihov iz
bor zaradi majhnega razstai
nega prostora, čestokrat oki
njen.
. K, .StotLiaagtftlfl.^ čestitamo!
MITJA
UMNIK:
VPIS v ŠOLE DRUGE STOP^^JE
v našem zadnjem sestav-
ku smo posredovali infor-
macijo o vpisu v šole II.
stopnje in zaključili z v.tmr-
sko šolo v Medlog-u. V okvi-
ru Kmetij-Uega izobraževal-
nega centra Celje pa deluje-
ta še dva oddelka in sicer:
šola za kmetovalce v Še.it-
jurju, ki bo sprejela 50
učencev v oddelek za kmeto-
valce in kmetijsko gospo-
dinjski oddelek šole za kme-
tovalce, ki bo vpisal 30
učerJ.< (samo za dekleta!). Po-
goji za vpis: zaključeno os-
novno .šolanje in namera
učencev, da ostanejo doma
na kmetiji. Kandidati mora-
jo vložiti prošnje do 31. 7.
1971 in priložiti zadnje šol-
sko ter zdravniško spričeva-
lo, šolanje traja dve leti,
teoretični pouk pa 18 te-
dnov. Ostalo prakso pridobi-
jo učenci na domačem pose-
stvu in na občasnih šolskih
vajah. Glavni strokovni pre-
dmeti v šoli SO; živinoreja,
poljedelstvo, sadjarstvo, trav-
ništvo, na gospodinjskem
oddelku pa gospodinjstvo,
prehrana, ekonomika gospo-
dinj.stva, prašičereja, peru-
tninarstvo in zdravstvena
vzigoja.
TEHNIŠKA ŠOLA CELJE,
Kidričeva 3 bo sprejela v
gradbeni odsek 90 učencev in
v strojni odsek pravtako 90
učencev (kemijskega odseka
letos torej ni!). Prednost pri
vpisu bodo imeli učenci z
boljšim učnim uspehom.
Kandidati morajo med 18. in
30.6.1971 vložiti prijavo na
obr. 1,20, kolkovano z 1 di-
narjem in priložiti zadnje
šolsko spričevalo,' rojstni list
in mnenje šole. Glavni stro-
kovni predmeti v strojnem
odseku so: strojni elementi,
mehanska tehnologija, toplot-
ni in vodni stroji, transport-
ne naprave, organizacija pro-
izvodnje; v gradbenem od-
seku pa: gradber.« konstruk-
cije,vodne zgradbe, promet-
ne zgradbe, statika gradbe-
nih konstrukcij, gradbeno
poslovanje in konstrukcije.
ŠOL.SKI INDUSTRIJSKO
KOVINARSKI CENTER
ŠTORE — METALURŠKA
INDUSTRIJSKA ŠOLA bo v
kovinarski odsek sprejela 85
do 90 učencev, šola usposab-
lja za naslednje poklice:
strojni ključavničar, strugar,
brusilec, rezkalec, livar. Kan-
didati morajo do 30, 6, 1971
vložiti prošnje in priložiti
rojstni list, šolsko in zdrav-
niško spričevalo ter prošnjo
za sprejem v dom učencev
(v-zdrževalnina 350 dinarjev).
šolanje traja 3 leta, učenci
p>a lahko dobijo štipendije
pri delovnih organizacijah.
Na koncu še nekaj vrstic
za našo pošto. Petru Pfaj-
ferju z Vrha nad Laškim
smo odgovorili direktno, saj
je njegova želja takšne vr-
ste, da ga zaenkrat res še ne
kaže »razkrintcati«. Tudi Jo-
žici Prelog iz Križevca pri
Zrečah .smo odgovorili v pi-
smu, le Ka Informacijo o
»poštarski šoli« v Ljubljani
smo se odločili, da ji odgo-
vorimo v naši rubriki. Pre-
pričani smo, da je zaniiniva
tudi za širši krog naših bral-
cev. Podatki se nanašajo na
lansko Šolsko leto. ker no-
vejših še nimamo: IZOBRA-
ŽEVALNI PTT CENTER —
STROKOVNA PTT ŠOLA,
Ljubljana, Celovška 16 je la-
ni sprejela 35 učencev. Spre-
jemni izpit je iz slovenskega
jezika, matematike in zem-
ljepisa, šola usposablja za
PTT manipulante. teleprinte-
riste in usmerjevalce pošt-
nih pošiljk. Šolanje traja 3
leta, učenci pa lahko bivajo
v internatu (mesečna vzdrže-
valnina okrog 300 dinarjev).
Odgovor   Milanu   .Telenu   iz
Ojstriške vasi: o ekskurzi
v kadetsko šolo boš pravoči
sno zvedel na svoji šoli. B«
nardki iz škofje vasi, ki s
ni upala podpisati s polnij
naslovom, svetujemo razg
vor pri poklicnem svetovala
na zavodu za zaposlovanj
katerekoli sredo od 7. do 1
ure — šlandrov trg 7, soli
št. 2. Slavici Krašek smo d«
no odgovorili že v prispevll
štev. 2, ostale informacije I
ji bomo poslali po poši
Dolžni smo odgovor Olgi Vi
gi iz Kostanjevice. Trgovsk
šola ali pravilno šola i
prodajalce deluje v ckvi«
.ŠOLSKEGA CEJNTTRA Z
BLACtOVNI PROMET. C^ljl
UL 29. novembra 12. Pv)goj J
sprejem je sklenjena štipa
dijska pogodba z neko trga
sko ^ delovno organizaciji
kjer opravijo učenci tudi
ločen preizkus. To torej p<
meni, da moraš prošnjo d
sloviti na trgovsko podjetfl
Informacijo o tem, koliko 1
katera trgovska podjetja b^
do vključevale učence i
sklepale z njimi štipendijsi
pogodbe, bomo objavili ti«
v našem tedniku. Z odgovol
na našo pošto zaključujem
današnji prispevek.
Pišite nam na naslol
NOVI TEDNIK. Gregorčič
va 5 , 63001 CELJE z oznak«
>>KAM PO OSNO-\'MT sOLi
rvi trije tekmovalci v letošnjem tekmovanju za »zlato puščico« — stojijo od leve
roti desni: Štor (Kovinar Štore), ing. Sršen (Celje), zmagovalec in Jeram (Celje).
Foto: E. Krivjnc
ZLATA PrOlCA TOKRAT SRŠENU
Najboljši strelci Celja so
v štorah pomerili v občin-
■em tekmovanju za »Zlato
iščico«.   Sodelovalo   je   34
tekmovalcev in doseženi re-
zultati so izredni. Kar enajst
tekmovalcev si je priborilo
pravico sodelovanja na repu-
bliškem tekmovanju za »Zla-
to puščico«, česar v Celju še
nismo zabeležili.
Zmagovalec in dobitnik ob-
činske značke zmagovalca je
ing. Sršen. Strelja) je izredno
in dosegel 539 krogov od 600
možnih. Sledijo: Štor (Kovi-
nar) 535, Jeram (Celje) 534,
Kočevar (Ko) 532, Brečko
(Ko) 532, Jaget (Celje) 531,
Dobovičnik (Ce) 528, Dečman
(Ko) 527, Užmah (Ko) 526,
Hočevar (Tempo) 526 in Mi-
ha Dečman (Itovinar) 525.
Vsi omenjeni so si pribo-
rili pravico sodelovanja na
republiškem prvenstvu, ki bo
čez štirinajst dni v Laškem.
J. Kuzina
f TVD Partizan Polzela je
riredil občinsko prvenstvo
namiznem tenisu za mla-
jice in člane. Nastopilo je
! tekmovalcev iz Braslovč,
alca, Gomilskega, Prebolda
1 Polzele.
Pri mladincih posamezaio
i zma.gal Vitanc (Gomilsko)
red Račnikom (Šempeter),
ošlerjem (Šempeter) itd.
ri članih pa Ledinšek pred
ndolskom m Vitaaioom (vsi
lomilsko). Ekipno pri mla-
incih pa Gomilsko pred
Dlzelo L, Šempetrom itd.
f V prijateljski nogometni
>kmi so nogometaša Žalca
remagali ekipo Gotovelj z
Bzultatom 1 : 0.
1§ Pred dnevi je imel KK
kec redno konferenco. Ugo-
Ortjeno je bUo, da je klub
preteklem letu delal zelo
jbro. Sprejeli pa so nekaj
ižnejših sklepov in to, da
B KK Žalec preimenuje v
lK »Hmeljar« Žalec, da se
stanovi ženska ekipa, da se
Titegne čimveč mladih, or-
anizira več  tekmovanj  itd.
d Na prvenstvu Prebolda
' orodni telovadbi je sodelo-
'alo nad 50 tekmovalcev,
»led posamezniki je bil naj-
loljši Eberlinc, pri deklicah
>a D. zolnir itd.
f Na šahovskem brzotur-
iirju šahovsk:ega  kluba Sa-
injčan iz  Šempetra sta si
•Vo mesto razdelila Skok in
^torman z 12 točkami pred
/ošnjakom 9 točk itd.
T Tavčar
BALKANSKI KROS S CELJANI
Letošnje Balkansko prven-
stvo v krosu je bilo v bolgar-
skem mestu Sliven. Jugfoslo-
vani so doseglj izreden
uspeh, saj so osvojili kar
šest prvih mest. V reprezen-
tanci so nastopili tudi brije
člani AD Kiadivar.   Darinka
Samec je bila med mladinka-
mi na lOOO metrov odlična
peta in druga uvrščena Jugo-
slovanka, Danica Urankar je
nastopila med članicami in
osvojila dvanajsto mesto,
mladinec Lisec pa je v svoji
kategoriji osvojil enajsto me-
sto.
PIONIRSKA ATLETSKA LIGA KONČANA
Tako kot že nekaj let nazaj
so tudi letos prizadevni atlet-
ski delavci AD Kiadivar pri-
pravili zimsko Uga-tekmova-
nje pionirskih šolskih   ekip.
Nastopilo je šest ekip, zma-
gala pa je IV. OŠ pred II.
Oš in I. Oš, vsi Celje, itd.
Med posamezniki moramo
pohvaliti Bukovca, ki je pre-
tekel 60 metrov v 7,6 sekun-
dah, Pungeršič je zmagal v
teku na 60 metroir ovire —
9,8, pri skoku v višino sta
bila najboljša Čop in Urban-
cel — 160 cm, Lipovšek pa je
vrgel najdalj medicinko —
10,60 metra. Mnoge perspek-
tivne pionirje bodo vključili
v AD Kiadivar ter tako okre
pili vrste z novimi člani.
KRITERIJ METALCEV USPEL
v Celju je bil kriterij slo-
venskih atletov - metalcev, ki
so se pomerili v vseh metal-
nih disciplinah. Za začetek
sezone je bila udeležba izre-
dno dobra, saj je nastopilo
preko 50 tekmovalcev iz 8
slovenskih klubov, pa tudi
rezultati so obetajoči.
Rezultati: moški — krogla:
1. Pikula (KI) 15,87 m. -
Kopje. 2. Babovič 61,56 m, 3.
Skok (oba KI) 56,40 m itd.
— Kladivo: 1. Planinšek
44,32 m. 2. Boh 42,43 (oba
KI) itd. — Disk: 1. Pikula
(KI) 43,56 m. — žensike —
kro,gla:   2. Godler (KI)   9,69
metra. — Disk: 2. Kaste!ic
(KI) 38,22 m.
ZMAGOVALEC
PROSVETA
Občinski sindikalni svet
Žalec je minuli teden orga-
ndziiral na smučiščih Golt ob-
činsko sindikalno prvenstvo v
veleslalomu. Nastopilo je
preko 70 posameznikov in 11
ekip. Pri posameznikih je bil
najboljši Markovič (Gradnja
Žalec) pred Laknerjem
(Prosveta), Markovičem (Ju-
teks Žalec) itd. V ženski
konkurenci je pred »ekipami
zmagala Prosveta. T. T.
ROKOMETASI
STARTAJO
V SOBOTO
v pripravljalnem obdobju
so celjski rokomelaši odigra-
li štiri prijateljske tekme
pred začetkom nadaljevanja
tekmovanja v zve/ni roko-
metni ligi. V dveh tekmah
so premagali Radeče: doma
z 20 : 10 in v gosteh z 23 :12.
Žrtev je bil trboveljski Ru-
dar — 25: 13 in nazadnje še
ljubljanski Slovan — 24 : 19.
V vseh tekmah jt trener
■ Zdravko Ačkuii preizkusil vse
igralce, ki prihajajo v poštev
za težka prvenstvena sreča-
nja, ko bo šlo za biti ali ne
biti: za obstanek med naj-
boljšimi rokometnimi ekipa-
mi v Jugoslaviji.
Medtem ko se igralci bo-
rijo na igrišču, da se čimbo-
Ije pripravijo za nastop pa
maloštmilni člani Upravnega
odbora vodijo še hujšo bitko
— za finančnimi sredstvi, ki
naj bi omogočila nadaljnje
nastopanje v zvezni ligi. Pro-
blemi niso novi in klub spre-
mljajo že dalj časa. Upamo,
da vse skupaj ne bo porazno
vplivalo na igralce in da bo-
do prvo spomladansko sreča-
nje v sobota, ko bodo igrali
doma z močno ekipo Vitexa
(Visoko), dobiU.
Na občinskem sindikalnem
prvenstvu občine Žalec je
v namiznem tenisu med
ekipami zmagala Tovarna
Garant Polzela pred SIP-
om Šempeter, Juteksom
itd. Med posamezniki pa
je zmagal Mlakar, Garant
Polzela (na sliki), ki je v
finalu premagal Vitanca
(SIP Šempeter)
Foto: T. Tavčar
liDGOVo:.::osT ni samo na rokometašik
'toPRTO PISMO
I-
,• širio iiiloraiacijo slovenski
, ^ celjski javnosti smo prisiljeni
■ »radi tega, da ne bi bilo nespo-
«Umov glede odgovornosti o na-
usodi ŽRK Celje.
C Smo eden najuspešnejših povoj-
i ^' •>portuih kolektivov v Celju,
i; sama v lanskem letu dosegel
Jj^^^lednje uspehe:
' 7" I- ekipa je edini slovenski 11-
0   ^' športu, v katerem je Jugosla-
'Ja tretja na svetu in ki je po-
„ '"^ olimpijski šport
- osvojili smo pokalno prven
3-'"O SRS
)'bp« '^^^'ojili smo zimsko prvenstvo
p;;^ v A in B skupini
ii>r ^^vojili   smo   mladinsko   pr-
Nivo   SRS
Jtvn "i^^^Jili smo pionirsko prven-
osvojili smo vsa prva mesta
jj^j^t^Urnirjih, na katerih smo so-,
srednješolski ekipi sta pr
SRS
ii", fonnirali smo žensko ekipo
t; poraza vodi v štajerski li-
je' ?^ zimskem prvenstvu SRS pa
.j,0Ua  v  B  skupini  druga.
:   *o obširen  in kvaliteten   na
oL^p oeijsKtJga iOKometa v sloven-
siieai športu pa do seaaj ni do-
011 iiaaovoijivega družbenega pri-
znanja, tako aa se je sicer siaina
linancna kriza apremenua v grož-
njo razpada ŽHts. Ceija. Popolno-
ma se zavedamo, da bi razpaa
ZKK. Celja za dolgo časa preki-
nil kvalitetno traaicijo rokometa
v Celju.
Tako na skupščini KOt seji UL-
smo poudarili, da smo z udelež-
00 iKupščine občine Celje pri fi-
nanciranju ŽRK Celja zadovoijm
m se jim na tem mesLU zanvaiju-
jemo. To pa ni dovolj, saj s
lem Krijemo koma juetjino stro-
škov. Prepričani smo, če bi
Skupščina občine in uružueao-poii-
cične organizacije dale ustrezen
poudarek nastopanju rokometašev
v zvezni ligi, bi s tem ustvarili
vzdušje, ki bi se odrazilo v več-
jem odzivu delovnin organizacii
(jn iinanciranju kluba.
še zlasti pa smanainu, a<» mso
tCiUDski funkcionarji tisti, ki bi
morali zagotoviti udeležbo delovnih
organizacij s sedežem izven Celja,
ki opravljajo del svoje dejavnosti
v Celju, pa nam v zadnjih 4 letih
niso  prispevale   niti   dinarja.
To je napaka celjslte politike
oziroma odnosa do športa, saj na
drugi strani vemo, da celjska pod
jet.ja morajo dajati za razne pri-
reditve in športne organizacije v
drugih  mestih visoke zneske.
Ob upoštevanju vsega tega je
UO 2RK Celje sprejel naslednje
sklepe:
1. Upošteval je razprave prisot-
nih na skupščini kluba, da je
takojšen razpust  nemogoC  in da
je treba poizkusiti vse, da se klub
reši.
2. Seznaniti je treba celjsko jav
nost o uspehih in finančnih te-
žavah kluba- ter ponovno opozoriti,
da najatraktivnejši celjski šport
presega odgovornost peščice klub-
skih funkcionarjev.
3. Ker zaradi težke finančne si-
tiuacije UO ŽRK Celje ni mogel
porazdeliti dela, saj nihče ne upa
prevzeti odgovornosti, smo se člani
UO kolektivno zavezali, da bomo
storili vse, kar je v naši moči in
poskušali sanirati razmere v klu-
bu.
Pri naših prizadevanjih računamo
na pomoč vseh prijateljev roko-
meta, saj se skupno zavedamo,
da v slučaju razpada ni poti nazaj
4. 2e pred prvo tekmo z Vite-
xom v soboto bomo obiskali nekaj
delovnih organizacij in poskušali
zagotoviti začetna sredstva. O uspe-
hu bomo prijatelje kluba obvestili
na sami tekmi. Nadejamo se uspe
hov in upamo, da sobotna tekma
ne bo slovo celjskih rokometašev.
5. V mesecu aprilu bomo obis-
kali vse celjske delovne organiza-
cije in se trudili, da zagotovimo
normalno delo ŽRK Celju. V ko-
likor bomo uspeli, se bo klub
formiral v celoti, sicer pa člani
UO nehamo s svojo aktivnostjo.
6. Javno se zahvaljujemo vsem
delovnim organizacijam, ki so pri-
.spevale za dosedanje delo kluba,
še zlasti pa Žični, Slovenija-Mer-
kurju, Mer.xu, LIK Savinji, Cestne
mu podjetju, Klimi, Tkanini in
Tehnomercatorju.
7. VSE PRIJATELJE CELJSKE-
GA ROKOMETA VABIMO NA
OTVORITVENO TEKMO SPOMLA-
DANSKEGA DELA PRVENSTVA
SFRJ, KI BO V SOBOTO OB
L-i.SO URI NA SKAI.NI KLETI.
Člani upravnega odbora
ŽRK Celje
V DRUGEM KOLU ŠE BOLJŠI REZULTATI
v drugem kolu občinsJce
strelske lige so strelci dosisg'!]
odlične rezultate, mnogo
boljše kot v prvem kolu.
Med moštvi vodi Celje s 2567.
krogi, sledijo Kovinar Store
2550, Tempo 2459, Ingrad 2293
itd. Rezultati ekip po II. ko-
lu pa so naslednji: 1. Celje
5013, 2. Kovinar 5030, 3. Tem-
po 4899 krogov itd.
Med posamezniki je bil to-
krat najboljši Sršen s 272.
krogi, .sledijo Užanah 269, Do-
bovičnik 268, Jeram 266, Deč-
man 265, Brečko 264, Jager
264 itd. Po drugem kolu med
posamezniki pa je vrstni red
naslednji: Dobovičnik 535, Je-
ram 529, Brečko 529, Dečman
527, Sršien 525, Vanovšek 525,
Jager 523, štor 522, Kočevar
513, Lah 508 itd.
Sah_________
OJSTREŽ MEDOBČINSKI PRVAK
Preko 30 igralcev iz Celja, Žalca, šen;petra, Rog. Slatine,
Šentjurja in Zreč se je udeležilo brzopoteznc ga prvenstva^ celjske
šahovske podzveze. Igralci so bili razdeljeni v tri skupine, iz
vsake pa so se v finale uvrstili prvi štirje. Najzanesljivejšo igro
je pokazal Ojstrež, ki je v finalu oddal samo dva remija, zbral
10 točk in osvojil prvo mesto. Sledijo: Bervar (oba CsK) 9,5
točke, Hribšek (Žalec) 9, Pertinač (CŠK) 6,.), Ranzinger (Žalec)
5,5, Djurkovič (Rog. Slatina) 5,5, štorman (Šempeter) 5, Skok
(Šempeter 5, Kunst (Žalec) 4, Se.šerko (Šentjur) 3,5 točkf ■d,
Prvi štirje so se uvrstili na republiško prvenstvo.
VODI CŠK II — PRVAK PODZVEZE
PA ŠE NI ZNAN
Tudi po 5. kolu prvak v celjski šahovski podzvezi — ekipno
prvenstvo, ni znan. Trenutno še vedno vodi druga ekipa celjskega
šahovskega kluba, ki je z enim izmed favoritov za prvo mesto
Šempetrom igrala neodločeno 2:2. Neodločeno sta se končala tudi
dvoboja Cinkarna : Rogaška Slatina in Velenje : Šentjur, med-
tem ko je Žalec, tudi kandidat za prvo mesto, komaj premagal
Zreče z 2,5:1,5. Vodi CŠK II s 14 točkami, sledijo: Šempeter
12,5, Žalec 11,5, Šentjur 10,5, Cinkarna 8,5, Rog. Slatina in Ve-
lenje 8 ter Zreče 7 točk.
V brzopoteznem prvenstvu pa vodi ekipa Šempetra s 25,5
točke pred Žalcem 23,5, CSK II 21, Šentjurjem 20, Velenjem 19„
Cinkarno 18,5 in Zrečami 12.
PIONIRSKO PRVENSTVO
CELJSKE OBČINE
Na prvenstvu je nastopilo 26 ekip, zmagovalci po posameznih
kategorijah pa so postali: ml. pionirke — II. OS Celje, ml.
pionirji — Oš Polule, st. pionirke — IV. OŠ Celje, st. pionirji
— OŠ Polule. Celjsko tekmovanje sta uspešno pripravila Društvo
prijateljev mladine skupno s šahovskim klubom Celje.
S. PERTINAČ
košarka____
ŽKK CELJE : RUDAR 79:89 (28:42)
v soboto je bila v okviru priprav za prvenstvena tekmo-
vanja odigrana v žalski telovadnici zanimiva prijateljska tekma
med Rudarjem iz Trbovelj, novim članom II. zvezne lige in ŽKK
Celjem, članom republiške lige. V prvem polčasu so bili Trbo-
veljčani izrazito boljši nasprotnik, v drugem polčasu pa so Celja-
ni uredili svoje vrste in občutno zmanjšali razliko iz prvega
polčasa, toda za kaj več kot časten poraz tokrat niso bili spo-
sobni. Najboljši pri ŽKK Celju so bili Sagadin Zmago, Leskovar
in Sagadin Miloš, pri Rudarju pa Weible, Deželak in Lavrič.
Pred 30 gledalci sta sodila Holzinger (Žalec) in šuster (Celje).
ŽKK CELJE: Zmago Sagadin 20, Leskovar 16, Miloš Sagadin
14, Tomašič 8, Erjavec 6, Jančlč 5, Pešec 4, Jug 2, Pejanovič 2,
Leskovšek   2, Petrovič in Divjak.
KK ŠTORE : KK ROGAŠKA SLATINA 64:68
(35:37)
v nedeljo je bila v Štorah odigrana zanimiva prijateljska
tekma med članoma II. republiške košarkarske lige (vzhod)
Štorami in Rogaško Slatino. V zanimivi tekmi so bili razen v
prvih minutah igralci iz Rogaške Slatine boljši nasprotnik, tako
da so v 9. minuti drugega polčasa vodili že s 13 koši razlike.
Ko je že kazalo na občuten poraz domačinov, so ti zaigrali
presing , ki je močno presenetil igralce Rogaške, tako da so z
veliko težavo na koncu očuvali zasluženo zmago. Najboljši pri
Štorah so bili Metličar, Brečko in Klinar, pri Rogaški Slatini
pa Tanjšek, Zore in Driml I. Pred 50 gledalci sta tekmo sodila
Pavšer (Celje) in Holzinger (Žalec).
O. HOLZINGER
hokej na travi
V MURSKI SOBOTI ŠELE TRETJI
Celjski hokejisti na travi so pričeli z novo sezono. V Murski
Soboti so štartall na tarnirju za pokal Pomurja. Na pot so
ixlšli z močno pomlajeno ekipo in samo štirimi člani članske
ekipe. To se je poznalo tudi pri uspehu. V prvem srečanju so
namreč igrali neodločeno proti članu zvezne lige Zelini 2:2,
v drugem srečanju pa izgubili proti reprezentanci Pomurja 0:4
Zadetka za Gaberje sta na prvem srečanju dosegla Vojko
Bratec in Hercegorija. Končni vrstni red turnirja: Zelina 3, Po-
murje 2 in Celje 1 točka. j k
V NEDELJO START CELJSKIH HOKEJISTOV
Hokejisti na travi ekipa Gaberja bodo v nedeljo štartali v
zvezni ligi. V prvem kolu spomladanskega nadaljevanja se bodo
ob 10. uri srečali na Skalni kleti proti Trešnjevki iz Zagreba.
Tokrat bodo nastopili z močno pomlajenim moštvom. jk
odbojka '
ODBOJKARJI GABERJA ČETRTI
Zimsko pokalno tekmovanje najboljših slovenskih odboj-
karjev je končano. Celjski odbojkarji so med trinajstimi moštvi
osvojili odlično četrto mesto, takoj za Kanalom, Kamnikom in
■Jesenicami. Zbrali so 34 točk. V zadnjem kolu so imeli sicer
manj uspeha in so dosegli naslednje rezultate: Polet : Gaberje
2:1, Kamnik • Gaberje 2:0, Gaberje ; Bovec 2:0, Trebnje : Gaberje
2:1. jk
nogomet
MINIMALNI PORAZ V TRBOVLJAH
Nogometaši Kladivarja so odigrali povratno srečanje proti
Rudarju v Trbovljah. Že v prvem srečanju v Celju smo zabele-
žili izredno igro Rudarja. Tudi tokrat so igralci Trbovelj bili
boljši in zmagali 3:2. Zadetka za Kiadivar sta dosegla Hribernik
in žavski. jk
ZMAGA IN PORAZ NOVINARJA
Nogometaši Kovinarja so se v zadnjih dneh pomerili kar
dvakrat na nogometnih igriščih V prijateljski tekmi so doma
izg-ubili proti Dravi 1:3. Zadetek je dosegel Hribernik.
V pokalnem tekmovanju pa so premagali Polzelo 4:0. Zadetke
sta dosegla Motoh tri in Klinar. jk
OLIMPU GRE NA TUJEM ODLIČNO
Nogometaši Olimpa igrajo izven Celja bolje kot doma. V
povratnem dvoboju so v Krapini preniagali Zagorca 3:1, če-
ravno so v prvem srečanju doma igrali 3:3. Gole je dosegel
Ubavič.
V pokalnem tekmovanju pa so v nedeljo v Šoštanju prema-
gali tamkajšnjega Partizana 2:1. Tokrat sta v črno zadela
Ubavič in LovretiC. j k
POKALNE NOGOMETNE TEKME
Na območju celjske nogometne podzveze se je odigralo prvo
kolo pokalnega nosometnega prven=;(va za ju.goslovanski nogo-
metni pokal. Rezultati srečanj: Ponikva : Boč 2:3, Žalec : Vojnik
1:5, Zreče : Dravinja B 0:3. Ljubno : Šoštanj 1:2, Polzela : Go-
tovlje 6:1, Straža : Steklar 9:2. Opekar : Laško 8:3, Sevnica : Pa-
pimičar fi:3, ROD (Radeče) : Brežice 0:12, Senovo : Cehilo-
zar 4:2. T. T.
V NEDELJO START CNP
v nedeljo se bo pričel spomladanski del tekmovanja v
celjski nogometni podzvezi. S tekmovanjem bo najprvo pričela
prva skupina, medtem ko druga , skupina in mladinska lisia
teden dni pozneje. ' T. T.
Ostale športne rezultate preberite na srednjih
straneh (10 in 11), kjer smo jih objavili zaradi po-
manjkanja prostora na športni strani.
Uredništvo
I   CELJE
PRVOTNO GARAŽE, ZDAJ SKLADIŠČE
ZDRAVKO VIDMAR, odbornik: Zanima me objekt
ob Kocbekovi uilioi, poleg osnovne šole Prve celjske
čete. Ko p tu nastalo gradbišče, je bilo slišati, da gre
za ga.raže, zdaj pa je tu skladišče celjske emote Slove-
n ja-avto. Vprašujem, kdaj je prišlo do spremembe
n '.mena m ali bomo v Celju dobili zaradi izpada teh
garaž kje druge?
JOŽE TANKO, oddelek za gradbene in komunalne
zadeve: do spremembe namena je prišlo že med
gradnjo.
SEJEMSKI PROSTORI
ZDRAVKO VIDMAR, odbornik: Kot je znano, je
poslovno združenje .A:.»3ns pobudnik akcije zsa gradnjo
sojemskih prostorov v Celju. Na nekem sestanku, ki
smo ga imeli na sedežu občinske skiupščdne, je bdilo
rečeno, da bo tudi skupščina imenovala svojega pred-
stavnika v pripravljalni odlbor. Ali je bilo to imenova-
nje izvršeno?
OLGA VRABIC, predsednica skupščine: Skupščina
je to nalogo izpolnila. V odbor je bil imenovan Ivan
Petauer, načelnik oddelka za gospodarstvo in družbe-
ne službe.
VMES SO STOPNICE
Na zadnji seji sveta za urbaniii»jm, gradbene, ko-
munalne in stanovanjske zadeve pri skiipščini občine
Celje se je razvila med drugim živahna raz^praiva oko-
li poslovnega poročila o zjaključnem računu sklada iz
prispevka zia uporabo mestniih zemljiišč. I*a je direk-
tor tega sklada, tov. Jakop označil ta »nesporazum« z
nasiednjoimd besedami:
»Na vsak način bi se morali o tem pogovoriti že
prej iin saaTti med saibo razičistiti. Sicer pa je težko,
kajti plan se sestavlja v pritličju ali v prvem nadstrop-
ju, realizacija pa je v četrtem, vmes pa so stop-
nice ...«
CELJSKI OBČINSKI SINDIKALNI SVET O URESNIČEVANJU PROGRAMSKIH NALOG-
DELKI NEUSPEH PRIGUNJA
• Ob koncu januarja še vedno 1.182 delavcev manj kot 800 dinarjev osebnega dohoj
ka • Socialno razlikovanje tudi v obliki dnevnic in kilometrine • Končan Vili, novi tj
nik Občinskega sindikalnega sveta. '
Minum teden je bila v Ce-
Iju četrta redna seja občin-
skega sindikalnega sveta.
Najprej so navzoči potrdili
zaključni račun, katerega pK)-
zitivni saMo namerava celijska
sindikalna organizacija upo-
rabiti k)ot udeležbo in spod-
budo za najbolj potrebno in-
vesticijo, sprejeli pa so tudi
proračun za leto 1971.
Za javnost mnogo bolj za-
nimiva je bila razprava o
uresničevanju stališč prve
konference celjskih sindika-
tov, ki je sledila uvodni oce-
na predsednika Ivana Kra-
merja.
ANKETA O ODMEVNOSTI PROGRAMA
VSEBUJE:
Občinske sindikalni svet v
Celju je po prvi konferenca
celjskih .sindikatov smajtral za
osnovno dolžnost poikrendti
akcijo z!a uresničenje sklepov
in stališč. Po preteku treh
mesecev se je forum odločil
za anketo, ki naj pokaže, ka-
ko je akcija uspela.
Najprej osnovna ugotovitev.
Akcija je imela odmev in po-
zitivne premike v smislu pro-
gramskih stališč. Tako na
primer danes v Celju ni več
delovne organizacije, ki bi ne
prilagodila svojih internih sa-
moupravnih aktov 15. ustav-
n»3mu amandmanu in ki bi ne
uvedla tudi 42 turnega delov-
nega tedna.
Precej težje pa je bilo z
uveljavljanjem načela, da naj
v celjski občini ne bo nižjega
osebnega dohodka od 800 di-
narjev ob polni zaposlitvi.
Od piribližno 28.500 zaposlenih
v občini je imelo ob konou
Januarja še vedno manj kot
800 dinarjev osebnega dohod-
ka 1.182 delavcev. Delovne
organizacije, kjer imajo take
primere, lahko razvrstimo v
tri skupine:
% V prvi skupini so velikis
delovne organizacije, kjer
prizadevanje, da bi dosegh ta
cilj še ni končano in kjer iz
objektivnih razlog-ov, kljub
naporom, cilja še niso do-
segli. Med njimi je EMO s
352, Cinkarna s 380, Toper s
131 in Metka s 129 zaposle-
nimi, ki imajo OD nižje od
800 dinarjev.
% V drugo skupino bi uvr-
stili vrsto delovnih organiza-
cij, kjer sindikalnega mini-
muima niso uresaiičdli zato,
ker sindikalni aktiv ni poka-
zal dovolj aktivnosti, dovolj
prodomostd in vztrajnosti, v
nekaterih delovnih organiza-
cijah pa sploh razpravljali ni-
so o stališčih prve konfe-
fence.
9 Tretja skupina pa so de-
lovne organizacije, kjer kljub
naporom politične akcije sdn-
dikata ni moč dotisai zastav-
ljenega cilja in predstavljajo
kolektive, ob katerih se po-
stavlja vprašanje rentabilno-
sti, ki nenehno ne more slo-
neti na podpovprečnih do-
hodkih zaposlenih.
Na seji so nadalje ugotav-
ljali, da so tudi dnevnice ob-
lika socialnega razlikovanja,
saj je v občini Celje 24 de-
lovnih organizacij, ki imajo
dvojna merila, po dve višini
dnevnic, .seveda eno, višjo,
za vodilne, nižjo pa za ostale
delavce v kolektivu. Dnevnice
se v občini za tuzemstvo v
občini gibLjejo v razponu od
40 do 120 dinarjev. Tudi kilo-
metrine so različne in se, kot
kaže, delijo po moči motorjev
osebnih vozU. Na seji je bdilo
odločno povedano, da je
dnevnica, kot tudi kilometri-
na, povračilo zaa stroške po-
tovanja, ne pa da bi bili po-
stavki socialnega razlikova-
nja.
Ko so na seji sprejeli
sklep, da je treba stališča
prve konference dosledno
sprovesti v vseh delovnih or-
ganizacijaii, .so hlirati ^
ta vi j ali, da je 800 din^
kot vodilo pri bitka za
najnižjega osebnega doh<^
itak že pi»3seženo m da tg
šina tako in tako ni ve^
meji eksistenčnega rjij
muma.
Na seji so razpravlj;Ui
o kadrovskih sprememblij
občinskem vodstvu sindikj
Zaradi odhoda v druge 03
ne, upokojitve in menjj
delovnega mesta so bili ,
rešeni dolžnosti članov pf
sedstva Radoslav Jonak, ;
ce Krumpak, Mara Pograj
va in Viktor Stropnik,
mesto njdib je sindikalni s
v plenum kooptiral Vi
Končana, Ireno Bončino
Jožeta Kučarja in Ada
Turka.
Na svojo željo  se je
predsedstva  pK>siovil  tova
Edi Gaspari, predsednik
misije za rekreacijo in 04
ki >3 v preteklem letu iiu
izredno   bero   uspehov,
sedmih letih dela kot taj
občinskega sveta se je pa
vil še Vili Skrt, ki mu
svet izirazil  vso  pohvalo
priznanje za delo, na nj«
vo mesto pa so imenovali
lija Končana, doslej zapo
nega v kolektivu EMO.
JURE KRASOM
NA RAZŠIRJENI SEJI AKTIVA KOMUNI-
STOV S PODROČJA KMETIJSTVA:
USPEriA INVENTURA
Bogata žetev po nepolnem letu delovanja
komunistov-kmetijcev, ki jim problemov
in nalog ni bilo treba iskati
Na pobudo CK ZICS se je
v ponedeljek zbral na razšir-
jeno sejo aktiv komunistov s
področja kmetijstva, da bi
pregledal opravljeno delo po
nepolnem let« obstoja in za-
vzel stališča do trenutno naj-
bolj perečih problemov. Se-
je sta se poleg predstavnikov
občinskih skupščin, političnih
organizacij in kmetijskih or-
ganizacij celjskega jKDdročja
udeležila tudi član IS Slo-
venije ing. Milovan Zidar in
tajnik republiškega sindikata
kmetijskih delavcev Ivan
Kukovec.
Sekretar aktiva, tovariš Pe-
ter Hlastec ni imel težav, ko
je poročal o preteklem delo-
vanju aktiva, da bi dokazal,
kako potrebna je taka obli-
ka združevanja komunistov
bila in kolikšne naloge je v
slabih desetih mesecih opra-
vila.
Ker bomo o posameznih
spletih vprašanj v našem ča-
sniku še poročali, bi se to-
krat omejili le na nekaj naj-
bistvenejših problemov ter
nanje vezana stališča.
9 Vključevanje kmetov v
.samoupravne odnose je aktiv
obravnaval v spletu vprašanj
okoli usklajevanja statutov
kmetijskih organizacij. Hkra-
ti ob tem prizadevanju je ak-
tiv od samega začetka stal na
stališču, da »svobodno zdru-
ževanje kmetov« v takorme-
novanih društvih, zlasti v
šentjurski, šmarski, pa tudi
mozirski in žalski občini po
litično, gospodarsko in si-
stemsko ni primerno. Toli-
ko bolj so ob tem bili prese-
nečeni nad stališči republi-
ške konference SZDL, ki so
njihovim močno nasprotni.
% Presenetljivo malo je
bilo na seji govora o zdru-
ževanju vseh kmetijskih or-
ganizacij na celjskem območ-
ju. Ta naloga še ostaja, nuj-
no pa bo izdelati študijo eko-
nomske utemeljitve združe-
vanja.
0 Posebno pozornost so
posvetili gospodarskemu sta-
nju kmetijskih organizacij,
ki je vso prej kot rožnato
ob nenehnem naraščanju re-
produkcijskih sredstev in za-
mrznitvi cen osnovnih živil,
ob odnosu bank do teh oi^a-
nizaciij, pa naj gre za potre-
be krnetijskih organizacij ali
investicije v zasebnem kme-
tijstvu.
0 Ko so govorili o kmetij-
skem trgu po zamrznitvi cen
so ugotovili, da priborjene
izboljšave (cene mleku in
mesu) sproti požirajo rasto-
če cene umetnih gnojil, moč-
nih krmil in mehanizacije,
hkrati pa konkurenčnost ku-
p>cev iz sosednih republik in
domačih klavnic, ki niso ob-
vezne plačati klavntne.
9 Ob dejstvu, da se ma-
terialna osnova pospeševalne
službe izboljšuje je teižišče
razpra\'e slonelo na vpraša-
nju ali tudi veterinarstvo so-
deluje pri tem. Rečeno je bi-
lo, da je to dolžno, vendar
v okviru enotnega razvojnega
koncepta.
% Tudi o kmetijskem šol-
stvu so razpravljali, pred-
vsem pa o tem, da je v
učnih programih osnovnih
šol dovolj »časovnega fonda«,
da pa je bolj pereče vpraša-
nje, kaj vključiti v program
in kdo bo takim nalogam
kos.
9 Razprave udeležencev iz
občin Šentjur, Šmarje, pa tu-
di Laško in Mozirje o tem,
kako kO'mune rešujejo eko-
nomski in socialni položaj
kmečkega človeka, so bile v
bistvu ponovitev in vnovično
ponavljanje že znanih, toda
izredno trmoglavih dejstev o
nerazvitosti, proračunskih te-
;4obah itd.
Se cela vrsta problemov je
bila na dnevnem redu; od
zdravstvenega in pokojnin-
skega zavarovanja kmetov, o
družbenem dogovoru in sa-
moupravnem sporazumu o
delitvi dohodka v kmetijskih
in predelovalnih organizaci-
jah, o vprašanju upravičeno-
sti kmetov na udeležbi rezul-
tatov preteklega dela itd.
Skratka bila je to resnič-
na inventura z dokazi, da je
bilo veliko storjenega, da pa
je -še neprimerno več odprtih
vprašanj. JURE  KRAŠOVEC
PRED ZAKLJUČKOM LETOŠNJEGA POLLETJA: NA PROGI LJUBLJANA-CELJE ELEKTRI
NI VLAK
NAPETOST mm POPUSTILI
Kot smo pričakovali in tu-
di napisali, se zadeva okoli
elektrifikacije železniške pro-
g»3 skozi Celje razvija nor-
malno in v duhu medseboj-
nega sporazumevanja. To se-
veda velja za celijisko urbani-
stično komisijo, ki je ponu-
dila celo roko za ugodno re-
šitev problema, četudi na
škodo mesta in njegovega
razvoja, pa tudi za združeno
železniško transportno pod-
jetje v Ljubljani, ki že popu-
šča v svojih stališčih in tako
sprejema nekatere celjske
predloge.
Na zadnjem razgovoru med
člani urbani.stične komisije in
združenega želkezniškega tran-
sportnega podjetja, so Celja-
ni prišli s predlogom, da je
elektrifikacijo proge moč iz-
vršiti na sedanjiih tiimih na-
pravah pod naslednjimi po-
goji:
a) da se višina podvoza pri
pošti ne zmanjša;
b) da se opustijo tirne na-
prave in skladišča  ob  Ulici
14. divizije ter v celoti pre-
nesejo na novi lokotovoimi
kolodvor v Cretu takoj po
izxiaji uporabnega dovoljenja
za novo skladišče v Cretu.
Hkrati s tem pa naj železnica
prepusti zemljišče in objekte
ob Ulici 14. divizije občini
pod primernimi pogoji oziro-
ma ustiiazno odškodnino:
c) da se do časa, ko bo
opuščen industrijski tir s
priključkom na sedanjo že-
lezniško postajo, odstranijo
objekti in naprave progovzdr-
ževatoie in vlečne službe, ki
stojijo med elektrificiranimi
južnimi tiri in Mariborsko ce-
sto. To delo mora biti takš-
no, da bo zagotovljeno ne-
moteno poslovanje železnice,
sicer pa ne sme trajati dlje
kot eno leto po ukinitvi in-
diustrijsk^a tira;
d) da se do časa, ko bo
opuščen priključek industrij-
skega tira na sedanjo železni-
šlto pK>stajo opusti tudi seda-
nja tra.sa priključka savinj-
sk»3 proge na železniško po-
stajo Celje in da se opušče-
na trasa nadomesti z novim
tirom, ki bo povezan z novo
postajo v Gretu.
Takšni so torej celjski po-
goji za izdajo soglasja k elek-
trifikaciji železniške proge
skozi mesto. Po dosedanjem
poteku razgovorov kaže, da
so železničarja sprejeli vse ra-
zen zadnjega, pa še zanj so
rekli, da potrebujejo nekati
časa za proučitev, kar pome-
ni, da ga niso odklonili vna-
prej.
Na celjskem želtaznišk
vozlišču je nastopila odj^
in prav je tako, saj gre
problem, ki mu Celje ne a
biti nepremagljiva ovira, i
tudi takšna rešitev nuj
terja spremembo urbanisi
nega načrta.
Ali Muko po vsem t«
ugotovimo, da bo pred sU
pom letošnjega prvega p
let j a urejena skozi Celje eif
trificirana železniška  prot
UPRAVIČENO NEGODOVANJE
Kmetje v nekaterih prede-
lih zgornje Savinjske doline
so se potožili, da v zimskem
času nekatere gozdne ceste
niso bile splužene niti en-
krat. Res je, da so bile te
ceste prvenstverjo zgrajene
zaradi transporta lesa, res pa
je tudi, da tod žive mnoge
družine, ki jim cesta pome-
ni najkrajšo in najdostop-
nejšo pot do doline. Modro-
vali so tako, da bi bile ceste
prav gotovo vzdrževane tudi
v zimskem času, če bi bilo
potrebno transportirati 1
Ker pa le-tega ni bilo, so (
ste ostale dodobra zasute
snegom, kar je povzročalo
zave predvsem šolarjem,
so vsakodrjevno gazili pr
šoli v dolino.
No sonce je za letos op:
vilo svoje. Upajmo pa,
bo drugo leto drugače in
bo plug zašel tudi na ti
ceste, ki bodo v zimskem
su služile ljudem, predvs
njim, ne pa samo transp
tu lesa. _
PLENUM OLEPŠEVALNEGA IN TURISTIČNEGA DRUŠTVA
TUDI NAM NAJ BO LEPO
Plenum olepševalnega in
turističnega društva v C»3lju
si je za osrednjo točko dnev-
nega reda izbral splošno tu-
ristično problematiko mesta
ob Savinji. Iz tega komplek-
sa pa je izluščil nekatere po-
drobnosti, ki zaslužijo večjo
pozornost, zlasti še, če hoče
tudi Celje v korak s sploš-
nim turističnim napredkom.
Ni naključje, da se je pred-
seidnik Rado Jenko najprej
ustavil pri gostinstvu. V tej
zvezi je opozoril ne samo na
nujnost integracije, marveč
tudi na druge probliame. Med
drugim gre z-a ugotovitev, da
ima danes Celje okoli 50 no-
čitveruh kapacitet manj kot
jih je imelo 1939. leta. Mesto
pa poleg drugega potrebuje
osrednji   hotel  s  po-imemo
dvoirano, kegljiščem, kopali-
ščem itd.
Poglavje zase so izletniške
točke. Vse kaže, da bo po za-
slugi Ingrada tudi postojanka
»Na gričku« kmalu polno za-
živela. Vprašanje je, kako v
izletniški turizem vključiti
Šmartno v Rožni dolini z oko-
lico. Precej preglavic pa bo
delal še Stari grad, zlasti še,
ker ne gi»> samo za asfalti-
rano cesto, marveč tudi za
vzdrževalna in druga dela pri
ruševinah. EVoločena nasprot-
ja, ki se pojavljajo prav v
teh prizadevanjih, bo treba
zgladiti in ubrati takšno pot,
da bodo zadovoljni tako turi-
stični delavci kot tisti, ki so
poklicani, da čuvajo naše
zgodovinske spomenike.
Gradnja, oziroma moderni-
zacija ceste na Stari grad po-
staja dejstvo. Večji promet
na njej pa bo zsahteval uretM-
tev Pelikanove poti za pešce.
Plenum celjskega olepše-
valnega in turističnega dru-
štva pa se j»3 z enako vnemo
zavzel tudi za čimprejšnjo
zgraditev sejemskih prosto-
rov, s tem v zjveizji za poikriti
plavalni bazen, za streho nad
drsališčem v mestnem parku
itd.
Nekateri prebivalci celjske-
ga mesta, zlasti starejši,
močno pogrešajo kavarno
klasičnega vzorca. Na plenu-
mu so opozorili tudi na hišo
ob cesti na grad, kjer so le-
seni nadzidek sicer odstrani-
li, vse skupaj i>a je v takš-
nem stanju, da dolgo ne mo-
re trajati. Društvo je še ve-
dno zainteresirano, da bi tu
uredili prijatno   postojai
zlasti še,  ker  je  ta  to
hkrati   najlepši   razgled
mesto.
Na plenarni seji so op<
rili še na divja smetišči
Celju, na neurejen prome|
Prešernovi ulici, na c
parkirni prostor pri Aške
vem spomeniku v Vodnii
ulici itd., itd.
Sestanek članov plesO'
celjskega olepševalnega in
rističnega društva je v9
kor opozoril na izredno
zadevnoet te organizacija
turistično uveljavitev 0
pa tudi na ui»3jenost tni
na njegovo lepoto. Vsa
prizadevanja bi lahko zjdi^
v besede: »tudi nam na)
lepo v mestu, v katereTT
vimo<(!
na zbche s preprostejšo besedo
v CELJSKI OBČINI.SO KRITIČNO OCENILI LETOŠNJO PRORAČUNSKO RAZPRAVO
pred'.og proračuna sikup.«!-
jie občine Celje, o katerem
\jo v petek rarapravljala še
9lcuip«čina občine, je v mi-
jiiulih dneh opravil običajno
pot javne razprave. Potem,
ilco so o njem raapravijali v
gvetih krajevnih skupnosti, v
odborih organizacij Sociali-
stične zveze, raaličnd sweiti in
organi skupnosti, so se o i>o-
sameanih postavkah in pred-
logu kot celoti izrekli še zbo-
ri občanov. Kot običajno, je
tudi tokrat raapravo vodila
Socialtstična zveza — ob so-
delovanju odbomiikov in
dtTUžbono-palitičsnih organi2a-
cij na terenu. Zato je iz-
vršni odbor občinske konfe-
rence na svoji zadnji seoi to
razpravo tudi ocenil, o stali-
ščih občanov in sivojiih ugo-
tovitvaih pa, bo poročal tiudl
na zasedanju sikuipščine ob-
čine.
Najrazilionejša ugotovitev
javne razprave in vseh dru-
gih  dosedanjih   ocen   letoš-
njega proračuna je, da daje
račun bistveno boljšo mate-
rialno osnovo za delo veči-
ne dejavnosti, ki se financi-
rajo iz proračuna. To še po-
sebej velja za področje kul-
ture, vzgoje m izabraževantja
ter pvm tako za socialno
varstvo in celo za zdravstvo.
Znatno več sredstev bodo do-
bile tudi krajevne skupno-
sti — in kar je še važnejše
— letos bodo ta denar raz-
delili po p>03el>nih kriterijiih,
ki so jiii v krajevih skup-
nostih dodobra uskladili. Za
javno razpravo na zadnjih
zborih občanov pa je značil-
no, da so občani veliko več
svoje pozomostd posvetili vi-
šini in delitvi tistih sredstev,
ki jih bo dobila določena kra-
jevna skupnost, kot pa pro-
računu — ali v celoti ali po-
sameanim j>ositavkam. To bi
lahko tudi pomenilo, da je
bUa javna razprava morda
presilabo pripravljena —
predvsem pa, da gradivo, o
katerem naj bi razpravljali,
občanom ni bilo posiredova-
no na način, ki bi bil dovolj
razuimljiv in hkrati tudi za-
nimiv. Zato smo v ocenah
javne razprave večkrat siiša-
li, da bo prihodnjič treba
poiskati nove načine te raz-
lage, suhoparnim številikam
pa priložiti oceno dosedanje-
ga dela in opis kvalitetnih
sprememb, ki bd jih naj mo-
rebitna višja proračunska po-
stavka zagotovila v delu in-
stitucije ali dejavnosti, ki ji
je namenjena. Pra;v tako bi
bilo smotrno, če bd »prora-
6uns!ki potrošniki« tudi med
letom občasno poročali o
uresničitvi svojih programov.
Elna pomembnih pomanj-
kljivosti letošnje raapran/e
o proračunu skupščine obča-
ne Celje je bila tudi to, da o
predlogu v gospodarskih or-
ganizacijah . sploh niso raz-
pravljali. Ne gre za to, da bi
gospodarstvo zdaj do po-
drobnosti tehtalo   delež,   ki
ga bo iz proračuna dobila
ta ali ona institucija, ven-
dar je razumljivo, da je
potrebno omogočiti vpliv na
proračunsko potrošnjo tu-
di tisti sredini, ki proračun
v glavnem oblikuje.
Morda bi ob ocenah letoš-
nje proračunske razprave
zapisali samo še to, da bi
bilo prav, če bi se to-
kratnih — za vp-liv na potek
javne razprave prepoznih
ugotovitev — spomnili pri-
hodnjič dovolj zgodaj, da bi
lahko na podlagi njih pripra-
vili vsaj racapravo za prihod-
nji predlog piroračvina skup-
ščine, žal se v družbeno-po-
litični praksi na terenu pre-
rado ponavlja, da nekatere
slabosti iz leta v leto — le
ugotavljamo. To prav gotovo
velja tudi za zbore občanov,
ki predvsem v mestnih kra-
jevnih skupnostih ne pome-
nijo tega, kar bi po zakoni-
tih določilih občanom mog-
li pomeniti.        I. BURNIK
konjiški odbornilli sprejeli proračun
Na zborih volivcev predvsem razpravljali o lokalni
problematiki, manj pa o širših in tehtnejših občlnf;kih
problemih, kot je tudi proračun za letošnje leto —
Kljub povcCanju proračuna za 10 odstotkov denarj;i na
vseh koncih primanjkuje — Zlasti kritično je stanje v
financiranju B programa
Za zadnje zbore volivcev
v vseh dvaindvajsetih krajev-
nih skupnostih konji.ške ob-
čine je značilno, da občani
niso imeli bistvernih pripomb
na r>redlogu občinskega pro-
računa, temveč so več in po-
drobneje razpravljali o drob-
nih lokalnih prcblemih in u-
gotovili, da za njihovo hit-
rejše reševanje še vedno pri-
manjkuje sredstev. V letoš-
njem letu bodo krajevne
skupnosti razpolagale s 283
tisoč dinarji, kar je nekoliko
več kot lani, vemdar še ved-
no ne toliko, kolikor bd po-
trebovali. Občani so pred-
vsem kritizirali zdravstveno
službo, problem električnega
omrežja zaradi stalnega pa-
da napetosti, prispevke za
kmečko zavarovanje, ki so
previsoki,    gradnjo    šolskih
objektov itd.
Po krajši razpravi so od-
borniki med drugim sprejeli
odlok o prispevkih in davkih
občanov, kjer so v prečišče-
nem besedilu v 34. členu do-
dali, da so prispevka od kme-
tijstva oproščeni lastniki ze-
mljišč, če skupni letni kata-
strski dohodek teh zavezan-
cev od negozdnih površin ne
pr-sisega določene meje in če
jim je kmetijstvo osnovno
pridobivanje sredstev.
Proračim občine Slovenske
Konjice v letošnjem letu zna-
ša 7 milijonov 158 tisoč din,
kar je za 10 odstotkov več
kot v lanskem letu. V tej
vsoti so zajeta tudi sredstva
za novo ustanovljeno kultur-
no skupnost. Sredstev na
vseh koncih primanjkuje in
mnogi že čakajo na rebalans
proračuna, kjer naj bi iz-
tržili še dodatna sredstva.
Prav letos je predvsem zara-
ri stabilizacijskih ukrepov si-
tuacija specifična. Kljub te-
mu so se odločili še za ome-
jitev proračunske potrošnje,
ki naj bi trajala do konca
septembra in bi mesečno za-
jela 2 odstotka namenjenih
sredstev. V to kategorijo ne
uvrščajo šolstva in vzgoje,
ki imata drugačen način fi-
nanciranja. T. V,
»Akcija 75« gre ii koncu,
saj je na programu ie še en
seminar, ki bo v drugi po-
lovici aprila v Bohinju in pa
ekskurzija v eno večjih ita-
lijanskih tovarn.
MA »Koniis« v Slovenskih
Konjicah je redno pošiljail
svoje člane na seminar-
je, kjer so si nabrali dolo-
čeno znanje in samozavest,
ki je za mladinsko organiza-
cijo ter njeno i2rvajanje dela
nujno potrebna. Pa ne samo
to. Sklenili so, da ne bodo
ostali v mejah dvojnega ak-
tiva, temveč bodo začela so-
delovati z mladimi izven ko-
njiške občine ter na ta na-
čin spoznali prizadevanja in
vfclijučevanje mladih ' v samo
upravljanje in doseganje za-
danih ciljev. Tako bo mla-
dinskih aktiv »Konus« pova-
bil v začetku aprila mladin-
ski aktiv »Iskra« iz Kranja.
V dopoldanskih urah si bo-
do mladi tega aktiva ogleda-
li našo tovarno, popoldne se
bosta se&tali predsedstvi ak-
tivov ter izmenjali mnenja
in se domenili za skupen
program dela.
Zatem se bosta mladinska
aktiva pomerila še v šport-
nih panogah, tako v košar-
ki, rokometu in odbojki, ki
bo v modemi telovadnici šo-
le »Dušana Jereba«.
Srečanje bo zakljiučeno s
plesom v veliki dvorani mla-
dinskega doma.
LETOS 15 MILIJONOV PAROV NOGAVIC
Letošnja proi23vodnja v to-
varni nogavic na Polzeli se
bo kot kaže približala 18
milijonom parom nogavic,
kar pomeni povečanje za o-
krog 25 odstotkov. Š-ivalnica,
ki so jo pred kratkim odprU
v podaljšku sedanjih proiz-
vodnih obratov, je nov člen
v tehnološki pridobitvi v za-
dnjih letih. Zaenkrat delo v
novi šivainici teče poskusno,
ko pa bodo prišli iz uvoza
še stroji, ki jih pričakujejo.
bodo vse faze dela opravili
stroji z veliko manj delovne
fcile kot doslej.
Za tovarno nogavic je zna-
čilno, da se že nekaj let pre-
usmerja od klasičnih izdel-
kov do takšnih, ki jih sedaj
narekuje tržišče, oziroma sve-
tovna moda. Eden najiosnov-
nejših izdelkov te tovarne pa
so elastične ženske žabice,
po katerih je največje pov-
vpraševanje. V začetnem star-
tu so teh žabic izdelali okrog
300.000 parov, letos pa jih
nameravajo poslati na tržišče
2,5 rmlijona. Povečano pro-
izvodnjo jim bodo omogo-
čili novi prostori kot je ši-
valnica, saj je bila stara ute-
snjena in za FK>večanje pro-
izvodnje neustrezna. Nova ši-
valnica ima sodobno urejeno
garderobo, klimatske napra-
ve, sanitarije, ^kratka vse,
kar je p>otrebno za dobro po-
čutje delavk.
T. TAVČAR
Prejšnji teden je bila deseta redna seja sveta za soci-
alno varstvo skupščine občine Celje. Poročilu Centra
za socialno delo za leto 1970 je sledila obravnava za-
nimivega programa za leto 1971, katerega je podala
ravnateljica Centra za socialno delo Zofka Stojanovi-
Čeva.
Ocena stanja socialnega
vairstva posameznih kategorij
občanov ter dosedanja vlaga-
nja družbenih sredstev za iz-
boljšanje socialnega položaja
le-teh, je za sedanje možno-
sti občine vsekakor doikaj
Ugodna.
Razaiiih oblik materialne po-
nioči je deležno 2700 občanov
^'U 4,5 odstotka od celotnega
Prebivals.tva občine. Tu so
zajeti le tisti, ka jim • po-
nudena iz sredstev o^b-
činskega socialnega sklada,
neupoštevaje pomoči, ki jo
nudijo delovne in dnuge druž-
bene organizacije.
Drugih nematerialinih uslug
s področja socialno vzgojnega
dela, pomoč pri urejanju od-
nosov v družini, izven druži-
ne, svetovanje, urejanje raz-
nih socialnih problemov, kair
je posebno pomembno za
življenje posameznika tn
družbenih skupin je deležno
2800 občanov ali 4,7 odstotka
od celotrusiga prebivalstva.
Tako oskrbuje Centor za so-
cialno delo okrog 6.600 obča-
nov.
Socialna služba je maksi-
malno zavzeta ;)ri svojem de-
lu, kar dokazuje, da je služ-
ba široko raaviliSi svojo  de-
javnost. Pn bivujem de-u se
preceti opira alasti na krajev-
ne sktipnosti, ki svojo
prostovoljno sociliano delo u-
smerjajo v prvi vrsti na var-
stvo starejiših oseb, v manjši
meri na varstvo družin in
otrok. Nadalje se opira na
sodeljovajnje osnovnih šol in
vzgojno varstvenih ustanov
predvsem - glede varstva
otrok. Zavzema se za pove-
zavo z delovnimi organizaci-
jami zavodi var>tva družine
in mladih Ijiudi, ki se vklju-
ču>jjo v kolektiv. V tesni po-
vezavi je z zdravstveno služ-
bo, v zvezi z preventivnim
zdravstvenim varstvom otrok.
Bori se za tesnejšo povezavo
z družbenimi organizacijami
pri razvijanju prostovoljnega
dela. Tako postaja skrb za
človeka in njegovo socialno
varnost vedno bolj družbena,
kar poglablja element soli-
darnosti v sistemu socialnega
varstva.
Najtesnejše  pa mora  biti
suaei.^vadijc z a:'u.guiii po-
dobnimi sliužbami, predvsem
s pedagoškimi službami in
vzgojno varstvenimi ustano-
vami. Vse te dejavnosti pa
naj bd koordiniral občinski
organ. Samo tako bo lahko
prišlo do pozitivnih rezulta-
tov in še večje us.,.»:šnosti pri
delu. Kljub letošnji premajh-
ni koordinaciji med organiza-
cijami, pa je bila socialna
služba zelo razvejana, saj do-
sega številu socialnih pod-
pirancev rekord v republi-
škem merilu.
Ob zaključku je bilo na seji
sveta podanih nekaj predlo-
gov. Prvi je bil predlog za
preimenovanje Sklada druž-
benih pomoči, drugi pa je
naslovljen tovarniškim sindi-
katom, naj skušajo sami re-
šiti problem začasno nezapo-
slenih delavcev in naj zato v
okviru socialnih podružnic
oddvoje nekaj sredstev za
najnujojijše pirimere.
Z. S.
ANONIMNA KORAJŽA
v rubriki, rezervirani za mnenja, spuočila in
predloge, zadnje tedne »divja« papirnata vojna med za-
govorniki in nasprotniki podlistka >xAm6rika, kje je-
tvoja čast«. Nimam namena ix>segati v ta dvoboj, pač
pa v oceno udeležencev.
Le poglejte si zadrsjo številko tednika in razmerje
sil v rubriki »pisma bralcev«. Tisti, ki menijo, da je
grozodejstva treba odkrivati (Peter Krajnc) in ki me
n;jo, da je prepodlo zagovarjati vojne zločine (Jože
Perčič) so nastopili javno, odkrito z polnimi imeni.
Oni drugi, ki se vprašujejo,, zakaj objavljati kaj take
ga, četudi je kristalna resnica, ki se sprašujejo kale
ri pisun se je lotil tako blatiti Ameriko, so podpisani
z začetr.icami. Res je, da ima uredništvo njihova pol-
na imena, ima pa tudi njihove prošnje, da jih podpi-
še le s kraticami. Iz kakšnih razlogov'leti ne želijo
biti s svojimi stališiči znani.
Tudi za takšno anonimno korajžo lepa hvala, je
namreč tudi po svoje nemoralna.
JURE  KR.A50VEC
RAZLIČNA CENA VODE
Od Stanovanjskega podjetja je prišel tovariš kasi-
rat vodarino. V hiši je pet strank; štiri stranke so
plačale po osebi le 2 dinarja, peta stranka, to sem pa
jaz. pa sem moral plačati po 4,20 din po osebi. Spra-
šujem, če je voda, ki jo porabim jaz I. vrste, da mo-
ram plačati enkrat več. v novo stanovanje sem se vse-
lil 1 decembra 1970 in sem moral za prejšnjo stranko
plačati vodarino za november. Tako sem 15. januarja
plačal za dva meseca tovarišu Polenšku, za kar pa mi
ni izdal potrdila. Za november sem bil primoran pla-
čati, saj so mi vodo zapirali že pred tem, ko sem
plačal, tako da sem jo moral nositi od soseda.
Prosim za odgovor diretiitorja celjske Plinarne.
MERNIK JULIJAN
Roška 7, CELJE
STARA PAŠTETA
Pred nekaj dr«vi je žena kupila v zelenja\TTi trgo-
vini v Laškem jetrno pašteto »Sljerne«. Kor se mi je
pri odpiranju zdela vsebina malo sumljive .kakovosti,
sem pogledal na datum proizvodnje. Na pokrovu je
bilo vtisnjeno: 2.9.1969. Ne vem, kolikšen je • rok tra-
janja, toda 25 mesecev je pa menda le preveč.
Ne verjamem, ali tudi takšne stvari pridobijo na
vrednosti, če so stare, kot rja primer v muzeju. Ali
trgovska podjetja čakajo_ da se bo kdo oglasil, ko bo
šel k zdravniku, ker nekaj ne bo v redu v želodcu
zaradi stare paštete in iih bodo šele potem likvidira-
li iz prometa?
Pa brez zame.e, če sem komu na prst stopil!
D. M. Ul^KO
DOLINA, KAJ RES IZMIKAŠ ROKO
GALICIJI
2e leta nazaj je med nami tlela želja, da bi enkrat
tudi v Galiciji imeli praznik občine Žalec. Po mnogih
prošnjah smo končno le uspeli, da nam je bila za leto
1971 zaupana centralna slovesnost ob občinskem pra-
zniku. Ob vseh dosedanjih prazmikih, so v posamez-
nih krajevnih skupnostih urejali najrazličnejše komu-
nailne in druge zadeve, kar v »3 je prispevalo k bolj-
šemu razipaloženiju in delovnemiU zagonu občanov.
Mi smo Sli za to leto planirala urediti cesto od Pi-
rešice do Galicije. To ni le 2ELJA, to je POTREBA!
Zakaj potreba? Preko 120 delavcev odhaja dnevno
na delo v Celje, Žalec in Velenje. Edina zveza jim je
avtobus v Veliki Pirešici. Od doma odhaijajo toirej že
ob pol petih, da pravočasno pridejo na (.*}lo in tam
— čeprav že od poti utrujeni —pomagaj(j uitvarjati
dohodek. Prav ta dohodek — torej TUDI NAŠ — je bi
vir sredstev, s katerimi se je v dolini marsikaj uredi-
lo. Poleg delavcev so tu še otroci, ki so si morali žal
celo sami urejati obupno cesto, da jih sedaj vozi avto-
bus v šolo. Tu so še žene ali »potujoči koši« na celj-
sko tržnico, ki tudi po politretjo uro daleč nosijo na
ramah borne viške, da prinesejo domov skromne di-
narje za si'/o,io družino. Drugega načina prodaje zara-
di slabe ce>>j skoraj ne potzmsmo. Ni čuda, da mladi
odhajajo s km©'iiij v dolino, kjer .se jim ob rednih me-
sečnih dohodkih reže debelejši kos kruha. Prav do-
bro vedo, da tu nimajo nober^ perspektive, saj n če-
sar ne bi mogh prodati, kar bi z umnim gospodar-
stvom lahko pride^iali. Samo od paral pač ne m("re;o
živeti! Prav zato je absurd, da se zdaj nekateri v do-
lini sprašujejo, če je asialfcna cestn v Galifijo g(/ .-
darsko opravičljiva ali ne.
Zdi se nam tud'i, da smo v NOE pokazali v kraju
vso privrženost naprednim socialističnim idejam, kar
pričajo tudi - » . line žrtve in poižgane domačije iz na-
šega območja. Tod, po obrobnih krajih, so vso podpo-
ro našU tudi tisti, ki bi zdaj, ko je dolina kolikortoli-
ko urejena želeli spremeniti politiko do kamunal-
nih zadev. Prav tako smo v povojnem obdobju razume-
li, da je potrebno najprej urediti centre, kjer se od-
vija glavna gospodarska nit. V času, ko so se s skup-
nimi sredstvi urejaiiia ta sredi.šča, smo mi na svovje žu-
lje in ob mnogih tisočih udarni.^kih ur gradili vaške
ceste, zamenjali leta 1953 petrolej! z elektriko, name-
sto brent napeljali v zadnjem času pet vaških vodovo-
dov, napeljali telefon itd.
Cesta, ki jo HOČEMO zgraditi, ne ho vaška ce-
sta, ki bi povezovala posamezne domačije. TO bo le
glavna vez z dolino, od katere pa bodo posamezni za-
se Ifc še vedno na svojo roko vzdrževali več kilome-
trov dolge vaške ceste. Toda z njo bi nam bila pribli-
žana dolina m življenje, do katertega imamo popolno
pravico. Mar ne? Mi bomo vložili vse svoje moči, toda
dolina — NE IZMIKAJ NAM ROKE! Le v tem slučaju
bo občinski praznik občine Žalec res praznik za Gali-
čane in vse tiste, ki čutijo z nami. J. K.
OBČANI VSE AKTIVNUSI
(nadaljevanje s 1. strani)
Tako je bilo v Šempetm
in na Vransikem, kjer so se
zbori volilcev začeli, pa v
vseh manjših krajih in ne
nazadnje tudi v Gotovljah,
V nski gori in drugod, kjer
so zbore volilcev zadnjo ne-
ti 4 j o zaključili.
Jasno je, da so občani naj-
vcč razpravljali o nadaljjem
ri.zvoju občine, tako gospo-
d irskem, kot tudi družbe-
na sm. Zanimalo jih je poslo-
vi; nje posameznih delovnih
o.-ganizacij in to predvsem
z;saj, v novih gospodarskih
pjgojLh.
Ker je žalska občina izra-
ziro kmetijska je razumljivo,
d;i so se občani zanimali tu-
di za delovanje kmetijstva
in razvoj predvsem zasebne-
ga sektorja ter kakšni bodo
davki v letošnjem letu. Veli-
ko je bilo govora o tercial-
ni dejavnosti, ki je prav v
žf..lski občini še vse prema-
lo razvita.
Po končanih razpravah
la.h,ko zapišenio, da je bilo
delo krajevnih skupnosti v
lanskem letu glede na raz-
p;)ložljiva sredstva uspešno.
Ziasti veliko so napravili pri
drobnih, vendar zato nič
manj pomembnih komunal-
nin problemih, ki — če so
urejeni — kraju veliko do-
prinesejo. Da so rezultati
u pesni gre zasluga tudi
STJOSobnosti angažiranja ob-
čanov, da so s svojimi sred-
6' /i, prostovoljnim delom in
materialom (predvsem les)
obogatili razpoložljiva druž-
btna sredstva.
NE PRISPEVEK ZA
MESTNO ZEMLJI-
ŠČE, TEMVEČ KO-
MUNALNI SAMO-
PRISPEVEK
Na zborih volilcev v Žalcu,
Šempetru, Polzeli in v Pre-
boldu so med dmgim raz-
pravljali tudi o prispevku za
mestno zemljišče, češ, saj
nismo mesto! Dejstvo pa. je,
da ta prispevek plačujejo vsi
občani, ki jih zajema urbani-
stični program, to pa so štir-
je zgoraj omenjeni kraji. V
bistvu gre za slab prevod,
saj občani plačujejo »komu-
nalni samoprispevek« in s
sredstvi, ki jih zberejo s tem
prispevkom, razpolagajo kra-
.i;vne skupnosti ter jih pora-
bijo za komunalno dejav-
njst v okviru urbanističnih
naselij, kjer se ta prispevek
p.ačuje. Ves strah je torej
odveč, da zbrana sredstva po-
rabijo drugi. Vse ostane ti-
&.iim krajevnim skupnostim,
ki so zajete v urbanističnem
programu.
PODALJŠANJE
REFERENDUMA ZA
IZGRADNJO IN
OBNOVO ŠOL
Na vseh zborih volilcev so
posamezni člani sklada za iz-
gradnjo in obnovo šol podali
poročilo o dosedanjem pote-
ku akcije. Sredstva se zbira-
jo na podlagi referenduma,
za katere so se občani pred
leti zavestno odločili ter tako
pripomogli k izgradnji in ob-
novi šolske mreže na last-
nem področju. Delo se je do
sedaj normalno odvijalo in
je skoraj 75 odstotkov obno-
ve in iz.gradnje šolskih stavb
že opravljeno. Ob vsem tem
pa nastaja problem, da sred-
stva, ki so že zbrana in ki
jih bodo še zbrali do leta
1972, ko bo konec referendu-
ma, ne bodo zadoščala za iz;.-
vedbo celotnega programa.
Zato so na zborih volilcev
razpravljali glede eventuelne-
ga podaljšanja samoprispev-
ka za nadaljnji dve leti in če
bi se občani zanj odločili, bi
v celoti realizirali program
obnove šolske mreže.
Sklad je dokazal, da je z
zbranimi sredstvi dobro go-
spodaril, res pa je tudi, da
so se prav v zadnjih letih
gradbene usluge izredno po-
dražile. Zaradi slednjega ni
mogoče realizirati celotnega
programa. Zato občani sma-
trajo, da če so bili vsi soli-
darni na začetku akcije, mo-
rajo biti tudi zjdaj ob koncu.
Če bi tisti, ki so že bili de-
ležni sredstev referenduma,
zdaj odpovedali pomoč in so-
delovanje, bi ne mogli izpe-
ljati programa do konca. To
pa ne bi bilo pošteno do ti-
stih, ki so prvim pomagali,
sami pa bi zdaj zaradi objek-
tivnih težav ostali brez vsa-
ke pomoči, seveda v obliki
sredstev za izgradnjo oziro-
ma obnovo šole.
Po vsej verjetnosti bo med
občani žalske občine še en-
krat zmagala solidarnost, saj
bodo s tem neposredno po-
magali pri nadaljnjem raz-
voju .svojih naslednikov in
kraja.
V prihodnjih dveh lefcih
morajo urediti še naslednje
šolske stavbe:
Trenutno gradijo šolo na
Polzeli, ki bo končana do za-
četka novega šolskega leta.
V programu za letošnje leto
pa so še šole v Šempetru,
Gomilskem, Galiciji in Tabo-
ru, v naslednjem letu pa še
v Preboldu, Vranskem, Vin-
ski gori in Gotovljah.
V Šempetru bodo v le-
tošnjem letu zgradili novo
osnovno šolo do prve etape:
učilnice s kabmeti,   kuhinja
z jedilnico, sanitarije, šolo
bodo gradili nasproti doma
TVD Partizan. Krajevna sku-
pnost Šempeter že išče mož-
nosti, da bi v njenem
okviru zbrali dodatna sred-
stva, kar bi omogočilo hi-
trejšo gradnjo prepotrebnega
objekta.
Na Gomilskem predvideva-
jo samo adaptacijo z nape-
ljavo centralne kurjave. Ne-
kaj podobnega bodo napravi-
li tudi v osnovni šoli v Ga-
liciji in to do občinskega
praznika, ki ga bodo letos
praznovali prav v tem kraju.
Manjša in edina sprememba
v programu izgradnje in obno-
ve šol je nastala samo pri
obnovi šole v Taboru. Stav-
ba, kjer je zdaj šola, je po-
pK>lnoma dotrajana in po
oceni strokovne komisije bi
obnovitev zahtevala milijon
240 tisoč din, po referendu-
mu pa je za obnovo šole pre-
dvideno samo 350 tisoč din!
Pripravili so izračun za no-
vogradnjo, kjer naj bi bile
tri učilnice z vsemi potreb-
nimi prostori, kar bi pa za-
htevalo milijon dinarjev. Po-
vsem razumljivo je, da so se
odločili za slednjo cenejšo in
boljšo varianto.
Tudi občani so .se strinjali
s spremembo, da gredo v
novogradnjo.
Tako bo zaradi razumeva-
nja občanov v celotni žalski
občini referendum o samo-
prispevku za izgradnjo in
obnovo šol po vsej verjetno-
sti podaljšan za nadaljnji
dve leti, to pa bo omogo-
čilo izpeljavo celotnega pro-
grama.
Seveda posamezni zbori vo-
lilvcev niso minili tudi brez
predlogov in želja za uredi-
tev nekaterih manjših ko-
munalnih in ostahh krajev-
nih problemov. Vsi zbori vo-
lilcev pa so še enkrat potr-
dili, da je to tista oblika naj-
bolj ljudske tribune, ki lah-
ko razpravlja o vseh dinižbe-
nih problemih. Prav zbori
volilcev na žalskem področ-
ju so izredno veliko dopri-
nesli, da bo lahko skupščina
na svoji redni seji, ki bo
predvidoma 30. marca, lažje
in hitreje ter z zavestjo, da
so to že obravnavali občani,
sprejela program dela in
proračun za letošnje leto.
Občani prav gotovo postaja-
jo vse močnejša vez v gospo-
darskem, političnem in druž-
benem življenju občine Ža-
lec.
T. VRABL
vili
skrt
Temnega fanta s košati-
mi črnimi obrvmi in prijet-
nim nasmeškom, ki ga si-
cer sedaj nekoliko kazi pi-
pa, sem spoznal približno
pred desetimi leti v m/a-
dinskih vrstah. Bil je kot
mladinec Cinkarne med ne-
plačanimi mladinskimi ak-
tivisti, ki so vrsto let dela-
li v občinskem komiteju
Zveze mladine. Njegovo
mnenje je bilo vedno od-
ločno in odkrito postavlje-
no. Verjetno je bila prav
mladina tista, ki mu je da-
la zasnovo za prožnejše dol-
goletno delo v sindikatu.
Sicer pa od začetka.
Vili, ki si počasi in z ne-
koliko otožnosti za mladi-
mi leti nalaga že četrti križ,
je star Celjan. Po osnovni
šoli je odšel na tehniško
šolo v Ljubljano in sicer
na metalurški oddelek. Po
končanem študiju se je le-
ta 61. vrnil v Celje in se
zaposlil v Cinkarni kot ob-
ratni tehnik.
Videl je že precej .sveta
tudi izven naših meja. V
svet So ga popeljale tudi
brigade. Bil je sedemkrat
v brigadah in od tega v
dveh mednarodnih, v Egip-
tu in na Poljskem. Sedem-
kratni udarnik. Upravniic
naselja brigadirjev in še
vrsta drugega.
Razumljivo je, da je bi
Vili kot »fant od fare« do-
brodošel kader. 64. leta je-
seni je postal tajnik občin-
skega sindikalnega sveta in
to ostal do današnjih dni,
ko je odšel na novo delov-
no mesto v Toper. Razum-
ljivo je, da se zato pogo-
vor z njim navadno začne
in konča pri sindikatu. Kaj
mu je sindikat dal v teh
letih v njegovem mišljenju
in delu, kaj je tisto, zaradi
česar ga še danes teži, da
ni bilo opravljeno tako, kot
si je zamislil.
»Toliko je tega, da je ne-
mogoče na kratko povedati,
kaj vse sem pridobil v teh
letih. Bistvo je bilo v spo-
znavanju problemov delov-
nih organizacij in ljudi ter
v reševanju tega. Osnovna
vez do sindikata mi je bila
prav v tem, da sem lahko
sodeloval pri reševanju te-
žav in problemov ljudi. Na-
ša stališča so bila po mo-
jem prepričanju vedno v
redu zastavljene za delovne
ljudi, menim pa, da mar-
sikdaj nismo povsem uspe-
li zaradi tega, ker ni pri-
šlo do realizacije v delov-
nih organizacijah. Velik ko-
rak smo naredili v kadrov,
ski zasedbi vodstev osnov-
nih organizacij sindikata,
vedar so še delovne organi-
zacije, kjer vodstva sindi-
kata niso sposobna razre-
ševati osnovnih vprašanj in
to je tLsto, kar me danes,
ko zapuščam sindikat, naj-
bolj moti.«
Milan Seničar
VSO POMOČ
INTEGRACIJI
Na predlog lov. Jožeta Bevca, direktorja hotela
Ccleia, ostaja »štafetni intervju« na področju celjskega
gostinstva in njegove integracije. Sobesednika v njem
pa sta predsednica celjske občinske skupščine, Olga
Vrabičeva in predsednik medobčinskega odbora sindi-
kata delavcev storitvenih dejavnosti. Stane Polajnar.
Obema smo zastavili enaki vprašanji: kako ocenjiijct«
integracijo gostinstva v Celju in ali bi bila občinska
skupščina oziroma njen pristojni organ oziroma sin-
dikalna organizacija, pobudnik za icalizacijo vprašnja,
ki je, kot kaže, družbena nujnost za celjsko občino.
In odgovora?
OLGA VRABIC:
Če povzamem beseao o
problematiki integracije go-
stinstva v Celju v imenu ob-
črnske skupščine, moram po-
novno poudariti velik inte-
res, ki ga ima skupščina za
nadaljnji kvalitetni raz-
voj gostinstva v Celju. Celje
spada med najmočnejše po-
trošniške centre v Sloveniji
in doslej te komparativne
prednosti nismo znali izkori-
stiti v zadostni meri. To, kar
je v perspektivi najvažnejše,
je kvaliteten premik, ki bi
poleg modernizacije obstoje-
če mreže objektov zagotovil
tudi komplementarno dopol-
nitev v prenočitvenih kapacitetah in dodatnih dejavno-
stih, kar bo omogočilo večji razmah zlasti poslovnega
(urizma v našem mestu in predstavljalo pomemben
prispevek h krepitvi naše gospodarske moči.
Potencialni nosilci metode in oblike za zagotovitev
takega razvoja so zelo različni, kar dokazuje že pojav
novih nosilcev gostinskih kapacitet v Celju, Merxa in'
Izletnika. Seveda pa zavisi bodoči razvoj v prvi vrsti
od stopnje sodelovanja in pripravljenosti med vsemi
delovnimi organizacijami, ki so zainteresirane za tak
razvoj. Mslim, da sem s tem odgovorila tudi na vpra-
šanje nosilca pobude. Skupščina občine je jasno obli-
kovala svoja stališča, da podpira vse procese intenziv-
nejšega povezovanja gospodarstva, ki krepijo učinko-
vitost poslovanja, od najenostavnejših oblije sodelova-
nja pa vse do integracij. Kot je znano, je bila pred
štirinii leti izdelana po našem naročilu posebna študi-
ja o integraciji gostinstva, ki pa nj naletela na kon-
struktivni odziv, saj so jo posamezni vodilni delavci
v gostinstvu označili kot poslius vmešavanja v samo-
upravne pravice kolektivov. Izhajajoč iz teh izkušenj
smatram, da je ustreznejše in prirodnejše, da se kot
nosilci pobude javijo delovne organizacije iz gostin-
stva in njihovo poslovno združenje, kar bo nedvomno
dalo hitrejše in boljše rezultate. Razumljivo je, da bo-
do občinska skupščina in njeni sveti nudili taki pobudi
največjo možno podporo in pomoč.
STANE POLAJNAR:
Prizadevanja okrog integra-
cije celjskega gostinstva je
od vsega začetka podpiral
nekdanji občinski odbor sin-
dikata delavcev storitvenih
dejavnosti na različne nači-
ne. Tudi medobčinski odbor
ni opustil naporov v tej sme-
ri. Ubrali smo le drugačen
način delovanja. Trenutno se
zaključujejo priprave za us-
tanovitev enotne osnovne or-
ganizacije siidikata, v katero
se bodo vključili vsi gostin-
ski delavci. Prizadevamo si,
da bi organizirali sestanek
gostinskih delavcev, na kate-
rem bi  predstavniki  Mierxa
obrazložili svoj koncept razvoja. Zal, nam do danes li
prizadevanja niso uspela. Podobno želimo storiti z av
t<>turi3tičnim podjetjem Izletnik.
Prizadevanja sindikalnega vodstva so usmerj^i
predvsem v informiranje članov o prednosti večji
združene organizacije na tem področju. Tu še en po
datek. SDK je dal med drugim tudi podatke o renta
bilnosti poslovanja. Medtem ko je za enajst gostinski!
delovnih organizacij podatek o rentabilnosti izražei
s številko 29,78 din (ustvarjena sredstva za razširjen<
reprodukcijo na 100 din vloženih sredstev), je renta
bilnost pri Na-na zabeležena z 61,97 din (Evropa 18,34
Ojstrica 15,34, Ljudska restavracija 19,41).
Zelo se strinjam z mnenji tov. Bevca in zlasti
tov. Meštrova, da bi integracija omogočila večje
ložbe v razvoj panoge, zlasti pa specializacijo. M'
slim, da g-ostinstvo samo še dolgo ne bo sposobno, ^
bi (tudi po eventuelui integraciji) se odločilo za ve^ji
vlaganja v nove, sodobne gostinske objekte. V ta na
men bodo morali pomagati tudi drugi dejavniki( ba''
ka,  občina).
Skratka: medobčinski odbor sindikata delavcev ^
ritvenih dejavnosti na določen način že daje pobud
glede integracije, priključil pa se bo k vsaki instit^
ciji, ki bi se prizadevala v tej smeri.
jed <-'no zadiijLh premier
gioin v Slovenskem Ijud-
jji gledališču v Celju sO
3 kol že večkrat pripravi-
^jšo tiskovno konferen-
na kateri sta režiser up-
jritve dela Paula Clau-
j »ZAMENJAVA« Zvone
[Ibauer in dramaturg SLO
je Janez žmavc seznanila
idstavnike tiska o momen-
Id so pogojevali realiza-
3 Claudelovega dela in
govo odrsko pripravo.
;ako je podoživljal teikst
jla Claudela »Zamenjava«
Šedlbauer, režiser, ki
zadnjem času že tretjič re-
j v Celju?
To je tekst z izredno bo-
0 miselno vsebino. Zdi se
prav, da se je SLG Celje
[očilo tn to delo uvrstilo,
repertoar. To bo prva up-
oritev nekega Claudelovega
^ na slovenskem profesi-
alnem odru. Poeta drama-
j in gledališčnika je slo-
isko gledališče hote ali
hote odklanjalo verjetno
radi mnenja, da je to iz-
sito katoliški avtor, ki da-
šnjemu človeku nima nl-
sar povedati. Res je, da so
yine religioznosti izredno
3čne. vendar se dotikajo
jsodobnejših elementov
»dališkega izraza, hkrati pa
m v izredno tenkočutnem
)etičnem jeziku odkriva nek
)polnoma nov, izredno bar-
t, emocionalen in odkrito-
čen svet. Z interpreti Ja-
ranko Tomažič, Stankom
)tiskom, Marjanco in San-
jem Krošlom sem želel u-
ivariti kar se da dinamično
edališko predstavo. Hotel
m se apriori izogniti poe-
zija m prediilavo narediti
sprejemljivo za dve tretjini
mlade celjske publike, ki
predstavlja jedro obiskoval-
cev. Tekst je nedvomno naj
ostrejša obsodba potrošniške-
ga razkrajanja človeka in e-
den najbolj sočnih prikazov
erotičnega sveta. Nismo sme-
li odstopita od tenkočutnosti
izraza, ki zahteva pomoč v
zunanjih momentih: kostu-
mih, sceni, glasbi, gibanju,
govoru itd. Mislim, da je os-
novni čar Claudelovega tek-
sta v stalnem nihanju na
meji med grobostjo in než-
nostjo, med razumljivostjo
in nerazumljivostjo; skratka
gre za neke vrste glasbo!«
Kako ocenjuiPtp delo v
SLG?
»V kratkih presledkih že
tretjič režiram v Celju. Mo-
ram reči, da mi je izredno
všeč to delo, da nimajo urad-
niškega načina vaj. Dani so
vsi pogoji za normalno in
zdravo ustvarjalno delo. S
tem zborom, s katerim tre-
nutno razpolaga celjsko gle-
dališče, je odlično delati. Kar
se tiče delovne discipline in
urejenosti je celjsko gledali-
šče, vsaj trenutno, najbo-
lje urejeno profesionalno gle-
dališče v Sloveniji. To lahko
potrdijo tudi ostali režiserji,
ki so delali v Celju.«
Premiera Claudelove igre
»Zamenjava«, ki bo vsekakor
zanimiv gledališki dogodek
Za celotno Slovenijo, bo v
petek, 26. marca, ob 19,30.
uri. Že 30. marca pa bodo z
istim delom gostovali na ve-
likem odru osrednjega slo-
venskega gledalLŠča Drame v
Ljubljani;
DELO PAULA CLAUDELA PRVIČ NA SLOVENSKEM
PROFESIONALNEM GLEDALIŠKEM ODRU
Kolo sem prislonila ob ste
no In stopila proti vhodu.
Znašla sem se v temni veži
in obdal me je. čuden obču-
tek. Ni bil strah, ampak ne-
ka veličina in groza hkrati,
ki te prevzame nekaj trenut-
kov, ko se zaveš, da stojiš
v hiši, katere lastniki so nek
daj bili grofje. Potrkala sem
in vstopila Gospodinja Ro-
zalija Senegačnik je na veli
ki krušni peči pazila vnuka.
Naredila sem se domačo m
prisedla. Ob dobrih domačih
krofih sva začeh kramljati.
Ko sem jo prosila, na,i mi
kaj pove o svoji hiši, se je
kar razgovorila: »Hišo so
zgradili 1452. leta lindeški
grofje. Nad vhodmmi vrafi
je letnica, ki smo jo enkrat
sneli, pa smo jo morali zo-
pet prilepiti, ker Je to zgo-
dovinska hiša, saj Je stara
že čez petsto let.«
Ozrla sem se okrog: meter
široki -■dovl, majhna okna
in velik obal- so to tudi po-
trdih. Hiša je po konstrukci-
ji zelo zanimiva, saj je gra-
jna iz samih obokov, tako da
so  trije  drug  nad  drugim.
Zaradi starosti je začel
gornji obok pokati. Gospo-
dinja me je pripeljala na pod-
strešje in kar odleglo ml je.
ko sem bila spet spodaj.
Vsak se pač  boji za svojo
glavo. Hiši resnično preti
propad, če se ne bo kdo zav-
zel zanjo In Jo spet uredil.
V primeru, da se zruši zgor.
nj: obok, bi se podrla še
spodnja dva, ker ne bi vzdr-
žala ogromne teže. Lastnica
je hotela hišo preurediti ali
zgornji del podreti, pa ji niso
pustili Obrnila se na Zavod
za spomeniško varstvo v Ce-
lju, da bi stavbo popravili,
pa se za stvar ni5o resno zav.
zeli. Marsikdo meni, da bi bi-
lo vredno o tem kaj več raz.
mišljati, saj bi stavba posta-
la* ob ureditvi in malo domi.
selnosti čudovita turistična
postojanka, že zaradi lega,
ker je le nekaj sto metrov
od grobov talcev. Na drugi
strani pa, kdo bo nosil kriv-
do za življenje, v primeru, da
se karkoli zgodi? Lastnica Je
pripravljena hišo celo prodati
ali zamenjati za drugo, saj Jo
je dostikrat strah, da ne bo
kaj zaropotalo.
Pa še nekaj nn je zaupala:
»Do sedaj so v zidovih našli
že dva velika železna lonca
kovancev, koliko jih je še v
zidovih pa nihče ne ve.« Po-
kazala mi Je vidne sledove,
kjer sta bila vzidana.
Morda bodo kovanci koga
le zamikali tn se bo resno
lotil   obnovitve   hiše   . .
Zdena  Podpečan,  Stranice
ZAPIS O MUZEJSKI ZBIRKI V LAŠKEM
Muzejska z Dirka v Laškem,
aenovana tuda Valenttničeva
toka, po zbiratelju Valen-
iiiču, ki je leta 1907 postavil
Eielj zbirki, počasi, a
rajno napreduje, S sred-
i, ki so jih imeli na raz-
olago, so v glavnem adap-
rali prostore. Sedaj so
videntirani vsi predmeti,
lasifikacija pa je v teku. Za
trokovno pomoč .se profesor
■avla Majcnova, ki skrbi za
birko, obiača na Etnogral-
ki muzej v Ljubljani, za ar-
leološke predmete pa h ku-
tosu Pokrajinskega muzeja v
felju Lojzu Bol ti.
Tako bodo v najkrajšem
iasu začeli prezentirati zbir-
to, ki naj bi im»3la tri od-
ielke. V prvem oddelku bi
odstavili zgodovino mesta
■^kega, v drugem oddelku
tnografske predm.ete, kate-
je v zbirki največ, v tret
*i oddelku pa narodno
>svobodi!lni boj v lašk; ob-
lini.
Poleg    prezentacije zbirke
za letošnje leto v pro-
gramu tudi razstavno dejav-
nost, ki naj bi postala zame-
tek bodoče skromne likovne
galerije. Predvidoma bo oko-
li deset »aga aprila razstava
ikon Goce Kalajdžiskega. Ta-
koj za tem, okoli 26. aprila,
naj bi bila razstava grafik
učencev osnovne šole v La-
škem s temo Pohod 14. divi-
zije, pod pokroviteljstvom
združenja Zveze borcev. .
Pri vsej veliki zavzetosti
profesor Majcnove in razu-
mevanju občinskih organov,
ki pomagajo po svojih močeh
kolikor morejo, pa sredstev
za dokončno ureditev zbirke
primanjkuje. Močno pa vsi,
ki jim je zbirka pri srcu,
upajo, da bodo nekaj sred-
stev prispevale delovne orga-
nizaci,>3, predvsem pa pivo-
varna Laško.
Skrajm čas je že, da stari-
ne, ki so se z jeti nabirale
m ki .so odraz tamkajšnjega
življenja skozi dolga obdobja,
dobijo dostojno mesto v utri-
pu sedanjega laškega pro-
stora.        ZDENKA STOPAR
Kulturna prizadevanja
MEDOBČINSKI POSVET
Celje:
Pretekli leden so se sesta-
li na medobčinskem posvetu
pedsiavmki občinskih sve-
tov iz celjske, mozirske, ve-
lenjslie, konjiške, šentjurske,
šmarske m žalske občine. Ta
regionalni posvet o funkciji
in perspektivi delovanja Zve-
ze kulturno prosvetnih orga
nizacij je pripravil republi-
ški odbor skupaj s celjskim
Na dnevnem redu so bila
tudi aktualna organizacijska
vprašanja. Ugotovili so, da je
pn ustanavljanju in uvaja-
nju pdslovanja kulturnih
skupnosti najdlje celjska ob-
čina, ki lahko služi za zgled
ostalim. Kljub veLl;im teža-
vam, ki so spremljale spreje-
manje dokumentov za nor-
malno delovanje te organiza-
cije; kljub »prebijanju ledu«
v miselnosti nekaterih kul-
turrjih delavcev, ki so vajeni
starega proračunskega razde-
ljevanja sredstev in ukepa-
nja v lastno ustanovo; kljub
dokaj ostrim razpravam' o
tako imenovani amaterski in
profesionalni kulturi; je v
veliki meri po zaslugi širine
koncepta dela občinsUe zveze
kulturno-prosvetnih organi-
zacij, ki je ves čas zelo ak-
tivno sodelovala in zagovar-
jala idejo o potrebi ustano-
vitve te organizacije; je akci-
ja v rekordnem času uspela.
Tako je bilo v, celjski občini.
Kako pa je drugje? Prav zve-
za kulturno prosvetnih orga-
nizacij je povsod odigrala vi-
dno vlogo. V nekaterih obči-
nah je celo prevzela funkci-
jo kulturnih skupnosti. Ob
ustanavljanju kulturnih sku-
pnosti se večkrat postavlja
vprašanje ali je Zveze v tem
času še potrebna, ali ne. Ta
organizacija bo tudi v bodo
če širok mobiUzator kultur-
nih dejavnosti ne glede na
izvor in izvajalca. Sleherno
kulturno prizadevanje bo
lahko našlo plodna tla prav
v tej organizaciji, ki ni in ne
sme  biti   zgolj   povezovalec
in usmerjevalec amaterskih
kulturno prosvetnih prizade-
vanj.
Razrez predlaga letošnjih
sredstev celjske kulturne
skupnosti ni uresničil vseh
pričakovanj amaterskih kul-
turnih ustvarjalcev, ki so
pod težo velikih potreb (v-;a
ta leta so dobili veliko pre-
malo! ) pričakovali veliko več.
Kljub temu se ne morc:o
pritoževati, saj so do ne::9
mere spravili z dnevnega e-
da dvoje problemov; financi-
ranje pihalnega orkestra
»France Prešeren« m knjižni-
co Delavskega prosvetnega
društva »Svoboda« Celje.
Trezna presoja in Siroktist
koncepta dela, tako svojska
za skromne amaterske delav-
ce sta prišli do polne velja-
ve tudi zdaj. Gotovo se jim
bo to v doglednem času tu-
di ob e->tovalo,
Ob koncu posveta so tudi
sprejeli -klep, da se bodo v
takem sestavu še večkrat se-
stali, saj čutijo veliko prazni-
no po ukinitvi okrajev in s
tem tudi okrajnih Zvez kul-
turno-prosvetnih organizacij.
Dogovorili so se tudi o obli-
ki in .širini dela republi.č^ce
konference, ki bo v aprilu v
Ljubljani.
Celje: »NAŠA BESEDA«
Koncept letošnje »Naše be-
sede«, akcije Zveze mladine
• v Celju, je doživel nekaj bi-
stvenih sprememb. Tekmo-
valni značaj, ki je vplival ve-
likokrat nsustvarjalno, je iz-
gubil svojo veljavo, nadome-
stila pa ga je ideja manife-
stacije ustvarjalnosti mladih.
Doslej prijavljene skupina
50 posvetile velik del izbora
partizanski poeziji, ki je ka-
kor nalašč primerna za 30.
obletnico vstaje, Kormsija je
že začela z delom in si je že
ogledala recitacijski večer na
IV. osnovni šoli; nadaljeva-
la pa bo z ogledi .še ves ma-
rec in prvo polovico aprila.
Ob tej hvalevredni akciji
pričakujejo mladi vso po-
moč in podporo, predvsom
pa čimbolj objektivno oceno.
štore:   SVOJEGLAVČEK«
— nova premiera
A. G. »Železar«
Izvedeli smo, da bodo' v
prihodnjih dneh uprizorili v
Štorah lahkotno igrico za za-
bavo in razvedrilo »Svojeglav-
ček«. Tudi to delo režijsko
pripravlja Cvetko Vernik.
Trnovlje: ZAČETEK ŠTUDI-
JA ZA KOIVIEDIJO »VSTA-
JENJE JOŽEFA ŠVEJK.A«
Prosvetno društvo »Zarja«
Trnovlje je začelo s pripra-
vami za uprizoritev groteske
Igorja Torkarja »Vstajenje
Jožefa švejka«. Z uprizorit-
vijo bodo morala izredno po-
hiteti, če se želijo udeležiti
Medobčinske revije, ki bo tu-
di to pot v Vojni ku.
Z DNEVNIKA SLG CELJE
V petek. 26. marca bo
SLG Celje kot prvo gledali-
šče na Slovenskem uprizori-
lo velikega francoskega dra-
matika Paula Claudela, nje-
govo dramo ZAMENJAVA.
Srečanje s Claudelom pome-
ni veliko preizkušnjo za celj-
sko gledališko hišo. Prav ne-
razTJimljivo ie da nam je bil
tako dolgo tuj in odmak-
njen. Neubranljiv mik, ki ga
daje s svojo p>oetično dram
sko fakturo, s svojo moder-
nostjo tn hkrati ljudskostjo
so odlike, ki ga uvrščajo v
sam vrh letošnje repertoar-
ne strukture.
Ključ do večjega razumeva-
nja ZAMENJAVE daje Clau-
del sam, v nekem pismu:
»Nesvobodo, v katero sem v
-Ameriki zabredel, sem obču-
til nadvse mučno, tako sem
si sebe zamislil v pvotezah
mladega vihrača, ki proda
svojo ženo, da bi spet dose-
gel prostost. Iz prekanjene,
pisano naslikane težnje po
svobodi sem zgnetel ameri
ško igralko, njej nasproti pa
postavil zakonito soprogo,
sposobno strastno služiti dru-
gemu. Vse te vloge so dane
iz teme, tako kakor v simfo-
niji zaupamo določene misli
godalom in pihalom. Na
kratko: vse te osebe  vse te
podobe, Igralka, mlada žena,
ki jo mož pusti na cedilu,
mladi divjak in preračunlji-
vi trgovec, to sem jaz sam«
Prvega Claudela na Slo-
venskem je zrežiral Zvone
Šedlbauer. igrajo pa Marjan-
ca Krošlova, Jadranka To-
mažičeva, Sandi Krošl in
Stanko Potisk. V gledali-
škem listu je izšla tudi ob-
širna vsebinska analiza ZA-
MENJAVE številka je dvojna
in prinaša hkrati materiale
za naslednjo premiere, ko-
medijo LEONCE IN LEONA
Georga Biichnerja, ki bo 9.
apriJa.
OB 25. OBLETNICI
MLADINSKE AKCIJE
BRČKO BANOVr^
^Tet,ie nadaljevanje in konec)
V   Donjem   Bukviku   je   celjska   MDB
;*Karla Destovnika Kajuha« ostala dober me-
Oel origade je delal na nasipu, del pa
J* do kolen in pasu v vodi spravljal gramoz
,frpčict, ki so ga kamioni vozili na nasip.
%at je bil pač bager in buldožer še pra-
redkost.
J ^figadro življenje se je bolj razmahni-
° P')tem, ko smo se preselili v Hrvatsko
Spionico. Tam smo na jasi tik ob trasi
^^'^'^ proge imeli taborišče. Zgrajeno je bi-
^ lake. da so bili vojaški šotori razpeti
^ stenami spletenimi iz bičevja, v šoto-
Pa so bili postavljeni pogradi iz desk
Postlani s slamo.  Delovišče smo  imeli
||j    nosom. Odkopavali smo izsek in zem-
jj 2 lesenimi bati nabijali v podaljšek na-
jj^^ Osemurni delovni dan je bil sicer za-
ij|,^^dan, vendar je brigada vsak dan delala
Vg'^,- Celjani smo imeli, kot sploh Slovenci,
deklet v brigadah, medtem ko so
jfjf^^^e iz bratskih   republik bile  izrazito
ijji "''-'kc in še med tem:'so bili najmanjši
'Ija'   '^'J^Jrn »silakom«. Ker je čas priga-
8th' uvedli  tudi  nočno  delo.  Delali
° pri velikih karbidnih svetilkah. Briga-
dirji dnevnih izmen so pogosto skrivaj od-
hajali iK}noči na traso, da bi nakopali ne-
kaj desetin kublkov viška za dnevno nor-
mo. Kljub ^isem pa smo s težavo tekmovali
z drugimi brigadami v delovnem učinku,
smo pa bili v kulturnih m športnih dosež-
kih med najboljšimi.
MARŠAL TITO MED NAMI
Bili smo že v Hrvatski Špionici, ko je
graditelje proge Brčko Banoviči obiskal
predsednik republike. V tistih dneh priča-
kovanji, je diagram delovnega učinka rastei
st-mo navzgor, večeri so bili izpolnjeni z ži-
vahnostjo kulturnega dela. Revirci so naštu-
dirali pravcato spevoigro »Student-pote-
puh«, stenčasi so se spreminjali v prave
umetnine.
Končno je napočil dan našega pričako-
vanja. Vedeli smo, da vseh brigad Tito ne
bo mcgel obiskati. Zato smo ugibali, če bo
sreča naklonjena nam. Tisti dan smo imel;
mlajše brigadirje nenehno v patruljah in
»zasedali«. Opazovali so, če se bo predsed-
nik s spremstvom, ustavil tudi v naši »dio-
nici«. In se je. Peš je šel po nasipu mimo
našega taborišča Njegov mimohod je tra-
jal le nekaj minut, toda mi smo bili potem
še dneve zah ipam od navdušenega klicanja
gesel, prepevanja in pozdravljanja.
VSE, SAMO DOMOV \E .. .
KjcT je toliko mladih ljudi skupaj, se
zgodi, da se pripeti to ali orx). Brigadne kon-
ference so bile zelo pogoste, pa tudi četni
sestanki Prehodno zastavico brigade smo
podeljevali dnevno najboljši četi, čete. pa
SVOJO najboljšemu vodu, vodne pa so dnev-
no romale v roke najboljši desetini. Bese-
da »zabušant« je bila huda stvar, toda bri-
gadirji na konferencah in sestankih niso
varčevali z njo, če je bilo treba. Naravnost
«in v brk so jih dobili tisti, ki so se pre-
grešili. Ljubezen je bila tabu. E*rekršitelja
te prepovedi sta se morala nemudoma po-
sloviti od brigade, a to je bila kazen naj-
hujša od vseh. Tako huda je bila, da so se
celo tisti, ki so na delovni akciji zboleli, na
vse kriplje otepali odiioda domov. Toda ro-
jevale sc se platonske, tovariške ljubezni.
Vsaj nekaj parov poznam, ki so se sezna-
nil: na delovni akciji.
ENA BRIGADA JE »RODILA« TRI
Vrnitev v Celje. Slovo je bilo nepopis-
no. Solza in objemanj v nedogled. Nekaj nas
ni bilo zraven, saj smo ostali nekaj ča.sa
koi inštruktorji v drugi izmeni.
Kako navezani smo bili na našo mladin-
sko progo, kako nepozabno je bilo vse '.o
za nas vse_ se je izkazalo na briga dnem
srečanju poleti na Boču. Tu smo se dome-
nki, da bo večina »Kajuhovcev« šla spet v
tretjo in zadnjo izmeno. Toda ne več kot
Kajuhovci. Celjani smo zbrali svojo briga-
do, Mozirjani in Soštanjčani svojo. Revirci
pa svojo brigado Kajuhovci so bili jedro
teh brigad, njihovi brigadni štabi, štabi čet
in komandirji so bili večjidel udeleženci
prve izmene.
O, ni mi zmanjkalo spominov, ni se
utrgal film podob izpred petindvajset U'^.
Hote zaključujem te spomine, ker bomu
čez nekaj dni spet šli v Bosno naših mla-
dih let. Spomini bodo v družbi brigadirjev
in brigadirk, ob pogledu na kraje, zaživeli
z nekajkratno močjo. Do takrat!
Hooooruk! Burnim!
KONEC
ŠTIRI UMETNINE S CELJSKEGA OBMOČJA NA RAZSTAVI JUGOSLOVANSKE UMETNO-
STI V PARIZU
KAMENČKI IZ MOZAIKA
Umetnine iz celjskega območja, ki so na razstavi v Parizu so doživele posebno pozornost. Od le\e proti
desni; Marija z detetom iz Solčave, Marija z .Jezusom iz Celja, nagrobni relief škofa Ravbarja iz (iornjega
grada, Četrta, Marija z detetom iz Šempetra, ki je bila tudi razstavljena, manjka.
OSEM TISOČ LET NEPREKINJENE KULTURNE TVORNOSTI JE OSUPNILO PARIŽANE.
MED JUGOSLOVANSKIMI EKSPONATI JE LEP DELEŽ SLOVENSKIH UMETNIN. CELJ-
SKO OBMOČJE NI ZAOSTAJALO, NASPROTNO, POSTAVILO JE MEJNIKE RAZSTAVNIM
SREDNJEVEŠKIM PLASTIKAM
Na razstavo jugoslovanske
umetnosti v Parizu že štiri-
najst dni prihajajo najbolj
prominentne osebnosti kul-
turnega življenja z vsega sve-
ta. Prvič v zgodovini se je
zgodilo, da se je jugoslovan-
ska umetnost predstavila v
tujini s tako bogatim in raz-
nolikim izlDorom. Osem tisoč
let neprekinjene kulturne
tvornosti — to je podatek,
ki je o.?upnil celo razvajene,
z umetnostjo prenasičene Pa-
rižane.
Bogat delež te razstave Je
pripadal tudi slovenski ume-
tnosti. Ta razstava, res izbra-
na in pretehtana, je tudi naj-
bolj zakrknjene svetovljane
prisilila, da so spoštljivo pri-
znali, da imajo tudi majhni
narodi lahko nekaj velikega.
Slovenska štajerstia je
vzbudila občudovanje zlasti s
kiparskimi umetninami, ki so
v srednjem veku dosezale te-
danjo evropsko raven. Tudi
celjsko območje pri tem ni
zaostajalo, saj je prav s svo-
jimi eksponati postavilo mej-
nike razstavljen.im srednje-
veškim plastikam.
štiri Srednjeveške plastike
iz celjskega območja so na
pariški razstavi. To je vseka-
kor dostojen prispevek. Vse
plastike so kamnitne in vsa-
ka med njimi reprezentira
šftiristoletno obdobje srednje-
veške umetnosti, od 1,3. do
16. stoletja.
Prva je čudovita, sedem
sto let stara, solčavska Ma-
rija. Obraz Marije in Dete-
ta prežarja skrivnosten sme-
hljaj — smehljaj, kot ga po-
dobnega srečamo na obrazih
boginj in herojev iz starešje
dobe. Pristna poslikava, ki
«o jo pred nekaj let rjazaj iz-
luščile izipod mlajših barv
skrbne roke restavratorjev,
zdaj živi v zamolklem navdi-
hu starodavne patine.
Vsa drugačna je mogočna
plastika Marije z Detetom iz
Šempetra pri 2alcu. Tu se
srečamo s čisto gracijo, le-
poto. Zdi .se nam, da bo
zdaj, zdaj stopila s svojega
prestola kot mlada aristokra-
tinja, ki sprejema svojega
viteza, čeprav jo je čas oro-
pal krone je še vedno vsa
kraljevska, nežna in vzviše-
na hkrati, vzbujajoča spošto-
vanje in občudovanje.
Petnajsto stoletje zastopa
■nana celjska Pieta, em iz-
med najkvalitetnejših upodo-
bitev tega motiva na Sloven-
skem. Nastala je v času, ko
so pričele ljudi s podvojeno
močjo pestiti vse mogoče uj-
me, od turške nevarnosti do
povečanih tlačanskih bre-
men. Ljudje .so se zatekali k
njej, kot bi v njeni bolečini
ob mrtvem sinu v naročju
videli poosebljene lastne bo-
lečine. In prav zato rjas tu-
di močna osebna nota, ki jo
razodeva ta umetnina tako
pretrese.
Zadnja plastika iz celjske-
ga območja na pariški raz-
stavi je marmornati nagrob-
ni relief škofa Ravbarja iz
Gornjega grada. Relief, ki je
iz prve polovice 16. stoletja,
naj bi v Parizu predstavil
kvaliteto naših reriesančmh
nagrobnikov, ki jih prav Gor-
nji grad hrani lepo število.
Kiparju, ki je prav mojstr-
sko izklesal realistične pote-
ze pokojnikovega obraza in
ki je s tako zavzetostjo dol-
bel drobno vezenino v gube
oblačila, ne vemo imena, ka-
kor je anonimna večina rja-
ših velikih starih mojstrov.
In morda je tudi v tej ano-
nimnosti velikega mojstra
veličina malega naroda, ki je
ostal skromno in tiho v ozad-
ju tudi takrat, kadar so dru-
gi za manjše uspehe znali
žeti slavo in čast.
V  naslednjih  mesecih  si.
bodo razstavo jiugoslovan-
skih narodov v Parizu ogleda-
li tisoči in tisoči, domačini
in tujci. Celo naši ljudje bo-
do potovali v Pariz, saj do-
ma nimajo možnosti, da bi
na enem mestu n-ašli zbrane
najvišje dosežfce.
Naša želja je, da bi navdu-
šenje, s katero so razstavo
sprejeli tujci, pobudilo tudi
v nas večje in globlje razu-
mevanje za umetnine, sredi
katerUa vsak dan živimo in
ob katerih smo tako nepriza-
deti, ko je 'treba kaj žrtova-
ti, da bi jih očuvali.
Zdenka škerjarjec
Izkopavanju, ki je prineslo tako pomembne rezultate, so prisostvovali tudi
najmlujšl »arheološki« radovedneži
KOMORNI MOŠKI ZBOR ŽEU
IZDATI PLOŠČO
Na skupščini kulturne skup-
nosti Celje je prof. Gustav
Grobelnik povedal željo ko-
mornega moškega zbora, ki
ga vodi prof. Egon Kunej, da
bi želeli izdati manjšo plo-
ščo v lastni interpretaciji slo-
venskih narodnih In umetnih
pesmi. Predlagal je celo, da
bi pri izdaji plošče pomagal
Občinski svet ZKPOS Celje,
ki naj bi za izdajo plošče na-
menil del sredstev.
Gre za srednje veliko plo-
.ščo, pripravili pa so dve va-
rianti in to komercialnejšo
ter kvalitetnejšo, slednjo tudi
s posnetki klasične glasbe.
Plošča bi zaradi kvalitete celj-
skega komornega zbora vse-
kakor dosegla na tržišču lep
uspeh, bila pa bi lahko tudi
reprezentančno darilo Olja
določenim delegacijam, ob
raznih praznikih, gostovanjih
v  drugih krajih itd. Vsi so
pozdravili idejo, ki jo je tre-
ba samo in čimprej realizi-
rati.
tv
MARLJIVI PEVCI
Znano je, da imamo Rim-
ljani precej dobrih in veselih
pevcev, ki pa se dalj časa
njso in niso znah združiti v
zborček aH zbor, s katerim
bi veselUi domačine in sose-
de ter dajali delež pri razvo-
ju kulture na vasi. Nekako
leto dni bo od takrat, ko
so Po naključju sneli od ne-
kod celjskega glasbenega de-
lavca štefa Juga in se dogo-
vorili za organizirano delo.
Društvena soba nad gostilno
je bila in je še prizorišče
pevskih vaj, ki se pozneje
nadaljujejo v posebni .sobi
desno od sanka, le nekoliko
drugače. Sicer pa je veči-
na pevcev in en sam fant,
ki pa se tudi ne bo dolgo
klatil Po ledik stanu, zelo*
marljiva in z veseljem vadi,
ko nastopa na domačih pro-
slavah. Pred nedavnim pa je
krmilo prevzel znan muzakus
Julij Goric iz Laškega, ki
ima svoje službeno mesto že
dalj časa v Rimskih Toplicah
in je rad prevzel vajeti, ker
so nekateri pevci že njego
vi stari znanci. Želimo si, da
bi se šte\'llo pevcev pove-
čalo in se še naprej tako
marljivo pripravljalo na
predst*^ječe nastope.
NOVO UMETNOSTNO ZGODOVINSKO
ODKRITJE V BISTRICI OB SOTLI
tudi pred tisoč
leti nismo bili
barbari
Te dni je prišlo v Bistrici
ob Sotll do pomembnih od-
kritij, ki bodo morda pripo-
mogla k novim spoznanjem o
naši kulturni preteklosti.
V župnijski cerkvi, kjer že
tretje leto teko obnovitvena
dela in kjer so preteklo leto
Muščili izpod bel»eža komple-
ten gotski obok, ves pokrit
s srednjeveškimi freskami,
so strokovnjaki Zavoda za
spomeniško varstvo v Celju
delali sonde v prezbiteriju,
ki naj bi odgovorile na vpra-
šanje, kakšna je bila prvot-
na zasnova te cerkve, za ka-
tero je bilo znano, da šteje
med najstarejše kultne stav-
be v Sloveniji. V navzočno-
sti arheologinje dr. Korošče-
ve iz Ljubljane, ki je prete-
klo leto vodila izkopavanja na
Svetih gorah, kjier so prisili
na dan pomembni ostanki
srednjeveške  arhitekture,  je
bil tudi v župnijski cerkvi
Bistrici dvignjen baročni tla
iz marmornatih plošč. Ski
pina delavcev je počasi tipa
v globino. In res, pričakov
nja so se izpolnila. Pokaza
so se ostanki starega zidovji
na mestu, kjer stoji danes
freskami okrašen gots
strop.
Pomen najdbe je zaenkr
težko oceniti, vse pa kaže, <
smo na sledi zgodnjesrednj
\^ki arhitekturi, ki je
Sloveniji doslej izpričana s
mo na Sv«3tih gorah.
Profesor Stopar, ki je
imenu Zavoda za spomei
ško varstvo prisostvoval Ti
iskavam je o novi najdbi d
jal: »Če so naši sklepi prav
ni, potem smo na sledi
sočlefcnl kulturi, ki je v ok'
ru slovenskega prostora ^
slej dokazljiva samo v o
močju Svetih gora. čas,
katerega .smo doslej domf
vali, da ni poznal drugega K
leseno arhitekturo, se na
kaže kot obdobje, prav ta
bogato in kulturno tvorno k
poznejša stoletja. Zdi se, '
smo stopili korak naprej
da bomo kmalu lahko zap
nili tudi to belo liso na c
sedanjem zemljevidu kulti
ne preteklosti na»^»s dežele'
S.
$LOVEr:iJA BO ZBRALA
POTREBEN DENAR
DVE VARIANTI ZA LOKACIJO SPOMENl.
KA V ŠENTJURJU - ODKRITJE BO NA
OBČINSKI PRAZNIK LETA 1973
V Šentjurju pri Celju so se
dokončno odločili, da realizi-
rajo zamisel postavitev spo-
menika bratom Ipavcem in v
teh dneh intenzivno delajo
na pripravi velike akcije za
zbiranje sredstev po vsej naši
republiki, saj občina sama
nikakor ne bi mogla dati ne-
kaj deset milijonov.
Razprava glede lokacije
spomienika še vedno ni kon-
čana. Obstojata dva predloga
in sicer so nekateri za to,
da bi spomenik ali spo-
meniki stali pri osvnovnd
šoli, drugi pa so za glav-
no šentjursko križišče pred
stavbo občinske skupščine.
Trije spomeniki bodo pred-
stavi j ali tri brate Ipavce: Be-
njamina, Gustava  in  Josip
Postavitev spomenika
vsekakor republiškega poi^
na, saj bodo tudi sredsti
zbirali preko delovnih org
nizacij in kulturnih u-.'ixrn
na slovenskem obinooj
Točna vsota še ni znana, if,
je precej odvisna tudi '>d. \
kacije apcxmenikov.
Odkritje spomenika bo j
dan občinsk»3ga praznika, i
avgusta, leta 1973. Doprs
kipi po katerih bodo na rej
ni spomeniki so že v stav
občinske skupščine. Dva ij
seca pred smrtjo jih je nai
dil kipar Lojze Dolinar. i
je bilo njegovo zadnje ži
Ijenjsko delo.
M. SENIČ4
Bratje Ipavci, delo Lojzeta Dolinarja. Od leve prot
desni: Gustav, Benjamin in Josip.
»čigava je jablan - ali tiste-
ga, ki jo je zasadil in cepil,
ali pač tistega, ki je klatil
jabolka, ko so dozorele«
IVAN   CANKAR
ZEMLJA DOMAČA NI
PRAZNA BESEDA
Dan, k.i se je umazan obešal
na zastore neba, ni vzbujal nič
obetajočega. Pogled se je na
začetku poti ustavljal na rjavi
zemlji med griči in doli, pri-
pravljeni, da prav kmalu sprej-
me v svoja nedrja semena, ki
bodo pognala novo življenje. Na
hribu onkraj je stala bela hiška,
malo više rdeče krita kmetija,
v ozadju zelena preproga gozdov
in nebo. polno umazanih obla-
kov.
Avto je hrupno premagoval
strmino in po kolovozni poti
smo se bližali cilju. Više ko
smo se vzpenjali, bolj sivo je
postajalo.
Ob poti so nas pozdravljali
že. nekaj let nazaj nepokošeni
travniki, suho in neobrezano
drevje. Tu pa tam, na prisojni
strani, sta sramežljivo pokukali
rumenoglava trobentica in mo-
drosrajčni žafran. Travnate bil-
ke sramežljivo vztrajajo v
upanju, da se bo našel kosec.
Sadno drevje, že nekaj let za-
nemarjeno in nenegovano, ste-
guje razvejane roke proti nebu,
kot bi prasUo. Očrnela bruna
požganega marofa čemijo kot
krokarji nad kamnitimi temelji
nekdanjega trdnega gospodarske-
ga poslopja.
Taka je danes domačija Ivana
Sanodeja, oseminpetdeset letnega
kmeta v Novakih nad Strmcem,
kamor smo bili namenjeni. Pred
leti, ko je na njej še sam gos-
podaril, je bila vsa drugačna.
Naijtrdnejša v tistem koncu. V
hlevu je mukalo dvanajst glav
živine, v svinjaku se je prega-
njalo na desetine repov. Ker
lastnik otrok ni imel, je z dvema
rejencema obdeloval dvanajs-
hektarsko domačijo. Ko sta re-
jenca odrasla, ju je pot odpelja-
la v dolino za lažjim kruhom.
Gospodar Smodej je z bolehno
ženo ostal na kmetiji sam.
Zgodilo pa se je, da je padel
in si nalomil rebra. Lačna živi-
na v hlevu ga je opomnila, da
si mora i>oiskati pomoč.
LUČKA V TEMI
Zakonca Smodeja nista našla
drugega izhoda, kot da kme-
tijo prodata. Posestvo sta ku-
pila mladoporočenca Jože Vola-
vec in njegova žena Ivanka. Oba
zgnetena iz kmečkega testa, do-
ma i&pod Pohorja, sta zbrala
vse svoje prihranke in za pol
starega milijona odkupila grunt.
Smodejeva sta si izgovorila le
preužitek, ki pa je bil zaradi
poceni prodanega posestva do-
kaj visok. Obsegal je 150 kg
težko govedo, 100 kg težkega
prašiča, 100 kg krušne moke,
30 kg bele m.oke in 10 kg orehov.
Novi gospodar velikega posestva
je zdaj postal mladi, sedenv
indvajsetletni Jože Volavec.      j
ČLOVEK ČLOVEKU . . .\
Spomladi leta 1965 je Smodej !
še se jal in obrezoval, žel in |
kosil ni več. Odnosi med novim;
in starim gospodarjem pa so iz *
dneva v dan postajali bolj na- i
peti. Bremena, ki sta si jih.
mlada naložila in ki so se zdelaj
od kraja tako lahka, so postaja-
la vedno težja. Ko je bilo treba,
odšteti zapisani preužitek, je i
prišlo do prepirov. Besedil je i
dala besedo. Volavca sta pred;
starima gospodarjema pričela ^
zaklepati prostore, obenem pa i
sta pričela odnašati inventar.;
Od hiše je pričel romati kos za;
kosom — kot danes pripovediijej
stari Smodej, sta mlada počasti
odprodala  za preko dva stara
milijona vrednosti.  Smodej, ki
je prej, ko je bil še krepak,
prepojil vsako  kipo zemlje s
svojim znojem, tega ni mogel
gledati. Naveličana spati s se-
kiro  in  kolom  ob  glavi,  staj
Smodejeva zapustila svoje nek-j
danje posestvo in se odselila vi
Vojnik. . . i
ISKAL JO BOM, PA ČE
JE ZAKOPANA V ZEM-
LJO TAKO GLOBOKO,
KAKOR MOJE DELO
Ivan Smodej, ki je ostal
praznih rok, bogatejši le za ve-
liko in bridko izkušnjo, je začel
romati od sodišča do sodišča,
od odvetnika do sodišča, da bi
našel svojo pravico. Nič koliko
prošenj so izpisale njegove okor-
ne roke, nevajene peresa, nič
koliko solza so pretočile osla-
bele oči njegove žene.
Smodej je dosegel, da je bila
kupoprodajna pogodba razveljav-
ljena in na papirju sta spet
postala lastnika svojega pose-
stva. Toda samo na papirju.
Denarja, ki sta ga bila od
Volavčevih prejela, nista vrnila,
ker -je bila iztožena vsota, ki
bi jo morala Volavčeva plačati
za najemnino, že dosti višja.
OSTALA JE ZEMLJA IN
UPANJE SE JE VRNILO
Naj je bil grunt še tako zapu-
ščen in siromašen, ostala je
zemlja, vsebina in smisel Smo-
dejevega življenja. Ko je ponov-
no postal lastnik svojega pKj-
sestva, mu je kri močneje zaplala
po žilah. Saj mu je bUo takrat,
ko se je moral odseliti v dolino,
pri srcu, kot bi segel kdo po
njegovem življenju. Zdaj pa se
je upanje spet prižgalo.
RDEČI PETELIN . . .
Da toi se Smodej spet lahko
vrnU na svojo domačijo, je, kot
so mu bili naročili, pričel iskati
za Volavčeve stanovanje. Vlagal
je prošnje na sodišče, tudi sta-
novanje je bil našel, toda Vo-
lavčeva sta ostala na gruntu.
Medtem se jima je bilo rodilo
troje otrok, stanovanje pa, ki
so jima ga ponujali, ni bilo
primemo in sodišče je prisilno
deložacijo odklonilo. Edino sta-
novanje, ki bi sicer listrezalo
in jima je bilo na voljo, pa je
bilo stanovanje, v katerem je ži-
vel hud duševni bolnik. Kdo bi
si s kopico otrok upal oditi
stanovat k človeku, ki je imel
že na vesti uboj svoje žene, pa
zaradi svoje neprištevnosti ni
bil niti kaznovan.
Domačijo je medtem načel
zob časa. Nihče ni več ničesar
popravljal, nihče ničesar pre-
maknil. Nekega dne je na gospo-
darskem poslopju vzplapolal
plamen. Nihče ne ve, kdo ga
je podtaknil, a ko so prišli ga-
sit, ni bilo mogoče priti niti do
vode. ..    _ _   ■.........,
PROSTOR NA SONCU
Razmere so postale nevzdržne.
Kadar se je gospodar Smodej
napotil na domačijo, se ji je
lahko približal le v spremstvu
miličnika. Prav tako vsaka urad-
na oseba. Ko je Smodej želel
oddati del zemlje v najem, je
najemnika Volavškova napodila
s koso. Na soseda je naščuvala
psa, sosedi je zlomila roko.
Ko sva s kolegom obiskala Vo-
lavškove, naju je 25-letna mati
sprejela zelo prijazno. Sedemlet-
na Ivanka je bila v šoli, okoli
naju pa sta se vrtela dvojčka,
šestletna Marinka in Stanko.
Danes je Volavškovi breziz-
hodna situacija jasna. Najprej
so ji solze zalile oči, potem pa
se je v njej nabralo in izbruh-
nilo: »Kam naj gremo? Z otroki
ne morem na cesto! Izhoda ne
vidim več. Možu pri plači toliko
trgajo za tožbe in najemnino,
da če bo šlo tako naprej, ne
bomo mogli več živeti. Ne gos-
podar, ne mi od vsega tega
ničesar nimamo!«
Oči bistrooke Marinke so ob
materini bolečini očitajoče gle-
dale v naju. Približala se je ma-
teri in ji stisnila roko. »Z otroki
ne morem na cesto,« je še en-
krat poudarila mati, kot bi ji
bil otrok vlil moči.
Pod srcem nosi Volavškova
četrtega otroka... ,
Z GRUNTA NA DNINO
Smodejeve žuijave roke še
vedno znajo poprijeti za delo.
Morajo, da preživijo gospodarja
in njegovo od vsega hudega iz-
črpano ženo. Gospodar Smodej
dela kot hlapec, kjer se mu
ponudi priložnost za delo. Gos-
podinja Smodejeva pa redi pra-
šiča in skrbno, kot je bila od
nekdaj navajena, obdeluje njivo.
— Tujo.
Njuna dvanajsthektarska do-
mačija pa v Novakih nad Strm-
cem zaman čaka na setev. Kdaj
bo vrženo seme, ki bo v spo-
čiti in s tolikimi solzami po-
gnojeni zemlji, rodilo sad?
Zaradi neporavnanih davkov,
ki jih zdaj nihče ne plačuje —
gre za preko 300.000 starih di-
narjev, se želi občina vknjiziti
na Smodejev grunt.
JE REŠITEV V BEGU? ;
Jože Volavec, danes triintride- ■
setletni delavec v tovarni EMO, ;
je znan kot priden, vesten in
tih delavec, ^služi osemdeset^
starih tisočakov na mesec in od i
tega   mu   vsakokrat   odtrgajo
tretjino. Dolg za najemnino in j
odškodnina za upKvrabo inventar-^
ja   znašata   že   preko   milijon
starih  dinarjev  in  šp  so  r.'>-"e;
tožbe na vrsti. Globje in globjei
se pogreza v dolgove in konca ]
ne vidi več. Izselil bi se, če bij
dobil stanovanje. V EMO, kjer'
je  zaposlen, je ob vstopu na
delo podpisal,  da p>et let ne I
bo   prosil   za   stanovanje.   Pa^
tudi, če bi danes v bloku stano-
vanje dobil, kdo naj ga plača?:
Danes razmdšlja, da bi vse sku-.
paj  pustil  in odšel  v tujino.
Za večjim kosom kruha? Da bi
zbežal pred nerešljivimi proble^,
mi ali nemara celo sam pred,
seboj?
BO SKOZI NEPRODIR-
NO TEMO ZASIJALA
LUČ?
Kdo bo razvozljal gordijskl
vozel? Kdo odločil med pravico
gospodarja Smodeja do njegove
zemlje in skrbjo Volavška, da,
bo svojim otrokom zagotovil
streho in vsakdanji kos kruha?
Ostarela gospodarja sta dni-
narja pri tujih ljudeh.
Družina Volavška s tremi otro-
ki in četrtim na poti pa ne ve
ne kod ne kam.
Vmes pa toliko nerešljivega ali
I>a samo na videz nerešljivega,
toliko nemočnega, nečloveškega.
Ali pa...
Cankar je nekje zapisal:
»Zakaj resnica ni in ne more
biti, da bi v čistem studencu
ne bilo čiste vode, da bi v ja-
snem soncu ne bilo jasne luči,
da bi v pravici, tam, kjer je
ustanovljena in potrjena, pravi-
ce ne bilo.«
ZDENKA STOPAR
Smodejeva domačija, zanemarjena in gola, čaka na gospodarja
Volavec z otrokoma, zadaj požgani marof
Foto: J. K.
JAZ, JURE KRAŠOVEC:
PRISEŽEM, DA SE GA NISEM NACUKAL
Vem, dragi bralci. Minuli teden ste
me imeli v zobeh. Najmanj, kar je,
ste me zasumili, da ga takole rad srk-
nem, za- olajševalno okolnost pa ste
mi šteli, »saj ni čuda, če pa je bil
revež izpostavljen tolikšni skušnjavi,
ko je letal po celjskih oštarijah«.
Veste, prav nič vam ne zamerim,
če ste tako mislili, potem ko ste pre-
čitali uvodnik v našem tedniku pod
naslovom »Teh dvainštirideset ur«. To-
da prisežem pri novinarski raci in
njenem perutninarskem patronu Mar-
tinu, da se ga nisem nacukal.
Takole je bilo. Na celjskem sindikatu
so me res prepričevali, da v gostin-
stvu z dvainštirideseturnim tednom ni
vse v redu. Potem sem res šel na
rajžo po celjskih restaiiracijah in go-
stilnah. Bil sem v pivnici, pa v Evro-
pi, pa pri Majolki, v Ojstrici. Povsod
so me potolažili, da jih moja skrb za-
nje globoko gane, da pa je vse v redu.
Z obhoda sem se z opisanimi spo-
znanji vrnil na sindikat, kjer so mi
rekli, češ, gostinski delavci ne povedo.
Zakaj ne povedo, je vprašanje. Kaj
sem hotel? Domislil sem se inšpekcije
za delo, češ tam mi bodo povedali.
Bil sem tam in inšpektor bi me gotovo
zavohal,  če bi  maligansko  otovorjen
kolovratu po sedežu občine ter opozo-
ril tržnega inšpektorja, češ da ima na
dosegu človeka, ki je živ dokaz, kako
se točajke v Celju ne držijo načela,
da vinjenim osebam ne točijo alkohol-
nih pijač.
Tudi kolegi v redakciji so mi priče,
da se ga nisem nacedil. Mi ne verja.
mete? Saj mi res težko. Kajti sesta-
vek v tedniku, ki ga zaključujem s
svojim podpisom nima ne repa ne
glave. Pa ne, da bi bili zamešani stav-
ki ali tiskane vrstice. O ne. Zamešani
so celi odstavki. Prt čitanju se nič ne
zatakne. Vse teče gladko, le vsa reč
nima ne glave ne repa. čisto tako je,
kot bi bil v eni oslariji spil brizganec,
v drugi konjak, v tretji slivovko, v
četrti pa velik vrček piva m da se mi
je vse pomešalo za pisalnim strojem.
Tako zdaj bralci ne vedo ali je sindi-
kat trdil, da je nekaj narobe ali pa
da je vse v najlepšem redu, ali so
gostinski delavci trdili, da je vse naro-
be in sindikat trdi, da je vse prav
in da sem jaz. Jure Krašovec, pisec
tega umotvora potreboval vsaj dvain-
štirideset ur, da sem se streznil.
Toda, prisežem, da se ga nisem nace-
dil. Res ne. Morda kdo drug, jaz že
ne...
PROF. ZORAN
^ VUDLER PRI AERU
Znani turistični delaA^ec,
prof. Zoran Viudler, je sredi
marca prevzel v delovna
skupnosti celjskega Aera de-
lovno mesto šefa splošnega
sektorja. Naval^c temu bo do
konca šolskega leta še pouče-
val na ekonom^sko-upravnem
šolskem centru.
TURISTIČNA
PRIZNANJA
Na plenumu članov olepše-
valnega in turističnega dru-
štva v Celju je predsednik
Rado Jenko izročil neka ».rim
zasliižnim članom priznanja
Turistične zveze Slovenije.
Tako so zlati znak prejeli:
Slavko Zorko, Viktor Godnik
in Franc Bajec, srebrnega
Viktor Štajner in inž. arh.
Janko Hartman, bronastega
pa Miloš Planin.šek, Mirko
Lešnik, prof. Silva Vrhovec,
Truda Debenjak in Ivan Do-
linšek.
PIONIRJI SO
TELOVADILI
Pod okriljem celjskega gi-
mnastičnega centra je bilo
v soboto in nedeljo v telo-
vadnicah »Partizana« štore
in Gaberje pregledno tekmo-
vanje pionirjev in pionirk
nižje stopnje ter mladincev
in mladink III. razreda v
gimna.stiki na 3. oz. 4. oro-
djih.
Udeležilo se ga je 53 pri-
padnikov partizanskih dru-
štev Celje-mestx>, š-tore in
Gaberje.
Rezultati:
Vrste:
Pionirji niž. razr.
točk
1. Celje-mesto 1C2,1
2. štore 138,6
Pionirke niž. razr
1. Gaberje 218,3
2. Celje-mesto 207,8
Posamezniki:
Pionirji:
1. Pavliha Matjaž 28.2
2. Petek Janko 28,1
3. Jevšenek Viktor 27.4
vsi  C. mesto
Pionirke:
1. Dom  Andreja 37,8
2. Sojič Cveta 36,5
3. Lončar Danica 36,1
vse Gaberje
Mladinci III. razr.
1. Krasnov Tomo 27,6
2. Pavliha Boris 25,8
3. Fiirst Bogdan 25,6
vsi C. mesto
Mladinke III. razr.
1.—2. Pinter Lidija in
Belcer  Urška 27,5
3. Sambol Katjuša       27,0
vse C. mesto
M. R.
ODBORNIKI O
PRORAČUNU
Jutri, v, petek, 26.. marca,
bo 27. skupna seja članov
obeh zborov skupščine obči-
ne Celje. Po predlogih komi-
sije za volitve in imenovanja,
bodo odborniki odločali o
sprejemu odloka o proračunu
občine za letošnje leto, o
spremembah odloka o pri-
spevkih in <^vklh občanov pa
tudi o odloku o stalnih sred-
stvih občine Celje za financi-
ranje dejavnosti občinske
konference SZDL.
Svet za urbanizem, gradibe-
ne, komunalne in stanovanj-
sl»j zadeve je pripravil dva
predloga: odlok o zazidalnem
načrtu stanovanjske soseske
Otok III G ter nekatere spre-
membe odloka o urbanistič-
nem načrtu.
Odborniki se bodo tokrat
seznanili tudi s poročilom ko-
misije za požarno varnost,
odločali pa bodo še o pre-
imenovanju pedagoške gim-
nazije v pedagoški center, o
statutu tehniške srednje šo-
le, kmetijskega sklada pa tu-
di o statutu šole za zdrav-
stvene delavce v C-elju.
PRISTOP K POPISU
OSTARELIH
OBČANOV
Na konferenci SZDL so
sklenili, da prično s popisom
ostar«3lth prebivalcev v staro-
sti nad 60—65 let. Popis osta-
relih   ljudi   bo   vključen   v
splošni popis prebivalstva, iz
katerega bodo dobili splošne
informacije, potem pa bodo s
pomočjo študentov Višje šo-
le za socialne delavce iz-
vedli v kordinaciji s krajev-
nimi skupnostmi pc>piis osta-
relih in pomoči potrebnih
ljudi.
Po posameznih krajevnih
skupnostih je bilo popisanih
že 500 ostarelih ljudi, s popi-
sovanjem pa je treba takoj
nadaljevati, ker mora biti
program do junija končan.
CENE NA CELJSKI
TRŽNICI
Prejšnji teden je bila tržnica
založena z artikli, ki so že v pre-
teklih tednih polnili stojnice. Ve-
liko pa je prišlo prodajalcev re-
grata, katerega cena se je sukala
od 8—150 dinarjev. Kilogram mo-
tovilca je scal od 8—20 dinarjev,
solata pa 6 dinarjev pri privatni-
kih in 6,6 do 12 dinarjev v druž-
benem sektorju. Rdeči korenček
je bil DO 2,5 dinn.rjev, karfijola po
5, čebula po 2,40 din, rdeča pesa
po 2,50 dinarjev.
Velike je bilo lepega južneg-a
sadja, jabolka A kategorije so sta-
la 4 diiiarje.
Skute :n kisle smetane je bilo
tako kot vedno precej; kisle sme-
tane po 10 din, skut« po 8 din.
Cena jajčk je bila že za spozaianje
viija, po 0.60 do 0,65 dinarjev za
komad.
DEŽURNA LEKARNA
Do sobote, 27. marca do 12.
ure je dežurna lekarna Cen-
ter, cd sobote dalje pa Nova
lekarna Tomšičev trg 11.
LIKOVNI SALON
Do 27. marca je odprta raz-
stava likoraih dal Melite
Vovk-Štihove.
OTROŠKE RISBE
O NOB
v organizaciji občinskega odbo-
ra Zveze združenj borcev NOV,
muzeja revolucije in občinske zve-
ze prijateljev mladine so ^'čeTaj
popoldne v muzeju revolucije v
Celju odprli razstavo otroških risb
na tematiko NOB. Razstava bo od-
prta do 3. aprila letos.
PETLETNI NAČRT O
REGULACIJAH
člani sveta za urbanizem, grad-
bene, komunalne in stanovanjske
zadeve pri skupščini občine Celje
so na zadnji seji med drugim
sprejeli p)etletni načrt regulacijskih
del na celjskem vodovodnem voz-
lišču. Zaj oodo potrebovaU 38
milijonov dinarjev.
Četudi niso osvojili vrstnega re-
da del, je očitno, da bodo imela
prvo mesto tista, ki jih zahteva
gradnia   hitre   ce«tp.
ZBIRAJO DELEGATE
ZA KULTURNO
SKUPNOST
Za delegate kulturne skup-
nosti v Laškem je iniciativni
odbor za pripravo kulturne
skupnosti, ki naj bi štela 25
članov, pripravil delegate po
naslednjem ključu: 6 delega-
tov iz kulturno prosvetnih
organizacij, 6 delegatov iz de-
lovnih organizacij, 5 delega-
tov naj bi dale druržbeno po-
litične organizacije in 5 druž-
beno politične skupnosti, 3
delegate pa temeljne izobra-
ževalne skupnosti.
PRVI KORAKI
v soboto je na filmsko platno
v kinodvorani Vojaškega zdravi-
lišča p>ognal svoje prve filmske
kadre snemalec, scenarist in re-
žiser Andrej Marinšek. V črno
beli Super tehniki je polnoševil-
nemu avditoriju pokazal del film-
skega gradiva, k'' ga zbira iz kro-
nistično umetniških potreb in am-
bicij z naslovom FIUMSKI VIJA
VAJA. Čeravno je bilo niz kadrov
slabih glede osvetljenosti in ostri-
ne, je občinstvo vendarle našlo
nekaj zase. Med drugim je požela
največ odobravanja sekvenca dveh
alkoholno i-zobraženih, ki sta vodi-
la ostre dialo,t;e. Filme je sprem-
ljala arhivska glasba, glavo je
izdelal Karli Fantinatto, montažo
pa je iz\'edel Rado Lalovič. S tem
je rešiser amater Marinšek poka-
zal nekaj utrinkov življenja doma-
čega kraja in hkrati postal prvi
kronist dogodkov, ki se zadnje
čase vrstijo.
RADEČAN KENDA
ZMAGAL
Tudi v Laškem je bilo te-
kmovanje za »zlato puščico«,
na katerem je nastopilo 31
tekmovalcev. 21magal je Jože
Kenda, SD Papimičar Rade-
če s 530. krogi, sledijo Sta-
ne Brečko, SD Dušan Poženel
Laško 528, Ludvik Lavrinc,
SD Alojz Kerše Laško 526,
Toni Kožar, SD Papimičar
Radeče 502, Dušan Gričar,
SD Tone Bastič Zidani most
496 krogo\'  itd.
V. LAVRINC
ZBOR PLANINCEV
v prostorih restavracije Stara
pošta so se zbrali tukajšnji planin-
ci k letnem občnem zboru. Kljub
zadovoljivim rezultatom društva
kot takšnega, je program dela
vendarle nekoliko skrčen ob od-
hodu nekaterih članov, ki so bili
specializirani za razne aktivnosti
v društvu. Pogrešati je planinsko
literaturo v obliki društvenih gla-
sil, ravno tako pa je delo z mla-
dimi nekoliko okrnjeno. Želeli bi,
da se poleg gospodarstva, PD
Rimske TopMce ukvarja tudi z
bistvenimi nalogami planinstva kot
družbenega pojava in rekreacijske
deja^mosti. Po zboru so nadaljevali
z zanimimvim predavanjem, sprem-
ljanim  z  diapozitivi.
OBČNI ZBOR ZB
NOV RIMSKE
TOPLICE
v nedeljo so se zbrali še
številni tamkajšnji borci NOV
Rimskih Toplic na svoj obč-
ni zbor, ki je bil dop>oldne
v istem prostoru kot v so-
boto planinski. Ta množica
starejšili. prekaljenih bor-
cev minule revolucije je čvr-
sta opora za nemoteno in pe-
stro aktivnost zveze. Prav
takšni shodi pa dokazujejo,
da se tudi s konkretno poli-
tiko, ob primernem praktič-
nem delu dosežejo zavidajoči
rezulitati.
NA PLESNEM
TEČAJU
Zadnje ča.se si dogodki v Rim-
skih Toplicah sledijo v izredno
kratkih razmakih. V petek, 19.
marca popoldne so mladi Rimlja-
ni in okoličani demonstrirali pri-
dobljeno znanje ob zaključku ples-
ne.ga teč-aja, ki ga je organzirala
osemletka Antona Aškerca pod
vodstvom plesnega učitelja tova-
riša Jenka iz Ljubljane. Predvsem
mladinci ose.mletke so v progra-
mu standardnih plesov pokazali
dober posluh za to lepo, družiibno
in tudi športno igro. Prireditev,
ki je bila izvedena na odru Vo-
jaškega zdravilišča je pritegnila
š'Tok krog gledalcev, ki so se pr-
Ui so bili ob vstopanju v (X^j,
obdarovani s pomladanskim   '
jem, kot znak pozornosti
ki se čutijo počaščene ob talft? /
obisku. ^'
REDNI LETNI
OBČNI ZBOR ^
Pred dnevi se je v ^ P
tvenl sobi nad Novo p^,
vršil redm letni občni
Delavsko   prosvetnega  (jj.
tva Svoboda »Antona Aa,
ca« Rimske Toplice. Kot
novno gibalo kulturnega ^.
panja na vasi, je tukajj, i
Svoboda precej nedovršu^^
pomanjkljivo opravljala sn ^
poslanstvo.  Okoli  petina',
set ljudi, ki so se zbora j
ležUi, je bilo priča obna<i '
nju starih, že velikokrat j"
čenih besed, ki dajejo na;
slutiti,   da   društvo  spi
počiva na lovorikah.  R<
treh   dramskih   predstav'
lan.skem letu m ustano\'
moškega pevskega zbora
nekaterih  knjižničarskih -
vosti,  se  društvo ne n"
pohvaliti z ničemer. Na '
slavah sicer sodelujejo ( '
ci osemletke pod vodsti
vedno istih tovarišev, vei '
je konkretno iz vrst pro^
tarjev pogrešati elito, ki'
dostojno zastopala razne 1^
ne racije z raznoterih orj ^
zacijskih področij. To \
predvsem za realizacijo d:'^
skega dela,  ki se po <
akterski strukturi  sploh
spremeni, čeravno so ak '
že   precej   iz  mode   in '
bolje, zelo neigralsko ra,
loženi. Želeli bi, da si
boda vzame za vzgled k'
no sosednje društvo, dj |
imela možnosti  delnega
snemanja.
ZANIMIV DVOBC
Sobota je bila prepolna d«'
kov. Najprej je moška članska :
pa v namiznem tenisu premi.
vrsto Vojaškega zdravilišča, k
jo sestavljali pacienti iz bra;
republik.   Kranj c,   L.   Zupan
Mlakar so v Zofijnem dvorcu,
se je dvoboj odigral, zlahka
magali   svoje  nasprotnike. T(
dokaz,  da nekateri  starejši i
TVD Partjzana še  vedno akt
in    marljivo    nadaljujejo   i
športno  pot,  čeprav kot  ak
počitek.
VROČA
KOPALCA
Dne 9. marca sta se I
vila v Ljubnem dva zelo
čekrvna kopalca in sicer
Potočnik, star 36 let in'
Bačun, star 21 let, obj
Ljubnega. Pri tempers
—8 stopinj sta skakala '
denomrzle valove Savinje
ju ne bi preveč zeblo, sta
kala v vodo kar na glav
v obleki. Da pa bi bili
vnaprej tako zdrava, sti
končanem kopanju obt'
bližnjo gostilno LEDEl
tn krepko posegla po naj
ših alkoholnih sperialit
Potrebno se je bilo tudi pi
leči, vsaj za silo za ki
poskrbel gostilničar.
Takšnih jimakov je
zato jim čestitamo!
Vprašuje: Milan Seničar
Odgovarja: Elza Tovornik
Biti analitik ni enostavno,
še posebej, če delaš v tako
nerazviti občini kot je Šent-
jur pri Celju. ELZA TOVOR-
NIK iz dneva v dan priprav-
lja najrazličnejše programe,
analize, račime in podobno.
Odgovorna in zahtevria nalo-
ga. Kaj o tem meni Elza To-
vornik, analitiif občinske
skupščine Šentjur?
»Kaj je pri vašem delu
najbolj komplicirano?«
»Sestava srednjeročnega
programa občine, ker nimaš
vseh potrebnih navodil in si
večkrat prepuščen samemu
sebi.«
»Je takšen program potem
odraz vašega dela?«
»Na vsak način.«
»Se potemtakem sestoji tu-
di iz vašega mnenja o razvo-
ju Šentjurja?«
»Dvomim, da bi moje
mnenje vphvalo, ker je pre-
reč dmgih činiteljev.«
»Kaj je osnova programa?«
»Programi delovnih organi-
zacij in če teh m, je seveda
težko pravočasno sestaviti
program. Moje delo je potem
tudi to, zakaj program ni bU
realiziran.«
»Vas je strah pri sestavlja-
nju tako pomembnega doku-
menta?«
»Menim, da me je, veste,
o tem, govorijo potem odbor-
nik iin pišejo časopisi.«
»Česa vas je bolj strah?«
»Časopisov, ker pred od-
borniki laže zagovarjaš neko
tezo neposredno na seji.»
»V čem vidite prihodnost
Šentjurja?«
»V realizaciji zakona o
manj razvitih območjih, ta-
ko kot si zamišljamo v Šent-
jurju.«
»Kaj ras moti pri vašem
delu?«
»Težave s podjegi, ker p>o-
vsod ne razumejo pomemb-
nost pravočasnega dostavlja-
nja podatkov.«
»Kako gledajo ljudje na
delovno mesto analitika?«
»Tisti, ki vedo za pomemb-
nost tega dela, raztmiejo, da
je potrebno. Precej pa je
takšnih, ki kljub izobrazbi
menijo, da je to zapravljanje
časa.«
»Kako ste postali analitik
in zakaj?«
»Bila .sem na delovnem
mestu statistika, ko sem vpi-
sala izreden študij ni visoki
komercialni šoli. Končala
sem višjo stopnjo v dveh le-
tih.«
»Kljub družini in dvema
otrokoma?«
»Kljub temu.«
»Kakšna posebna želja?«
»Zdrava dmžtna in konča-
na druga stopnja.«
I
■
■
■
I
I
roračun in
smernice
razvoja
,dnja seja odbornikov
jborov občinske skup-
Šentjur bo 30. marca
. Govorili bodo o le-
ji proračunu ter smer-
razvoja občine za leto
»oslušali bodo tudi po-
0 delu sveta za fcme-
ter razpravljali o pro-
dela sveta. Sprejeli še
irrsto odlokov.
asfaltirajo
šentjur
tvo je, da daje asfalt
im naseljem popolno-
irugačno podobo kot
larnf.Ua cesta. Šentjur
jnter občine je sicer v
b letih glade na asfalt
>cej spremenil podobo,
r je še nekaj odsekov,
1 bo potrebno letos in
jodnjih letih pokriti z
prevleko.   Tako   bodo
delati na asfaltiranju
v novem naselju pri os-
šoli. Večino denarja
rispevali zainte.esirani
lalci naselja.
OMILOVANJE
OMiLOVANJA
VREDNIH
.•edsectoik občinske
pščine Šentjur tovariš
jc Svetina je na ne-
[lem sestanku v Žalcu
edal, da je na čelu ob-
I, kjer je okolj 600 ob-
)v socialno ogroženih,
■ dobiva socialne pod-
! 187 občanov, od teb
dejansko živi le od
mesečnih podpor, ki
'dosegajo višine ene
vnice jugoslovanskega
ovnefia človeka,
vedal pa je tudi. da
minulih zborih voliv-
ni bilo tarnanja in
iskov Ne zato, ker bi
li razmere ne pestile,
pa zato, ker so Ijud-
postali totalno malodu-
in da pomilujejo nje-
predseinika, ki nemo-
stoji pred kiklopskim
»m problemov.
-ček
popis
'rebivalstva
t povsod se tudi v
urju pripravljajo na po-
rebivalstva. Imenovali so
[»pisnike in inštruktorje,
ii se bodo udeležili šti-
^ega seminarja v Ce-
er nato v Šentjurju vo-
tridnevni seminar za
"fiike. Sedaj kontrolira-
fidenčne liste pri delov-
O-ganizacijah. Pomagajo
'ičitelji, Iti so po vseh
' naročili otrokom, naj
^vijo približno   kvadra-
stanovar-jske površine
doma   in   onoznrijo
starše, da naj imajo priprav-
ljene dokumente. Zaradi ob-
širnih predpriprav menijo v
Šentjurju, da bo popis pote-
kal brez zastojev.
testirali bodo
še dalje
Občinska skupščina v Šen-
tjurju je bila prva občina
v vsej celjski regiji, ki je
lansko leto realizirala pred-
log socialnega centra v Ce-
lju o pregledu in testiranju
šolskih novincev. Z opravlje-
no nalogo so bili zadovoljni,
zato bodo letos s te.stiranj8m
nadaljevali.
dobri rezultati
v žalcu
Na štiristeznem avtomat-
skem kegljišču v Žalcu se
je v soboto in nedeljo priče-
lo letošnje republi.ško prven-
stvo v kegljanju za posamez-
nike in ekipno. Zaradi veli-
kega števila ekip in posa-
meznikov so tekmovanje raz-
delili v dva dela. Tako je v
soboto in nedeljo kegljalo
10 ekip in 37 posameznikov.
Po prvem delu je najboljša
ekipa Fužinarja iz Raven s
1715. podrtimi keglji, Ingrad
Celje pa je s 1543. keglji na
9. mestu. Med posamezniki
je največ kegljev podrl Tršar
(Gradiš Lj.) 970, Sivka z
885 keglji je trenutno na 7.
mestu, Pišek z 819. keglji pa
na 22. mestu (oba štore).
Med posamezniki pa sta še
člana Ingrada iz Celja, Tu-
ščak z 881 keglji na 9. mestu
Lipovšek pa z 807. keglja
na 27. mestu. Tekmovanje
se bo v soboto in nedeljo
nadaljevalo.
T. Tavčar
novost pri
gradnji
Gradbeno podjetje Gradnja Ža-
lec bo v začetku maja v sodelova-
nju z opekarno Pragersko uvedla
proizvodnjo novih gradbenih ele-
mentov 12 keranz^ta. Ti gradbeni
element.! so v gradbeništvu že pre-
izkušeni materiali, ki pa se od-
likujejo po toplotni izolaciji, lah-
koti, in pa tudi po trdnosti.
Po načrtovanju naj bi gradnja
na leto proizvedla 400.000 enot za
potrebe gradbeni.štva. Že sedaj so
nabavili strcje v vrednosti pol
milijona diratjev iz svojih sred-
stev.
Tav-
gostovali so
Dramska sekcija Svobode
Polzela, ki se je pred ted-
nom dni predstavila z igro
Mišolovko na Polzeli je mi-
nulo nedeljo gostovala v Le-
tušu. Obiskovalci, ki so na-
polnili dvorano so bili z igro
zadovoljni ter je bilo videti,
da Si podobnih še želijo.
Tav-
krvodajalska
akcija
Kraje\mi od'tx)r Rdečega
križa na Vranskem bo 19.
t.m. organiziral krvodajalsko.
akcijo. Organizatorji upajo,
da se bo akcije udeležilo
čimveč krvodajalcev, tudi ta-
kih, ki bodo kn dali prvič.
S tem se bo rod krvodajal-
cev pomladil in razširil ter
bi tako lahko doprinašal k
uspehu takih akcij.
T. T.
pripravljeni
za popis
Tudi na šmarskem so že
vse pripravili za popis pre-
bivalstva. Zaradi izredno raz-
vejanega področja, ki obsega
kar 400 km^ površine in pre-
cejšnjega števila prebivalcev
— 30 tisoč, bodo za dobro
opravljen popis potrebovali
preti.0 200 popisovalcev. Le-ti
so se udeležili posebnega re-
gionalnega posvetovanja gle-
de načina popisa, ki so ga
pripravili v Celju. Preko šol-
skih otrok pa so seznanili
starše o popisu in kaj na,;
vse za popis pripravijo, da bi
le-ta, ko bo prišel popisova-
lec, hitreje in nemoteno po-
tekal.
tv
občani o davkih
in proračunu
Na prihodnji seji skupšči-
ne, ki bo 30. marca, bodo
predvsem razpravljali o po-
sameznih odklonih, med naj-
pomembnejšimi bo obravna-
va odloka o prispevkih in
davlcih občanov ter o podalj-
šanju začasnega financiranja,
ker še ne bo sprejet letošnji
občinski proračun. Zataknilo
se je pri sredstvih, ki bi jih
naj za sofinanciranje šolske
mreže na šmarskem področ-
ju prispevala republiška Te-
meljna izob"aževalna skup
nost. Ker bodo vsi podatki
znani šele do srede aprila
bodo tudi občinski proračim
sprejeli šele na prihodnji
seji. predvidoma koncem
aprila.
tv
uspešen seminar
Pred dnevi se je na Po-
horju končal seminar za
mlade člane ZK, vodstva ak-
tivov ZMS, KO SZDL in sin-
dikalnih podružnic, ki so ga
pripravile družbeno politične
organizacije Šmarja v sode-
lovanju z Delavsko univer-
zo. Udeleženci so bili izred-
no zadovoljni s šestdnevnim
seminarjem, na katerem so
posvetili ves čas družbeno
političnemu izobraževanju.
cesta na vinski
vrh
Vinski vrh p; i Sli\TLici je
eden najslabše povezanih
krajev s centrom občine in
kot menijo domačini tudi
tudi nekoliko zapostavljen.
Na sestanku odbora -krajev-
ne sl<upnosti pred nekaj
dnevi, so prebivalci opozorili,
da je šola nujno potrebna
obnove ter da bi lahko pričeli
razpravljati tudi o gradnji
vodovoda, ki ga še vedno n-
majo. Največji problem in
hkrati želja domačinov pa je
cesta. Tako velja leto v
Šmarju dogovor, da bodo
pričeli z .gradnjo ceste, če
bo dovolj sredstev. Ljudje
na Vinskem vrhu iskreno
upajo, da jih bo.
rosla k plutalu
Znano ljubljansko podjetje
»PLUTAL« je ponudilo zani-
miv program za preusmeri-
tev strojnega podjetja »RO-
SLA« v Rogaški Slatini.
Konkretni razgovori že po-
tekajo in pričakovati je, da
bo majhno podjetje ROSLA,
ki niha med obrtjo in indu-
strijo doživelo hitro rast,
predvsem pa večjo produk-
tivnost in s tem tudi večji
ocTph-^i   ctondar-d   7nrvnclpTiih.
franc leskošek-
luka član uo td
atomske toplice
Ob nedavnem obiisku v
Podčetrtku je Franc Lesko-
šek-Luka izraail pripravlje-
nost sodelovanja v Turistič-
nem društvu Atomske toplice
v Podčetrtku. Na občnem
zboru so ga za člana UO tu-
di izvolili.
atomske toplice
v soboto j>e bil občni zbor
Turističnega društva Atom-
ske toplice v Podčetrtku. V
zelo razgibani razpravi so .se
največ pogovarjali o razvoju
Atomskih toplic, ki naj bi bi-
le v bodoče središče turizma
na Kozjanskem. Ugodno so
ocenih prizadevanja komisije
za ureditev Atomskih toplic,
katero je imenovala SO
Šmarje. Nasploh lahko reče-
mo, da komisija in TD dobro
sodelujejo. Tako je tudi naj-
bolj prav. Naloga, ki je pred
vsemi je prav gotovo dosti
pomembnejša kot so posa-
mezniki, ki se je lotevajo.
Poslovanje AT, ki je dosedaj
pivdstavljalo glavno dejav-
nost društva, bo z oziram na
druge probleme kot so: ure-
jevanje okolice, turističnih
sob, gostišč in podobno bo v
prihodnje vse manj obreme-
njevalo prizadevanje turistič-
nih delavcev v Podčetrtku.
Zapisati moramo, da je
predsednik TD dobil zlato
značko Turistične zveze Slo-
venije, ki ni le priznanje
Francu Renierju, marveč
vsem, ki se trudijo da pri-
bližajo izredne lepote Obsote-
Ija domačim in tujim gostom.
NALE KRUMPAK
društvo likovnih
ustvarjalcev
Na pobudo občinskega
sveta Zveze kulturno pros-
vetnih organizacij Velenje so
ustano\'-ili občinsko društvo
likovnih ustvarjalcev, ki za-
jema okoli dvajset likovni-
kov. Za predsednika so iz-
brali Miša Skomška. Na zbo-
ru so sklenili, da se bodo
večkrat sestali in si tako iz-
menjali delovne izkušnje.
Odločili So se tudi za pri-
pravo več razstav.
že zdaj
za dopuste
v rudniku lignita te dni že
vpisujejo člane lastnega ko-
lektdva in rudarskega šolskei-
ga centra, ki^ nameravajo
prebiti letni dopust ob morju.
Rudarji in člani rudarskega
šolskega centra bodo lahko'
svoj dopust preživeli v ru-
darskem počitniškem domu
v Fiesi, zatem v Beša,niij!i, Ro-
vlnju, Biogradu, Crikvenici in
morda še kje.
Zanimanje za vpis ve-
liko in treba je priznata, da
se sindikat rudniškega ko-
lektiva močno prizadeva, da
bi pripravil rudarjem čim lep-
še počitnice.
v bazenu živ-žav
v velenjskem plavalnem
bazenu, kn so ga odprli pred
dnevi, je kar živo. Obiskoval-
ci so navdušeni nad lepo
urejenim objektom. To še
posebej velja za vhod, pro-
,stor za oddih in za bife. Vo-
da je dovolj topla.
Drugo poglavje pa so neka-
teri obiskovalci, ki se jim
zdi, da na novo naprava ni
treba paziti. -v-
STARI STANI NUJNO
POTREBUJEJO VLEČNICO
Obiskali smo Golte. Zimsko turistično središče je imelo
polno gostov in prijateljev, ki so prišli v ta 1500 metrov
visoki paradiž, kjer je dovolj snega za smuko. Sedežnica
je vseskozi obratovala in tu smo srečali smučarje iz Dal-
macije, Subotice, Zagreba, Trsta, Ljubljane in celo iz sosed-
nje Avstrije. Že na parkirnem prostoru pri spodnji postaji
gondolske žičnice smo opazili precej osebnih avtomobilov
z oznako MB. Torej, Pohorje se ne more pohvaliti s takšno
snežno  odejo,  kot Golte.
Peterico smučarjev smo za kraitek čas pobarali o vtisih
na smučiščih in ostahh objektih tega turističnega središča.
IVAN IVANKOVIČ iz
SPLITA: »Sem strasten smu-
čar, sicer novinec. V 2^re-
bu sem m*ed kolegi na fakul-
teti izvedel za novo središče
Golte. Danes sem prvič tu.
Mirno moram povedati, da so
vse napovedi bile resnične.
Proge so lepo urejene, smu-
ka varna in zanimiva. Osta-
lih terenov še nisem spoznal,
kajt*i za začetek se držim os-
talih smučarjev. Prvi vtis je
več kot soliden, še bom pri-
šel.«        ...
DUŠAN   STAR   Iz  Ljublja
ne: »Tokrat sem že tretjič na
vikendu na Golteh. Smučišča
so izredno dobro pripravij»3-
na, toda pripraviti bo po-
trebno še več žičnic, vlečnic.
Posebno na nasproto stran,
katera je za nas, novince na
Golteh neznana in nekoliko
skrivnostna. Hrana in ostalo
O. K.
Nas je vedno več v tem sre-
dišču smučarjev iz  Ljublja-
Ing. AUOLt L,.iii 1^ /.a-
greba: »Imam smolo. Prvič
sem na Golteh pa nisem pri-
čakoval, da bo tolikšen dren
za sobe. Tako sem z družino
dobil mesto v depandansi.
Tam primanjkuje vode. ško-
da, drugič bom moral prej
rezervirati sobo v hotelu.
Smučišča odlična, budi za
novince je vse pripravljeno.
Tega nismo pričakovali. To-
i*jj v bodoče bomo stalni go-
sti novega smučarskega sre-
dišča.'«
VliS.NA .sl.ULNOVIC iz Za-
greba: »Naša skupina je na
GoiLteh prvič. Toda tu smo že
več kot teden dni. Tereni za
smuiko so več kot odlični in
tudi nasmučamo se dovolj,
kajti kapaciteta sedežnice je
izredna in ni zastoja. Malo
je bilo hude krvi v začetku
zaradi pomanjkanja vode, to-
da ljubeznivo osebje nam je
šlo vseskozi na pomoč. Tu
in tam bo potrebno še kaj
popraviti in vse bo najbolj-
še. Na svidenje na prihod-
njem smuku čez teden dni!«
Ins. TONE HORVAT iz
Velenja: »Sem stalni obisko-
valec Golt. Skupaj s sinom
sva tu redna gosta že dve
leti. Zato poznam ria.zmere in
meram reči, da se je organi-
zacija precej popravila v le-
tošnji sezoni. Sm^učarski te-
reni so dobro pripravljeni,
toda nihče ali le malokateri
od gostov, razen domačinov
iz ceLjskega smučarskega po-
dročja ve, da bo potrebno
kaj kmalu zaorati ledino na
smučiščih Stari Stani in pro-
ti Ljubnem. Tu so velike
rezerve za bodoče sezone.«
Naš razgovor pri sedežnici in med smučarskimi prijate-
lji nam je odkril dejstvo, da so Golte že prerastle svoj pri-
čakovani okvir. Golte so postale eno od vodilnih središč
zimskega turizma. Toda na uspehih je nevarno počivsM.
Nove proge in vlečnice na idealnih terenih Stare Stane,
proti Ljubnem in drugje laliko samo povečajo zaniinanje za
Golte, sočtvsno pa razbremenijo sedanje vlečnice in sedež-
nico.
Tekst: Jože Kuzma
Foto: Tone Tavčar
BAR. Tn črke razumljive
večini ljudi na tej naši zeme-
Ijiski kroglici, ne glede na je-
zik raso ali veroizpoved.
Glede na vse, kar je v baru
najbolj zanimivega je razum-
ljivo, da ima predvsem moš-
ke obiskovalce. Medtem, ko
v slovenskih barih ženske si-
cer večkrat zaidejo v bar, je
to v črni gori takšna redkost,
da imajo prost vstop. Kljub
temu jih ni. Skratka, ponekod
je bar za ženske še tabu.
Nekaj takšnega je menila
o baru tudi Celjanka, katere
mož pa ga je večkrat obiskal.
Seveda brez kakršnihkoli na-
menov, saj veste, družba mož,
ki po dobri večerji radi za-
vijejo še na zanimiv pogovor.
Vendar, mož je bil odkrit in
vselej povedal ženi, da je bil
v ban:
!>Pa kaj hudiča delaš tam?«
ga   c radovedno vprašala.
»Poznaš me in veš, da za-
vijern v bar le tedaj. Če sem
malo okajen. Sedem in navad-
no zadremljem, toliko, da
malo izhlapi vinček,«
In zgodilo se je, da je ime-
la soproga sama možnost obi-
skati bar. Aperativ, vinček in
nato so ugasnile luči.
čarovnikove umetnije je
niso presenetile, saj je zelo
emancipirana tn je v naši re-
sničnosti videla že dosti ča-
rovnij. Tembolj pa jO je za-
nimala »slačipunca«. Ko je
orkester odigral tuš tn je pad-
la še zadnja tenčica z gole-
ga telesa, ki se je zvijalo po
prašnih tleh, je vstala in bes
no rekla:
»Sedaj pa vem, da mi laže.
Ni ga, ki bi lahko zaspal, če
je normalen. In jaz vem, da
jel«
Kaj je bilo doma, ni znano.
M. SENICAR
KRADUlVEC RIB
Ribe so res čudovita jed in
mnogo Celjanov se rado za-
peilije v Leveč, Vransko ali na
Frankolovo na dobro »porci
jo«. Nekomu iz okolice Vran-
skega pa ena ali dve ribi —
ki bi ju moral še plačati — ni-
sta bili dovolj.
IVANKA DROLC, lastnica
znane gostilne  v Ločici  pri
Vranskem je pred dnevi pi
javila na postaji milice Vran
sko drzno vlomno tatvino.
Neznanec je ponoči zlomil
mrežo na betonskem ribnja-
ku na dvorišču in pokradel
iz vode vse ribe Računajo,
da jih je bilo približno 30 ki-
logramov ali v dinarjih en
nov tisočak.
Upajmo, da mu ne bodo
teknile!
NOŽ ZAKLJUČIL
PRETEP
Alikohoj je botroval prepi-
ru in kasnejšemu pretepu v
soboto zgodaj zjutraj v go-
stilni Gizele Bezovruik v Slo-
venskih Konjicah. Stepla sta
se 23-letni LUDVIK RANČNIK
=iz Laz ter 29-letoii KAREL
KRALJ iz Bukovja. Rančnik
je potegnil žepni nož in za-
bodel Kralja v prst na roka
in v stegno. Lažje poškodo-
vanega Kralja so odpeljali v
celjsko bolnišnico.
STREL V STEGNO
Pred dnevi se je H-let*ii
VALENTIN OBLAK iz Zabu-
kovce igral na travniku. 18-
letni JANEZ KOSEC iz Mi-
gojnice je prišel mimo dečka
in se poigraval s pištolo stra-
ši j ivko.
V cev je položil diabolo za
zračno pu4ko in namenil
proti dečku, verjetno zato,
ker ga je hotel prestrašiti.
Ustrelil je in zadel dečka v
stegno.
S STEKLENICO
PO GLAVI
v stanovanju 36-letnega
JOŽETA POTOČNIKA v Lju-
bnem so kvartali pozno v
noč. Potočnik se je spri s
KARLOM PIKLOM prav tako
z Ljubnega. Nastal je pretep
in Potočnik je udaril Pikla
s steklenico po glavi. Dobil
je lažje poškodbe. Odpeljali
so ga v celjsko bolnišnico.
sm
KDO BO VZEL?
ALi SLADKA GORA, KOT ZNAN GOSTIN.
SKI OBJEKT PROPADA # PODAJANJ^
GOSTIŠČA IZ ROK V ROKE IN NAVIJA.
NJE CEN
Kljub zgodnji popoldanski
uri je bilo na parkingu pred
gostiščem Sladka gora pri
Rogaški Slatini precej avto-
mobilov, čeprav sva pozneje
s Tonetom ugotovila, da niso
bili od gostov. Baje se je pri-
peljal novi »najemnik«, da bi
videl, kako gre na Sladki gori
promet.
Za tiste, ki tega .gostišča ne
poznajo kratek opis. Gostišče
Sladka gora, nanj opozarja
Skromen napis ob gla^vni ce-
sti, je bolj podoben manjše-
mu dvorcu kot gostilni. Ima
točilnico, večjo sobo in ču-
dovito urejeno dvoranico v
stilu vinske stiskalnice. Oko-
lica je izredna. Trava in vi-
soko drevje, odprt kopalni ba-
zen ter vse naprave za pripra-
vo mesa na žaru na prostem.
K vsemu sodi še vinograd na
površini treh hektarjev.
Vse to dobi privatnik za
letno najemnino 60.000 dinar-
jev. Dom na Sladki gori je bil
nekaj časa las-t celjske Cin-
karne sedaj pa ga daje v na-
jem šmarski Kmetijski kom-
binat obrat KK Žalec.
Sladka gora gre pravzaprav
iz rok v roke in verjetno ho-
če vsak izmed Isatnikov iz
gostišča stisniti čimveč ter
čim manj vložiti za njegovo
obnovo, reklamo, sploh
kar bi   še   bolj   privabijaij
številne   turiste  iz   Rogašfej
Slatine   ter   ljudi   iz   CJelj^^
Slovenske Bistrice in drugo^'
Kaj pravi o položaju 5^
Sladki gori sedanji najeuj,
nik — ki pa budi odhaja drn.
gam — Štefan Buzina?
»Res je gostišču priključeti
vinograd, toda obdelavii ^
zastonj. Menim, da je bilj
gladka gora mnogo preuial(
reklamirana. Sam sem skl«
nil pogodbo s Samapo.^trež.
bo Gaberje, ki bi naj naredi
la vse za popularnost SladJ?(
gore, pa ni bilo nič. Kijui
temu, da smo plačali 60.00
diinarjev na leto je veliko
zato grem drugam.«
Kdo bo torej zopet pre\^
gostišče na Sladiki gori? Mor
da nekdo, ki bo hotel v kraj
kem obdobju precej zasliižif
in tako osiromašiti to znan
izletniško točko?
Nemogoče je samo jema
ti in ne vračati ničesar. P,
šemo in govorimo, da je pre
malo pravih gostinsko tu
rističnih objektov pri najs
hkrati pa dovolimo podaji
nje iz rok v roke taik'
imenitnega objekta kol j
Sladka gora.
Ali ne bi bilo mogoče .s pa
metno reklamo in številne;
šimi organiziranimi aranžnia
ni s turističnimi poslavaln:
cami zopet dati sijaj Sladk
gori? Vsekakor bi lahko t-
uspeli tedaj, če bi Sladka go
ro prevzela močna delom
organizacija — verjetno go
stinska — sposobna vlaganja
ki bi lahko v nekaj nasled
njih letih naredila iz Sladki
gore znano izletniško točko
Težko pa je verjeti, da bo fe
uspelo, če jo bodo še napre
prevzemali zasebniki. !
Milan Seničai
VLAK GA JE ZADEL
MARTIN ORAČ, 35, dela-
vec Sekcije za vzdrževanje
prog, doma s Ponkvice pri
Grobelnem se je popoldne
vračal z dela domov. Hodil je
ob progi proti železniški po-
staji Grobelno, ko je pripeljali
iz Maribora brzi potniški
vlak in ga zadel. K sreči je
dobil Oi-ač samo hude tele-
sne poškodbe. Prepeljali so ga
v bolnišnico.
POSILSTVO
20-letna M. iz žalske obči-
ne je pred dnevi prijavila na
postaji milice Žalec, da jo
je posiHl neznanec.
Dekle je povedalo, da se
je vračalo proti domu, ko
je v Levcu ob njej ustavil
neznani moškj v osebnem
avtomobilu in jo povprašal
za pot. Glede na to, da je
šla v isto smer je prisedla.
Neznair^ pa ni zapeljal tja
kamor je nameraval, temveč
je zavil s ceste na stransko
pot do roba bližnjega gozdi-
čka, kjer jd je storil silo.
Preiskava. se nadaljuje.
spopad generacij
o mladih tnžinerjih ter sta-
rih mojstrih je bilo že veli-
ko napisanega, tako, da bi
človek le težko povedal kaj
posebnega. Dejstva so, da
stari postrani gledajo na mla-
de in njih izobrazbo, mladi
pa ne spoštujejo preveč izku-
šenj starejših. Nedvomno so
že bili primeri, ko so v neka-
terih delovnih organizacijah
združili izobra.zbo tn izikuš-
nje ter imeli dobre delovne
rezultate. Toda pred dnevi se
je zgodila povsem resnična
zgodbica, ki priča, koliko je
je pri nas še vedno prisoten
tako mienovan »spopad ge-
neracij«.
Bilo je v nekem celjskem
podjetju.
ZlomJl se je zobčenik mo-
tornega vozila in mojster ga
je hotel odvreči. Toda opazili
ga je inžiner in ga opozoril,
da je to škoda, saj je mogoče
stvar zavariti.
»Verjemite mi, to ne gre.«
»Kaj ne poveste? Dajte
sem, bom sam dal zavarit,«
je dejal inžiner in odnesl
zobčanik v tovarno, kjer je
delal pred tem.
Minilo je nekaj dni. .
Izžiner je poklical mojstra:
»Ali ne veste, da ni bilo mo-
goče zobčanika zavariiti. To
bi vi kot mojster že laliko
vedeli, se vam ne zdi?«
M. SENIČAR
Vesti iz našilt kragev
nov obrat na-na
pri vrtnici
Prizadevanja kolektiva go-
stinskega podjetja Na-na za
ureditev gostišča pri »Tur-
ški mački« so stara že nekaj
let. Tudi variant za ureditev
celotnega objekta, je bilo
več. Najbolj simpatična je bi-
la tista, po kateri bi »Turško
mačko« spremenili v penzi-
onski obrat.
Toda, kot vse kaže s tem
ne bo nič. Ne glede na to se
bodo pri Na-na zavzeli za
primerno rešitev problema.
To bodo bržkone zahtevale
tudi inšpekcijske službe. V
kolektivu menijo, da bi lah-
ko s primerno dozidavo do-
bili prostore za upravne slu-
žbe podjetja, za skladišče tn
hkrati dali gostišču ustrezno
podobo ter rešili tisto, kar je
najbolj pereče, to pa so sa-
nitarije. Kolektiv Na-na je še
vedno interesent za sosednjo
hišo, kjer bi prav tako lah-
ko uredili primerne gostin-
ske prostore.
Vzporedno s tem pa teče
jo vsa dela za ureditev nove
ga obrata v pritličju najviš-
je stolpnice v Celju, to je na
začetku Malgajeve ulice. Tu
bo po zaslugi Na-na nastal
izreden gostinski lokal, kom-
biniran z manjšo trgovino
Gostinski lokal bo pravza
prav kombinacija slaščičar
ne, bifeja in delikatese. Po
pogodbi, ki jo imajo z In-
gradom, bodo ta obrat odprli
avgusta letos. Temu dattimu
so podrejena tudi vsa pri-
pravljalna dela.
Očitno bo Celje s tem ob-
ratom dobilo izreden gostin-
ski prostor. Po sedanji odlo-
čitvi bo znan pod imenom
»Pri vrtnici«. To pa hkrati
tudi pomeni, da bodo cveti-
ce in zlasti vrtnice igrale
pri njeni ureditvi in opremi
pomembno vlogo. M. B.
NOVOSTI
S POLIC ŠTUDIJSKE
KNJIŽNICE
Andrusko K.: Slovenija. (20
ekslibrisov v izvirnih odti-
sih.) Ljubljana 1970. S. 35215.
Bergant M.: Teme iz peda-
goške sociologije. V Ljublja-
ni  1970. S. 35214.
Krapinski Vanderč<*k i za-
gorska dobra volja prema
Križevačkim štatutlma. Kra-
pina 1965. S. 35213.
Griindgens G.: Brietc, Auf-
satze, Reden. MUnchen 1970.
S. 35212/694.
Jacobsen H. A.: Die deu-
tschen Studenten. Der Kampf
um die Hochschulreform.
MUnchen  1969.  S.  35212/633.
Baiinagart R.: Aussdcten
des Romans oder hat Li-
teratur Zakunft? Miinchen
1970.  S.  35211/89.
Esslin M.: Brecht. Das
Paradox des politischen Di-
chters. Miinchen 1970. S.
35210/702
BoU H.: Aufsatze — Kri-
tiken - Reden. II. MUnchen
1969.   S. 35210/617.
Zidar M.: Priročnik za
vzre.io in šolan.je športnili
psov. Ljubljana 1967. S.
35191.
SEJA PREDSEDSTVA
OBČINSKE
KONFERENCE ZM
Predsedstvo občinske kon-
I'^^rence ZM v Slovenskili
Konjicah pripravlja razširje-
no sejo predsedstva ter čla-
nov terenskih aktivov v če-
trtek v popoldanskih urah v
sejni sobi SZDL.
Pregledali bodo sklepe
prejšnje seje, predsedniki
komisij za poimenske in ča-
sovne zadolžitve pa bodo
podali poročila o izvajanju
programa dela. Formirala se
bo komisija, ki bo zadolže-
na za praznovanje meseca
mladosti. Mladi se bodo po-
govorili tudi o problemski
konferenci: mladi in telesna
Icultura; obravnavali pa bodo
tudi prepozicije občinsk'ega
in regionalnega mladinskega
športnega tekmovanja.
BODO VRTNICE
CVETELE
v Lučah ob Savinji so že
lani jeseni prišli na zanimi-
vo idejo, v tem idiličnem
gorskem kraju, ki ga iz leta
v leto obišče več stalnih go-
stov, naj bi v vrtovih in dru-
god nasadili kar največ vrt-
nic, ki bi krasile kraj. Dogo-
vorjeno je bilo tako, da bi
pri izvedbi akcije sodelovala
tudi podjetja ter materialno
podprla akcijo. Vsako četrto
vrtnico bi posamezr/ik dobil
zastonj. Vnnica pa je vrtni-
ca — zahteva posebno nego
in vzdrževanje, zato so se
dogovorili, da bodo organizi-
rali tudi posebno strokovno
prodajanje za vse sedanje in
bodoče gojitelje tega pleme-
nitega cvetja. No zaenkrat je
stvar obtičala, ker pa pozna-
mo smisel Lučanov za kolek-
tivno delo in ker .izkušnje
kažejo, da znajo uresničiti
kar mislijo, potem lahko pri-
čakujemo, da bodo Luče sko
ro postale prava oaza tega
žlahtnega cvetja.
25 LET NOGOMETA
VZREČAH
Ob 25. letnici nogometa '
Zrečah je tamkajšnji nogo
metni klub Unior pripravi
nogometni turnir, katerega
So se udeležile ekipe Tehno
stroja Ljutomer, mladine
Olimpije — Ljubljana tn d*
mačini. Rezultati srečanj:
Tehnostroj — Oltmpija 1:0,
Oltmpija — Unior 8:0 in Te
hnostroj — Unior 1:2. Vse
tri ekipe so dobile lepe po
kale aa sodelovanje na tur
nirju. T. TAVČAJ
PLANINSKI DOjMOVI
Odprti so dom v Podolše
vi, Mozirska koča, hotel m
Golteh^ dom na Gori Oljlii
Celjska koča, dom na Sveti
ni, Andrejev dom na Sleme
nu nad Šoštanjem ter Pla
niski dom v Logarski dolini
ŽIČNICE IN  VLEČNICE
Na Golteh je dober mete
snega, sedežnice, vlečnice i'
gondolska žičnica redno
ratujejo.
KOPALNI BAZENI
Oba pokrita bazena v
škem in Dobrni  sta  odprf|
vsak dan. Odprt je tudi no'
pokrit bazen v Velenju.
21 marec
20 apri!
S svojo metodo ne boste
prišli daleč. V poslovnem
življenju doživite neuspeh, kj
vas bo veljal nekaj živcev.
21 april
20 maj
Reševanje življenjskega
problema vas bo neKoliko
utrudilo. Poskušajte ubrati
linijo najmanjšega odpora.
21 mai
21 junii
Nekdo vas bo skušal posta-
viti v mat pozicijo. V ljube-
zni doživite rahlo razočara-
nje in nove upe.
22 junij
22 lulij
storili boste zelo lepo de-
janje, ki pa ne bo našlo
ustreznega priznanja. Ob kon-
cu tedna pomembna spre-
memba.
23. julij
23 avaust
Odnosi z okolico se bodo
nekoliko skrhali. Neka oseba
vas bo presenetila. Računajte
z večjimi izdatki.
24. avgust
23 sept
Izifcvišnja vas bo stala, ven-
dar si ne boste delali pregla-
vic. V prihodnjih dneh pose-
bej pazite na zdravje.
24 sept.
23 okt.
Načrt, za katerega ste me-
nili, da je trden, se bo podrl.
Morali boste vse začeti zopet
znova.
24 okt
22 nov
Z neko osebo boste porav-
nali star račun. Dela boste
imeli čez vrh glave, a se vam
bo bogato izplačalo.
23 nov.
21 dec.
Dosegli ste, kar ste hoteli,
vendar še ne boste zadovolj-
ni, če boste preveč hiteli, bo
cilj še bolj oddaljen.
22 dec.
20 jen
Lotili se boste pogumnega
podviga in v zadnjem trenut-
ku spoznali, da mu niste kos.
Previdnost v prometu.
21 jan.
18 febr
Nekdo bi se vam rad pri-
bližal. Nekaj naklonjenosti
imate tudi v neposredni bli-
žmi. Izbira ne bo lahka.
19. tebr.
20 marec
Reševali boste zelo hud
problem in ga z uspehom
rešili. Ob koncu tedna boste
imeli zaslužen počitek.
AMERIKA, KJE JE TVOJA ČAST?
(Nadaljevanje in konec)
. VPRAŠANJE: Ali so vas kdaj v letih službovanja po-
stavili pred vojaško sodišče?
GRANT: Ne, nikoli. Imel sem brezhibno spričevalo
o vedenju.
VPRAŠANJE- Ste dobili kakšna odlikovanja ali pisme-
na priznanja?
GRANT: Dobil sem pet odilikovanj. Našo enoto je pi-
smeno pohvalil celo sam predsednik.
STRAHOTNA MUČENJA ŽENSK IN DEKLET
Robert Gordon iz Kalifornije je odvetniku Marku La-
neju med drugim povedal, kako so ameriški vojaki za-
sliševali vietnamske ujetnice. Dejal mu je. da je nekoč
videl naslednje:
GORDON: To zasliševanje mi je še vedno v zelo d)0-
bi-em spominu. Takrat sem bdi na straža sjaklonišča Cu
Chi v vojaški coni C, to je bilo zaklonišče 25. pehotne
divizije. Mislim da je to eno največjih vojaških taborišč
Y Vietnamu. Bili smo tik pred eno naših utrjenih črt. Ne-
daleč stran so zasliševali skupino sumljivih Vietnamcev.
To se je dogajalo kar na prostem. Stali so v krogu južno-
vietnamskih vojakov. Nekaj -vojakov je privezalo ujetnike
»a steber in jih teplo. Ko so jeii zasliševati neko žensko,
so ji sitrgali z života bluzo. .. Napravili so okrog nje krog
in si jo metali dfug drugemu. Pri tem se ni ravno počutila
fcrečna, bilo jo je strah. Bilo na je dobesedno sOabo ob
pogledu na nekakšen pas, na katerem so bile pritrjene
žice. Ta pas je bil zategnjen okrog prsi be araiske in na
njenem hrbtu zvezan kot nekak.šen nedrček. Pas ni bil kaj
dosti širok, tako da je povsem pokril prsne bradavice.
Na ta pas so pritrdili žico. Moralo je zelo boleti, ko so
-faco privezali na avtomobilsko baterijo.
VPRAšc^^NJE: Ali je vpdla?
GORDON: Da, čez čas je omedlela zaradi bolečin, mi-
slim. Ko so ji pvotem tisto stvar sneli, je bil okoli prsi in
hrbta videti sklenjen vžgan trak. Vžgal ji ga je električni
tok.. . Tak postopek ao uporabili še pri mnogih drugih
ženskah. Neki ženski so ukazab, naj sleče hlače. Potem
So ji vtaknili med noge, v nožnico, žico. Potem so konce
^ice pritrdili na baterijo, ženska ni mogla sploh ničesar
spregovoriti, tako zelo jo je bolelo. Mislim da oficirjem,
ki so zasliševali, sploh ni balo do tega, da bi iz teh žensk
karkoli izvlekli. Kazalo je da so se z njimi samo a<riba-
vali.
VPRAŠANJE: Koliko žensk so tako mučili?
GORDON: Tri ženske so niučili s tistim F>asom okrog
Prsi, eni pa so vtaklnili žico v spolni ud.
VPRAŠANJE: Ah so pri tem sodelovali tudi ameriški
Vojaki?
GORDON: Ne, v tem primeru ne. Bilo Je poleg nekaj
'^aših narednikov, ki pa niso inieli neposredne zveze z
zasliševanjem. Pred utrjeno obrambno črto so morali po-
I^ljati naše straže, pa so se tam ustavili m dajali nekaj
^sv&x>w. Očitno so se pri tem zabavali. Smejali so se
^upaj z južnovietnamskimi vojaki, ki so vodili zasliše-
vanje. To se je zgodilo zunaj, na odprtem zemljišču, ne pa
v kal<šni stavbi ali kje drugje. Zvečme so bili med na\'zo-
čimi, ki so gledali mučenje, južnovietnamslci vojaki.
POSILSTVO TREH BOLNIČARK
Billy Conway iz Pennsylvanie je odvetniku med dru-
gim povedal, kako je videl mučenje ujetnikov in ranjenih
sovražnikov. Pri tem je dejal:
CONWAY: Ob koncu oktobra 1968, malo prej ko sem
bil ranjen, smo bili v vasi Don Tang, kakih 220 ali 230 km
od kamboške meje. Mojo enoto so poslali v nekakšen tu-
nel, kakih 30 km izven te male vasi. Bilo nas je devet mož.
Osrnero so nas poslali v tisti tunel. Tam smo našli devet
ranjenih vojakov severnovietnamske vojske in tri bolni-
čarke. Tistih sedem mož, ki so bili z mano, je strgalo
ujetnikom njihove obveze in vrglo iz postelje tiste ranjen-
ce, ki so bili v mavcu; vse so nagnali v en kot.
Potem so se spravili na bolničarke, stare od 18 do 26
let. Začeli so jih pretepati in jim trgati obleko s telesa.
Ko so dekleta padala na tla, so jih zgrabili za prsi in jih
potejiiiili kvišku, jih pretepali in spet metali na tla. Naj-
prej so si privoščili eno dekle. Dva vojaka sta uperila
orožje na drugi dve dekleti, da se nista mogli ganiti. Dru-
gih pet je vzelo dekle in jo vrglo na rogoznico. Dva sta ji
upognila roki nazaj, dva pa razprla njene noge, nakar jo
je peti posihl. Tega je potem zamenjal neki drug vojak.
Nato se je vse to ponovilo še z drugima dvema dekleto-
ma. Vsako dekle so posilili po večkrat. Dekleta so vpila
in ves čas joksia. Ko je bilo posilstvo končano, so trije
naši vojaki vzeli svetlobne bombe in jih vtaknili v nožni-
ce deklet, ki so že bile nezavestne in jih ni bilo več treba
paziti. Dekleta so krvavela iz ust, nosu, po licu in iz nož-
nice. Potem so možje prižgali bombe, tako da so eksplo-
dirale v telesih deklet. Njihova telesa so se napihnila, po-
tem pa se razpočila in naokoli se je razlezlo njihovo, čre-
v^esje.
VPRAŠANJE: In kaj se je zgodilo potem?
CONWAY: V tisto luknjo so poslali neko drugo enoto,
da bi izvlekla ranjence. Trupla deklet so ostala notri. Po-
tem so tunel pognali v zrak.
VPRAŠANJE: Kdo je bil v tistem tunelu med vami po
činu najvišji podoficir, ko so posiljevali dekleta?
CONWAy: Neki narednik.
VPRAŠANJE: Ali ste ta dogodek kdaj naznanili?
CONWAY: Poskušal sem to povedati mojemu vodniku,
vendar ni hotel o tem ničesar slišati.
ŽE MRTVE UJP:TNIKE SO SPET KLALI
IN HM SEKALI PRSTE IN UŠESA
Odvetnik Lane je zaslišal tudi Roberta H. Bowerja iz
Pennsylvanije. Vprašal ga je, če je bil za vojno, ko je pri-
šel v Vietnam. Vojak je odgovoril takole:
BOWER: Da, bil sem jastreb.
VPRAŠANJE: In zdaj niste več jastreb?
BOWER: Ne, zdaj nisem več jastreb, pa tudi golob ne,
V Vietnamu sem se zelo spremenil. Doživel sem številne
primere, ki so me pretresli. Eden izmed teh dogodkov se
je pripetil, ko sem doživel svoj prvi spopad. To je bilo
21. julija 1967. Naš konvoj so napadli borci 273. in 272. vi-
etnamskega polka na cesti št. 20 v Vietnamu. Po 3-urnem
boju je bila predhodnica naše enote uničena, razen dveh
oklepnih vozil. Na enem izmed teh vozil sem bil tudi jaz.
Ko je bil boj končan, smo z buldožerji nagrmadili na kup
kakšnih 115 mrtvih vietkongovcev. Kakšno uro potem, ko
so začeli kopati jamo, da bi v njej zakopali trupla, so do-
.speli na kraj spopada inženirci in vojaki, ki so bili v za-
ščitnici na kamionih za našo glavnino. Spravili so se nad
padle Vietnamce, ki so bili že dve ali tri ure mrtvi in jih
začeli še enkrat klati in jim sekati prste in ušesa. Videl
sem, kako so številni inženirci iz 919. inženirskega bata-
ljona, ki je pripadal U. konjeniškemu polku, izdrh svoje
bajonete in jih zabadali v prsi padlih sovražnikov, kako
so se zabavali, ko so jih zbadali v stegna in podobno, kot
se verjetno običajno dogajajo take stvari v vojni...
VPRAŠANJE: Ali je mogoče, da ameriški vojak, potem
ko je služil leto dni na vietnamski fronti, ničesar ne ve
o teh grozodejstvih?
BOWER: Ne verjamem. To praktično ni mogoče. Ne
vem, kako lahko nekdo, ki je služil mesec dni v bojni f"<^
ti v Vietnamu, pravi, da ni niti slišal o grozodejstvih. V
Vietnamu je namreč tako: ko pride v četo novinec, mu
vsi že prve tri ali štiri dni pripovedujejo o svojih velikih
pustolovščinah in o podvigih njihove enote. Tako mu prak-
tično razgrnejo vso zgodovino njihove enote, voda ali
skupine. In potem začne sam vse to delati in se baha,
kako je tega ali onega ubil. Niti predstavljati si ne mo-
rem, da so bili celo štabni oficirji leto dni v Vietnamu
in da niso o vsem tem ničesar vedeli.
VPRAŠANJE: Ali veste, da mnogi Američani ne verja-
mejo v ta grozodejstva?
BOWER: To si le stežka predstavljam, da ljudje tega
ne bi vedeli, po vsem tem našem sistemu zamenjavanja.
Naši vojaki se kar naprej menjavajo. Leto dni prebijejo
v Vietnamu in se potem vrnejo. To je zelo veliko število
vojakov. Zato sem prepričan, da 75 odstotkov teh vojakov
pripoveduje stvari, ko so verjetno še precej bolj tragične
od teh, glede katerih sem vas obvestil.,. Večina vojakov
ki so se vrnili, je doživela kaj podobnega. Je pa tako, kot
je bil dejal eden izmed naših vojakov, ki je zapleten v
afero My-Lai. Prej ni o tem govoril, ker je bil prepričan,
da je vedel ves svet, da so bili vsi seznanjeni .., Tudi
jaz sem misli], da so vsi vedeli, kako je tam.
KONEC
KMALU NOV
ZGODOVINSKI ROMAN!
VELEBLAGOVNICA
OTVORITEV V SOBOTO 27. MARCA
Direktor trg. podjetja Tehno-mercator Stanko Selse
Šef Veleblagovnice »T« Vinko Pečnik
POTROŠNIKI SO NESTRPNI
SPRAŠUJEJO, KDAJ BO
OTVORITEV
KAKŠNA BO NOVA
VELEBLAGOVNICA,
KAJ BO NUDILA
Da bi zadovoljili želje naših bral-
cev, smo obiskali direktorja tr-
govskega podjetja Tehno-merca-
tor in ga povprašali o vsem, kar
bi utegnilo zanimati naše bralce.
Tovariš direktor, kaj vas
je vodilo k gradnji velebla-
govnice?
Čeprav naše podjetje več kot
nujno potrebuje tudi skladišča,
smo se kljub temu odločili za
gradnjo veleblagovnice. Dejstvo
je. da Celje, čeprav se je štiri-
krat povečalo od predvojnih ča-
sov, nima po obsegu kaj več
trgovskih lokalov kot jih je
imelo pred 30 leti. če primer-
jamo takratni standard in da-
našnji, dobimo odgovor na dla-
ni. Sodobna veleblagovnica je
našemu mestu potrebna. Dana-
šnji kupec je zahtevnejši, želi
neposreden stik z blagom, želi
nasvet tn čtmvečjo izbiro. Ce
pogledamo statistične podatke,
ugotovimo iz leta v leto veča-
nje kupne moči. S tem v z\^ezi
nastaja tud nenehen ' porast
prometa v trgovini na drobno.
V zadnjih letih smo priča ne-
kakšnemu »bumu<' pri prodaji
blaga široke potrošnje. Konfek-
ci.ja si vse bolj m bolj utira
svojo pot. Veleblagovnice raste-
jo kot gobe po dežju v vseh
naprednih državah. To vse in
še marsikaj je bistveno vplivalo
na našo odločitev.
Ko je bilo določeno zemljišče
za zidanje v Gubčevi ulici, se
osnovni nosilec za gradnjo ni
odločil za ta korak. Vse je ka-
zalo, da bo zazidalni prostor
izven Celja. Ker je bil bivši
partner   ravno  v   sredini  med
našim Zelezntnarjem in Labo-
dom, nam je misel na prihod
konkurenčnega podjetja, tako
rekoč pred »nos«, samo še po-
magala k hitri, pa vendar trez-
ni presoji, k dokončni odločitvi ■
za graditev. V teku gradnje je
bilo nešteto kometarjev. Celja-
ni se niso takoj sprijaznili z
obliko hiše. Resnici na ljubo
moramo povedati, da se s se-
danjo fasado tudi podjetje ni
strinjalo. Za precej manj
denarja bi bilo lahko, s sodob-
nimi fasadnimi elementi, po na-
šem predlogu, zunanji izgled
bistveno drugačen. Vendar naj
bi vsak objekt v starem mest-
nem jedru nosil pečat okolice,
če je temu tako, potem naj bo
pač to dar na oltar starega Ce-
lja. iHudomušneži so nadeli novi
trgovski hiši ime »žitni  silos«.
K sreči danes lahko že izja-
vimo, da skriva ta »silos« mar-
katero presenečenje za Celjane.
Notranjost hiše je bila področje
podjetja in upamo, da smo pri
tem delu 'ospeli. Temu uspehu je
veliko pripomoglo tudi sodelo-
vanje Združenja za trgovino
»Koneks«   z Celja.
— Kaj bo celjsko področ-
je pridobilo z novo velebla-
govnico?
Tega menda ne bo težko uga-
niti. Celjani in okolica bodo
imeli na voljo moderno, sodo-
bno trgovsko hišo, ki bo v
štirih  etažah   nudila   potrošni-
kom na enem mestu, z izjemo
pohištva tn aArtomobilov, sko-
raj vse. Da je oprema v skladu
z moderno tehniko prodaje, je
samo po sebi umevno. Naprave,
npr. gretje in hlajenje ter me-
njava zraka, so proizvod švicar-
ske firme »Luwa«. Police :n raz-
no trgovsko opremo je doba-
vila firma »Assman«. Tekoče
stopnice so pa izdelek svetovno
zaiane firme »Eger-Kirhan« iz
Hamburga. Stropi so Richter-
jev proizvod iz Darmstadta. Le-
seni del opreme je izdelalo po-
djetje »Pohištvo« iz Celja. Vsa
dvigala pa j^ dobavilo zagreb-
ško  podjetje   »Radnik-Končar«.
Celotna tehnologija prodaje je
zasnovana na principu samoiz-
bire tn samopostrežbe. Izjema
pri tem bo samo oddelek za pro-
dajo ur, bižuterije tn lasulj.
čas je zlato. To pravilo nas
je vodilo pri načrtovanju. Poiz-
kušali smo organizirati prodajo
tako, da bo kup>ec {X)strežen v
najkrajšem možnem času. Misli-
li smo tudi na to, da postaja
človek ob večjem nakupu blaga,
čeprav v prijetnem okolju, ven-
dar utrujen. Naš bife v četrti
etaži čaka pripravljen na pot-
rošnike. Oprema in arhitekton-
ska rešitev je tudi tu izvirna,
modema in si jo bo vredno
ogledati. Za obvestila v hiši je
poskrbelo podjetje »Iskra« iz
Kranja. Prodajni prostori so
akustični.   Sistem, zvočnih  ele-
mentov pa je skrbno projekti-
ran tako, da daje prijeten stereo
zvok. Naj bo dovolj naštevanja.
O podrobnostih bomo še drugič
govorili. Za sedaj si želimo čim
več obiska. Otvoritev bo 27.
marca ob 9. uri.
Prepričani smo, da bo velebla-
govnica nakupno središče Celja
tn okolice, morda pa bodo imeli
kaj videti v njej tudi poslovni
ljudje sirom po Jugoslaviji. Hi-
ši smo dali trne »Veleblagov-
nica »T«.
Kaj vse bomo videl, v vele-
blagovnici, nam je povedal šef
novega objekta Vinko Pečnik tn
nas povedel po oddelkih tn
nadstropjih impozantne trgovske
hiše ter nam pojasnjeval kaj
bo kje. Naj opišemo:
V PRITLIČJU BO: cvetlični bar,
oddelek za aranžranje, menjal,
niča, iniormacije, PK, pisarni-
ške in šolske potrebščine —
tobak, steklo — porcelan — ke-
ramika, gramofonske plošče,
usnjena galanterija, parfumerija
in kozmetika — »Nartalas«, či-
stilna sredstva, zlato, revije,
kratko blago tn gospodinjske
potrebščine, in posebna ponu-
dba.
V PODPRITLIČJU PA: gospo-
dinjski stroji, svetlobna telesa,
express servis za popravilo čev-
ljev tn izdelavo ključev, posoda,
jediLn; pribor, kovinska galante-
rija, živila — samopostrežba,
električne instalacije, kolesa, vse
za avto, radio in TV oddelek,
kovinski izdelki, sadje in zele-
njava, kruh, sveže meso -n su-
homesnati izdelki ter deltkatesa.
V PRVEM NADSTROPJU BO:
varstvo otrok, igrače, otroška
konfekcija, oddelek otroškega
perila, kravate, moško tn žen-
sko perilo, moške srajce, mo-
ške, ženske in otroške pleteni-
ne, volna ,posteljno perilo tn
konfekcija, metrsko blago, pre-
proge m talne obloge, voščeno
platno tn copate.
IN V DRUGEM NADSTROPJU;
moška tn ženska konfekcija —
klobuki, moški tn ženski plašči,
moški in ženski čevlji, športno
perilo tn rekviziti, boutique,
športna konfekcija, ribiški pri-
bor, športni čevlji, krojaška de-
lavnica in buffet.
Zdi se, da so pri Tehno-mer-
catorju, ob načrtovanju in opre-
mljanju veleblagovn.ee, mislili
resnično na vse. Ob tem je
treba še povedati, da nas bodo
v vse etaže popeljale tekoče sto-
pnice. Kup>cem na področju Ce-
lja bodo kupljene večje pred-
mete dostavljali na dom
»Na 22. oddelkih Vaše vele-
blagovnice »T« boste odslej ku-
povali hitro tn solidno«, je še
pristavil šef največjega trgov-
skega doma v Celju, Vinko
Pečnik, ko nas je pospremil
do izhoda.
A. K.
POZIV
DRUŽBENOPOLITIČNIM, DELOVNIM
iN DRUGIM ORGANIZACIJAM SLOVENIJE
Letošnje leto poteka 30 let,
jKar smo se Slovenci skupaj
vsemi jugoslovanskimi na-
organizirano uprli faši-
jčnemu nasilju. V teh usod-
iji in tragičnih trenutkih je
tla v Sloveniji 27. aprila
stanovljena Osvobodilna
•onta slovenskega naroda,
i je povezovala vso Sloven-
ko javnost v enoten osvobo-
ilni boj zoper nasilja oku-
atorja.
Ta  dva   zgodovinska mej-
nika soupadata v današnje
preoblikovanje jugoslovan-
ske federacije, ki ima svoje
k(jrenine v prvem programu
Osvobodilne fronte in skle-
pih AVNOJ. Prav tako dobi-
va v tem trenutku naš samo-
upraivni sistem, ki je najglob-
lje povezan z vsebino naše,ga
osvobodilnega boja in ljudske
revolucije, svojo potrditev in
nove pobude v pripravah na
II. kongres samoupravi j al-
cev Jugoslavije.
Izvršni odbor republiške
konference SZDL Slovenije
poziva vse družbene, politič-
ne, delovne in druge organi-
zacije, da se skozi svoje pro-
grame dela vključijo v letoš-
nje praznovanje in s tem po-
magajo ustvariti praznično
vzdušje po vsej Sloveniji.
Izvršni odbor
republiške konferenee SZDL
SLOVENIJE
Ker bi rada zmanjšala šte-
vilo nesreč ria cestah, bo
švedska vlada v nekaj mese-
cih sprejela zakon, s katerim
bodo omejili najvišjo hitrost
na odprtih cestah od seda-
njih 90 na samo 70 kilcf-
metrov na uro. Očitno mi-
slijo: tudi počasi (ampak
varrui) se daleč pride.
Ameriški znanstveniki že
dalj časa opravljajo poizku-
se, ki naj bi omogočili od-
trganim človeškim udom po-
novno rast. Znano je, da ne-
katerim živalim odtrgani udi
znova zrastejo — sedaj bi
radi znanstveniki dosegli to
tudi pri ljudeh. Trdijo, da so
razi.^kave pokazale, da je po-
novna rast odvisna od elek-
tričnih stimulansov in hor-
mona jirolaktirm.
»Eden izmed dvojčkov je
zagrešil strašni zločin, toda
nobenega dokaza ni, kate-
remu izmed bratov lahko pri-
pišemo to dejanje . ..« —
s tem: besedami je sodnik
v mestu Pontiac. ameriška
zvezna država Michigan, za-
ključi! razpravo, na kateri
sta bila dvojčica Gilbert ob-
tožena uboja, ugrabitve in
posilstva. Priča, ki je videla
m.orilca.   pa   na   sodišču   vi
mogla }X)vedati, kateri izmed
dvojčkov, ki sta si zelo po-
dobna, naj bi to bil in tako
sta bila oproščena oba . ..
Velikanska reaktivna pot-
niška letala, iumbo jeti, so
sicer še vedno v središču po-
zornosti letalskih potnikov,
toda družbe trdijo, da so
vedno manj zasedena — v
poprečju samo 30 odst. Sedaj
razmišljajo, kako bi to pri-
'iobiiev, od katere ro si to-
liko obetali, vendarle nekako
izkoristili.
Kalifornijski železniški
projektanti pripravljajo na-
črte za vlak, ki naj bi vo-
zil s fantastično litrostjo
1600 kilometrov na uro. Vlak
naj bi najprej na gumijastih
kolesih dosegel »normalno«
hitrost 180 kilometrov na
uro, potem pa bi ga magnet
dvignil s tal v cev, skozi ka-
tero bi drvel s hitrostjo 1600
kilometrov na uro. Trdijo, da
bo to prava revolucija v že-
lezniškem potniškem prome-
tu. Pri nekaterih bi bila re-
volucija (tudi pri nas!) že,
če bi vsi vlaki vozili vsaj s
60  kilometri  na uro . . .
130 metrov globoko pod
morsko gladino bo vozil nov
tanker,   ki  naj  bi  prevažal
naftu pod polarnim ledom z
Aljaske in severnokanadskih
otokov v ledu prosta prista-
nišča. Tanker naj bi imel
255.000 BRT m načrte zanj
pripravlja neka ameriška
družba.
Avstrujsko-nemška alpini-
stična odprava, ki je dosegla
že nekaj pomembnih vzponov
na visokih himalajskih vrho-
vih, je morala odnehati, ko
je poskusila premagati vrh
»samo« 386 metrov visokega
znamenitega »sladkornega
stožca«, značilnega hriba nad
Riom de Janeirom. Vzrok:
skala je bila pretrda, da bi
lahko   vanjo   zabijali   kline.
9. septembra letos bodo v
Washingtonu odprli umetno-
stni center, poimenovan po
bivšem ameriškem predsed-
niku Johnu F. Kennedyju. V
cetru bo operna hiša (2300
sedežev), koncertna dvorana
(2761 sedežev), gledališka dvo-
rana (1142 sedežev) in film-
sko gledališče (500 sedežev).
Center še ni zgrajen, v tisku
pa se je že začela polemika
med tistimi, ki trdijo, da je
novi center odločno prevelik
za sedanje potrebe in ti-
stimi, ki zagovarjajo nasprot-
no stališče.
ZADOVOLJIVA ODKUPNA CENA MLEKA # ZAKAJ SO JO TARo
DOLGO ODLAGALI? # CENE SO POMEMBEN USMERJEVALEq
Živinorejci bodo končno le
dočakali zadovoljivo odkupno
ceno mleka. Nekateri, ki so
že slišali o njej, skoraj ne
morejo verjeti, da bodo za en
odstotek tolščobe v litru mle-
ka dobili 40 par namesto se-
danjih 28 par in da bi premi-
ja bila enaka za mleko od
družbenih in zasebnih krav.
Nova cena mleka pa bo men-
da kmalu uveljavljena, saj je
tako že določil zvezni izvršni
svet. Urediti bo treba le še
nekatere nadrobnosti.
Kmetje se ne čudijo novi
ceni mleka zato, ker bi meni-
li, da bi bila previsoka in bi
za mleko dobili več, kot bi
bilo potrebno za kritje stro-
škov prireje, čudijo se le, ker
so še pred kratkim morali
poslušati, da cene mleka ni
moči zvišati, ker je ono
osncrvno živilo, od katerega je
odvisna življenjska raven ve-
čine delovnih ljudi. Pričako-
vali so postopno, počasno
zvišanje odkupne cene, kot je
bil storjen prvi korak ob kon-
cu lanskega leta. Z napove-
dano ceno mleka pa so vse-
kakor zadovoljni, zlasti tisti
živinorejci, ki še niso začeli
odprodajati krav zaradi dose-
danje prenizke cene.
Ustrezno visoka odkupna
cena mleka in razširjeno^od-
kupno omrežje lahko zagoto-
vita našim mlekarnam toliko
mleka, da ga ne bo treba več
uvažati. Nekateri gospodar-
stveniki menijo, da bo mle-
ka morda celo več kot do
volj in živinorejci bodo spet
spraševali kot pred leti, zakaj
mlekarne nočejo odkupiti vse
ga. Visoka odkupna cena mle-
ka ima namreč še drugo ost,
in sicer zvišane cene mleka
in mlečnih izdelkov pri pro-
daji porabnikom, Ali bo tak-
rat poraba enako velika kot
zdaj?
Pojavilo se je vprašanje, za-
kaj odkupna cena mleka ni
rasla postopoma kot stroški
prireje in cene drugih proiz-
vodov. Porabniki mleka in
mlečnih izdelkov bi laže pri-
lagajali svoje izdatke male-
mu, postopnemu zvečevanju
cen kot zdaj naenkrat pre-
cejšnjemu zvečanju. Z anali-
zami utemeijenih predlogov
za uskladitev odkupne cene
mleka s stroški prireje je bi-
lo že nekaj let nazaj dovolj,
pristojni organi pa jih niso
upoštevali.
Ob neki priložnosti smo
.slišali, da stabilizacije gospo-
darstva, m moči uresničiti
nobenimi ukrepi naenkrat [
takoj. Pravi učinek se dosJ
šele po daljšem delovatj
ukrepov. Včasih je za uspl
potrebno tudi leto dni.
To ni le prazen izgovor, ^
tako ugotavljajo in trdijo ^
spodarstveniki tudi v dru^j^^
državah. Takšno spoznanj.
Pa opozarja, da je ukrej^
treba prej, kot težave cJosj,
žejo vrhunec aH ko — re^j
no po domače — voda (ejj
že v grlo. Tako bi morali
di pri mleku in v vsej živi^if^
reji.
Zaradi dosedanje preni^)f^
odkupne cene mleka so nek^
teri živinorejci, tako na druj
benih 'posestvih kot zaseb%
ki, zmanjšali število kr^
Odprodane bodo lahko tu
domestili z mladimi šele
enem ali dveh letih. Zre]
dobre plemenske živine |
navadno tudi dražja kot j
tanje. Vse to je treba up,
števati ob pravem času, kaf.
v tržnem gospodarstvu so ci
ne pomembnem usmerjein
lec proizvodnje. Stalež živir,
pa je treba varovati že takrc
ko še ni okrnjen.
JOŽE PETEl
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Ko spregovonirio o dogaja-
nju na notranje političnem
področju pn nas v dneh prav-
kar minulega tedna, vsaj o
njegovih najpomembnejših
tokovih, pač ne moremo mi-
mo ugotovitve, da je naša
notranje politična dejavnost
slej ko prej še vedno uper-
jena (in tudi še bo) v PRI-
PRAVO USTAVNIH SPRE-
MEMB oziroma v temeljito
pripravo tekoče javne razpra-
ve s tem v zvezi.
Minuli torek je predlog
ustavnih sprememb ter nalo-
ge v zvezi z javno »-azpravo
začela obravnavati zvezna
konferenca SZDL, ki je v
Beogradu zasedala dva dni
ter o tem sprejela ustrezne
sklepe. Na zasedanju zvezne
konference je sodeloval tudi
PREDSEDNIK TITO, ki je
poudaril, da spreminjamo do-
sedanjo ustavo predvsem za-
radi pravilnejšega razvoja vse
naše skupnosti, ne pa samo
zaradi odpravljanja i.akate-
rih sedanjih pomanjkljivosti
oziroma škodljivih pojavov.
Ko je govoril na tem zaseda-
nju, je predsednik Tito po-
sebej omenil, da bomo v pri-
hodnje nujno morali zmanj-
šati nekatere preveč obsežne
— in zato nemara le stežka
izvedljive — načrte v zvezi
s tekočo izgradnjo, prihranje-
na sredstva pa bomo morali
predvsem usmeriti v boljše
nagrajevanje naših delavcev;
med drugim tudi zaradi te-
ga, je poudaril, da bomo z
boljšim nagrajevanjem delav-
cev dosegli povratek naših
zdomcev, ki Jih sedaj že toli-
ko dela v tujini namesto do-
ma.
Med sklepi, ki so jih minu-
lo sredo sprejeli na zaseda-
nju zvezne konference SZDL
v zvezi s predlaganimi ustav-
nimi spremembami — in ki
poudarjajo pomembnost ter
upravičenost teh sprememb,
ter jim, v imenu SZDL, izka-
zujejo polno podporo — sa-
mo omenimo, da je zvezna
konferenca enotno podprla
SPLOŠNO ŽELJO vseh naših
narodov in narodnosti, naj
predsednik Tito še naprej
ostane na čelu SFRJ, se pra-
vi, naj vodi tudi prihodnje
novo predsedstvo države.
Iz dogajanja na republi-
škem notranje političnem to-
rišču v dneh minulega tedna
pa posebej omenimo RAZ-
PRAVO O DOLGOROČNEM
RAZVOJU SLOVENIJE, ki ji
je v četrtek — pravzaprav
razpravi o osnutku resolucije
o dolgoročnem ekonomsko
političnem razvoju SRS, če
povemo bolj natančno — re-
publiški izvršni svet posvetil
posebno sejo. Ob tem pove-
mo, da bi z zasnovo o dolgo-
ročnem razvoju Slovenije —
m prav to zasnovo naj bi vse-
bovala omenjena resolucija,
za katero sedaj tečejo pripra-
ve — postavili temelje za šir-
ši družbeni dogovor o ključ-
nih nacionalnih razvojnih in-
teresih; vse to pa, kajpak, že
v duhu novih ustavnih dolo-
čil, se pravi v duhu spozna-
nja, da je republika neposre-
dni nosilec suverenih pravic
delovnih ljudi, pa je potem-
takem tudi dolžna zagotoviti
njihovo uresničitev.
V okviru tako zasnovanega
dolgoročnega razvoja Sloveni-
je bi, med drugim, tudi opre-
delili položaj in možnosti na-
še republike za INTENZIV-
NEJŠE VKLJUČEVANJE v
širše jugoslovanske gospodar-
ske in družbene smeri razvo-
ja, kar pomeni, da bi s tem
tudi tesneje sodelovali pri
oblikovanju in uresničevanju
vsesplošnega jugoslovanskega
razvoja koncepta.
Osnutek omenjene resolu-
cije bo sedaj še doživel do-
končno obdelavo; po predlo-
gu izvršnega sveta naj bi ga
obravnavali tudi repuiDliški
sindikati — tako da ga bosta
oba foruma poslala kot sku-
pni predlog slednjič v raz-
pravo republiški skupščini.
Stabilizacijski ukrepi —
oziroma vprašanja, kaj je z
njimi — pa so druga po-
membna postavka, da tako
rečemo, vseh naših notranjih
dogajanj, saj neposredno za-
devajo celotne sfere našega
gospodarstva. V splošnem
pričakovanju konkretnih na-
daljnjih ukrepov (saj so bili
prvi ukrepi zveznega izvršne-
ga sveta tako rekoč le za-
silna  rešitev)   napišimo  ne-
uradno mnenje, ki pa že kro-
ži, češ da bodo z začetkom
prihodnjega meseca pristojni
zvezni organi dopustili od-
mrznitev za sedaj zamrznje-
nih cen. Menda imajo v zve-
znem zavodu za cene že pri-
pravljen predlog za nadaljnje
stabilizacijske ukrepe na tr-
žišču in menda bo zvezni iz-
vršni svet že v prihodnjem
mesecu dovolil SVOBODNO
OBLIKOVANJE CEN za vse
tiste izdelke, ki zanje velja
prost uvoz, oziroma za tiste,
ki jih družbena kontrola cen
tudi pred sedanjo zamrznit-
vijo ni imela p>od nadzor-
stvom.
In ker smo že pri gospo-
darstvu — dotaknimo se še
razpra.ve o perečih gospodar-
skih problemih, ki jim je bila
namenjena seja upravnega
odbora republiške gosp>o-
darske zbornice ta ponede-
ljek, pri čemer so kot osred-
njo točko obravnavali prav
izhodišča in predloge za sta-
bilizacijo jugoslovanskega go-
spodarstva. Na seji so med
drugim soglašali z ugotovitva-
mi, da je REPRODUKTiVNA
SPOSOBNOST celotnega na-
šega gospodarstva dosegla ne
le kritično, ampak že kata-
strofalno nizko stopnjo, ter
da bodo zategadelj nujni ta-
kojšnji ustrezni ukrepi.
Upravni odbor republiške
gospodarske zbornice je sled-
njič menil, da bi bilo v se-
danjih okoliščinah za ublaži-
tev stanja v slovenskem in
jugoslovanskem gospodarstvu
najustrezneje predlagaiti pri-
stojnim Organom naslednje
RAZBREMENILNE UKRE-
PE, ki naj jih le-ti kajpak
uvedejo: odpravo zvišanja ca-
rinskih stopenj (torej tistih,
do katerih je prišlo po skle-
pu ZIS v obdobju gospodar-
ske reforme), nadalje zniža-
nje redne stopnje carinske
zaščite (na raven veljavnih
carinskih kontingentov), in pa
ukinitev uvozne takse pri uvo-
zu reprodukcijskega materia-
la ter investicijske opreme.
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Obisk predsednika Tita v Ita-
liji — med katerim se bo sestal
tudi s papežea-n Pavlom VI. —
vzbuja na obeh straneh jugoslo-
vansko-italljanske meje izredno
zanimanje. Rimski razgovori bodo
v nekem smislu tudi vrh izredno
intenzivne diplomatske akcije, v
kateri sta si obe strani prizadevali
odkloniti decembrski intermezzo,
ki je dal možnosti za resnejše
poslabšanje sosedskih odnosov, pa
do tega na srečo ni prišlo. Dialog
med Rimom in Beogradom je bil
v zadnjih dveh mesecih očitno ze-
lo ploden, pomemben člen v tej
verigi pa so bili vsekakor tudi ne-
davni razgovori zunanjih mini-
strov Tepavca in Mora v Benet-
kah. Očitno sta obe strani ocenili,
da so v vseh teh stikih, ki so sle-
dili odložitvi obiska koncem lan-
skega leta, prišli do točke, ki po
svoji logiki odnosov narekuje po-
govore med predsednikoma Titom
in Saragatom. Državnika si bosta
vsekakor imela dovolj povedati, na
seznamu tem, ki zanimajo obe
strani, je dol.ga vrsta postavk.
Obisk bosta obe strani prav goto-
vo izrabili za izmenjavo mnenj o
položaju na Bližnjem vzhodu, rav-
notežju sil med velikimi, evropski
varnosti, položaju Združenih naro-
dov, o težavah Iržav v razvoju in
drugih problemih, ki jih. žal. ni
malo. Posebej velja kajpak ome-
niti tudi položaj jugoslovanske
manjšin^^ v ttaliji in neka*"ern \n^ra-
šanja v zveza s tem. Na kratko:
snovi za dialog je dovolj in ni
dvoma, da bosta državnika posve-
tila pozornost vsemu tistemu, kar
ocenjujeta kot pomembno ne sa-
mo za stvar miru na svetu sploh,
temveč v Sredozemlju še posebej
— razvoj dobrih sosedskih odno-
sov pa je tudi ena izmed tem, ki
jo skorajda ni treba posebej ome-
njati kot eno izmed postavk pogo-
vorov. Mnogo je razlogov, zaradi
katerih smo zainteresirani za do-
bre odnose s svojimi zahodnimi
sosedi (in obratno) m podatek, da
znaša blagovna menjava med dr-
žavama že 550 milijonov dolarjev
letno, je samo eden izme>d njih.
Dokaj visoko stopnjo smo dosegli
tudi v razvoju industrijske koope-
racije in izmenjavi izkušenj. Meja
med obema državama je ena naj-
bolj odprtih na svetu. V.se to sodi
med tiste pozitivne silnice, na ka-
terih je nedvomno mogoče graditi
se boljše odnose. Dejstvo, da ob-
stoja tudi nekaj problemov, nika-
kor ni ovira za to, prej nasprotno
— vzpodbuda, ki jo krepi želja,
da hi bilo med sosedoma čim
mani . nesnorazumov. Obisk pred
sodnika Tita lahko že sedaj .oceni-'
mo kot enega izmed naporov, po-
trebnih Z3. dosego tega cilja.
Kriza v Turčiji se je vsaj delno
umirila Predsedniku republike .le
uspelo izbrati mandatarja za se-
=:tavo nove vlade in sedaj si v An-
kari  Prizadevajo na miren  način
dosP^i   tisto,   kar   ip   VOi"'*"   7nnr-po-
zila, da bo uresničila s silo: ime-
novati vlado, ki bo popeljala Tui
čijo na pot hitrejšega napredka.
Saigonske invazij ske čete s(
umikajo iz Laosa pod hudim of
njem sil Patet Laa in — kot trdf
jo v Saigonu ter Washingtonu -
tudi redne severnovietnamske ar
made. Čeprav trdijo, da so dosegi
tisto, kar je bilo njihov cilj (prf
sekanje Ho ši Minhove poti), J'
vse več neprizadetih opazovalce'
mnenja, da se to ni zgodilo in
je njihov umik le posledica pr.(
močnega odpora nasprotnikovi
sil. Ameriško letalstvo krije uffli''
vendar — kot trdijo — zaradi sM
be.ga vremena ne vsplei najbol
uspešno.
Mehiška vlada   je   izgnala
sovjetskih diplomatov.  Čeprav ij
so uradno povedali vseh podi^oj
nosti,  se  je  zvedelo,  da  so tii
sovjetski diplomati povezani  (1^1
ko tesno — to je zazdaj nemogo«!
povedati) z revolucionarnim gil^'
njem, ki je imelo po uradnih
niških virih cilj  strmoglaviti vlj
do.   Za  sovjetsko  diplomacijo j
to   vsekakor   neljub  dogodek,
skorajda    meji    na    diplomats'
škandal večjih razsežnosti.
V Argentini je vojska izved
državni udar in vrgla predsedni!*
Roberta Levingstona. Minil je bt'
prelivanja krvi.- Vzrok za previ^
so bila nesoglasja med vlado '
vojaškimi poveljniki o tem, kal;
je treba voditi državo. To je '
drugi prf^vrat v manj kot letu ^
— oba je izvedla vojska.
Kdor ima izmišlje-
ne potrebe, ni nikoli
bogat.
Z lepoto se da plah-
tati, z resnico pa ne.
Vztrajnost je dobra,
trma pa ne.
Ob Pustu se vedejo
ljudje precej naravno.
Danes revež ne je
ovsenega kruha, ker
•e ta dražji od belega.
Vsaka beseda v malem oglasu stane 0,50 dm za
naročnike N tednika, 0,80 din pa za ostale. Za ogla
se pod šifro pa je treba doplačati 2,00 din
OBVESTILO BRALCEM NOVEGA TEDNIKA
Za oglase, objavljene pod oznako napišite pi
smeno ponudbo ki jo zapečateno v pisemskem
ovitku in z označbo oznake prinesite ali poš
Ijite na naš oglasm oddelek — Trg V kongre
sa 10 Za te oglase m mamo naslova zato
ga od nas ne zahtevajte! Vse nadaljnje inlor
macije v zvezi s temi oglasi prevzame po dvi
gu ponudb prinašalec oglasa Prosimo za do
brohotno razumevanje
DOBKO ohranjeno spalnico iz
trdega lesa — furnirano in
dva fotelja zelo ugodno pro-
dam. Fonda, Celje ■- Ul.
Moše Pijade 8.
ODLIČNO ohranjeno dnevno
sobo z dobrim kavčem in
2 fotelja, ugodno prodam.
Rupert Fiirer, Celje, švabo-
va 8.
KOZOLEC — enookenski 6x7
prodam. Edo Plavštajner,
Doberteča vas, Šempeter.
KROŽNO žago in polavtomat-
ski pralni stroj EKA, pri-
poročljiv tudi za gospodar-
stvo brez vodovoda, pro-
dam. Kozmus, Paneče, Jur-
kl^kšter.
ZAZIDALNO parcelo v izme-
pri 1500 m^ z vso lokacijsko
in gradbeno dokumentacijo
v Šentjurju pri Celju pro-
dam. Možnost graditve ta-
kojšnja. Pismene ponudbe
pod »ZELO UGODNO«.
SREDN.IE velik kozolec pro-
dam. Frančiška Brglez, Go-
ričica 16, Šentjur.
TAKOJ vseljivo hišo z vrtom
prodam takoj. Trnovi je 228,
Celje.
HIŠO z nekaj zemlje, 10 mi-
nut od trga, ugodno pro-
dam. Fijolič, Šentjur, Raz-
koše 230.
1000 m-^ zemlje, primerno za
gradnjo hiše 7 km iz Šent-
jurja pri Celju, ob planin-
ski cesti, ob avtobusni po-
staji, ugodno prodam. Voda
in elektrika na zemljišču.
Cena po dogovoru. Vpraša-
ti na naslovu: Mastnak,
Drapšinova 7 (ob Dečkovi
cesti), Celje.
MONTAŽNO garažo 4x3, do-
bro ohranjeno prodam. Bu-
le, štore, tel. 437.
KOMPLETEN krompirjev o-
grodnik in traktorski
hmeljski kultivator, pro-
dam. Franc Sporn, Parižlje
27, Braslovče.
18 MESECEV staro teličko
prodam. Marija soline, Lju-
bečna 53, Škofja vas.
ŠKODO 1967, odlično (za
1340.000) nov Gorenje elek-
trični štedilnik (za 80.000
din) prodam. Ogled 26.
marca od 14. do 16. ure. Dr.
Anton Kos, Ob železnici 4,
Celje.
UVOŽEN invalidski voziček
prodam. Radišič, Cinkarni-
ška 7, Celje.
MANSARDNO dvosobno sta-
novanje, vseljivo jeseni 71,
ali spomladi 72, prodam.
Naslov pri vratarju MERX
CELJE, Tomšičev trg.
HIŠA z vinogradom in sadov-
njakom naprodaj, v Stra-
ški gori 18. Informacije v
Straški gori 14, p. Prevorje.
VINOGRAD z žičnico, kletjo,
vodo lii elektriko v okolici
Vojnika, prodam. Alojz Pe-
trej, Ilovca 8, Vojnik.
POLOVICO dvojčka v Celju
prodam. Ronkova lOa. Ogled
ob sobotah in nedeljah.
PON\ avtomatik prodam za
160.000 Sdin. Ahtik, Začret
18, škofja vas.
MOPED T-12, zelo dobro
ohranjen, ugodno, prodam,
tudi na ček. Strupeh, Ce-
lje, Kersnikova 1.
Z.^ZIDALNE parcele na sonč-
ni legi, elektrika, vodovod
ob cesti, vkreber, 10 minut
od avtobusne postaje, pri
Vojniku, prodam. Cena od
6—8 Ndin. Informacije pri
gostilni špes, Vojnik.
VALILNIK s kapaciteto 400
jajc prodam ugodno. Pe-
trovče, Arja vas 17.
BREJO kravo in plemenskega
jimca, 2 leti starega, pro-
dam. Franc Romih, Svetina
22, Štore.
VEČJO količino strešne opeke
bobrovec — rabljeno, in
kostanjev les za brajdo pro-
dam. Hadolin Dominik, De-
bro 22, Laško.
VSELJIVO novo hišo, elektri-
ka, voda, 18 arov zemlje na
lepem kraju, ugodno pro-
dam, na  odplačilo.  Infor-
macije, Pečovnik 73, popol-
dne od 25. do 27. 3.
BUKOVA drva prodam. Do-
stavim na dom. Vprašati v
Slaščičarni, Mariborska 32.
DVOSTANOVANJSKO vselji-
vo hišo z dvema garažama,
z nekaj vrta v Celju pro-
dam. Ponudbe pošljite na
upravo lista pod »PRIME-R-
NO ZA OBRTNIKA«.
TROSOBNO stanovanje v Ce-
lju, prodam. Pismene po-
nudbe pod VSELJIVO.
NOV desni štedilnik ter staro
in lepo kuhinjsko opremo
prodam za 400 Ndin. FJav-
nak. Mariborska c. 224,
šmarjeta.
ENOSTANOVANJSKO hišo z
vrtom cca 950 m', od Celja
20 km, vseljivo po dogovo-
ru, nujno prodam. Pismene
ponudbe pod »DESET«.
MAJHNO hišico, 1 ha 70 arov
zemlje, na sončni legi, za-
sajeno s sadnim drevjem,
prodam. Martin Podbreznik,
Gaberno 3, Laško.
ENODNEVNE piščance si
lahko naročite — nabavite
vsak torek četrtek in nede-
ljo dopoldne v valilnici
Klančnik, šm.arjeta, škofja
vas pri Celju.
SADNA drevesca in vrtnice
vseh vrst in več sort — tudi
za novo gosto sajenje pro-
daja KK Hmezad, sadjar-
stvo Mirosan, Petrovče, vsak
dan razen nedelje, od 6. do
14. ure, v torek in petek pa
od 6. do 17. ure.
GARAŽO ob Ljuoljanski cesti
ali na Otoku, kupim. Milka
Benko, Ljubljanska c. 33,
Celje.
VEJALNIK na sito, v dobrem
stanju kupim. Franc Vrbov-
šek, žigon 16, Laško.
BRANE: njivsko, travniško,
žitno, hmeljski kultivator na
konjsko vprego, kupim.
Franc šketa, Topovlje, Bra-
slovče.
STARO barako, ali stare de-
ske za opaž, kupim. Celje,
Partizanska 51.        . _^
OPREMLJENO sobo oddam
mirni, pošteni uslužbenki.
Vilharjeva 3, Skalna klet.
MOŠKI (48) išče prazno ah
opremljeno sobo, kjerkoli
od Celja do Šempetra. Po-
nudbe pod »PROSVETA«.
ENOSOBNO stanovanje, ali
vsaj neopremljeno sobo s
sanitarijami, za tričlansko
družino potrebujem nujno,
v Celju. Ostalo po dogovo-
ru. Pismene ponudbe: Vida
Kompan, Celje, Malgajeva
št. 16.
DVA fanta sprejmem na sta-
novanje. Celje, Mariborska
gt. 176.
V CENTRU mesta oddam so'-
bo. Pogoj: varstvo otroka.
Pismene ponudbe pod »ZA-
NESLJIVA«.
MLAD zakonski par s sinom
išče sobo s kiihinjo aU večjo
sobo v Celju, ali v perife-
riji. Plačilo po dogovoru.
Pismene ponudbe pod »VOJ-
NO LICE«.
OPREMLJENO sobo oddam
dvema osebama. Kidričeva
št. 20, ob Mariborski cesti.
SOBO oddam deklicam. Ogled
od 16. ure dalje pri Sotlar,
Kovinarska 10, Celje.
SREDNJEŠOLKA išče stano-
vanje v Celju. Nada Dimec,
Ipavčeva 8 a, Celje.
MLADA, mirna zakonca brez
otrok, iščeta v Celju ali
bližnji okolici sobo in ku-
hinjo, ali pa samo večjo
sobo. Plačata ugodno. Po-
nudbe pod SOBA IN KU-
HINJA.
STAREJŠA zakonca brez o-
trok potrebujeta čimprej
enosobno stanovanje kom-
fortno, za dobo 3 let. Za 1
leto plačata naprej, lahko v
okolici do Laškega, Vojnika
ali Petrovč. Pismene ponud-
be pod »DEVIZE«.
DEKLE od 10 do 15 let vza-
mem za posvojitev. Ostalo po
dogovoru. Jože žaberl, Pan-
grac 92, Griže pri Žalcu.
GREM šivat na dom. Ponud-
be pod »CELJANKA«.
VSE mizarske izdelke za sta-
novanjsko   hišo, nudim v
zamenjavo za večji osebni
ali tovorni avto (Caravan)).
Novejša izvedba. Ostalo po
dogovoru.    Ponudbe   pod
KOMPENZACIJA.
DELAVKI s popoldansko za-
poslitvijo, ali mirni upoko-
jenki nudim hrano in stano-
vanje, za varstvo  triletne
deklice. Mužar, Plankarjeva
5, Hudinja.
STAREJŠO žensko iščemo za
oskrbo 60 letnega upokojen-
, ca — invalida, z lepo po-
kojnino in lastnim stanova-
njem. Po smrti ji stanova-
nje ostane. Pismene ponud-
be pod UPOKOJENEC.
ZAHVALA
Ob nenadni  izgubi drage
mame in stare mame
TEREZIJE
OJSTERŠEK
se Iskreno zahvaljujemo
vsem sosedom, 2inancem,
fci so kakorkoli pomagali
v težkih trenutkih, poseb-
na hvala g. kaplanu za po-
slovilne besede.
žalujoči:
mož in otroci
Gostinsko podjetje
»HMELJAR«
ŽALEC
objavlja
prosta delovna mesta:
več
natakarjev (-ic)
POGOJI: gostinska šola z
nekaj prakse.
Nastop službe možen ta-
koj ali po dogovoru.
Prošnje z dokazili spreje-
ma uprava podjetja.
RADIO
H 1'IJJIJK, m. VlAKl.A: a.iu
jpeina malineja. 9.05 Kadijska
jola za nižjo stopnjo — Kaplji-
potok in reka. 10.15 Pri vas
jorna. 11.00 Poročila — Tunstič-
^ napotki za tuje goste. 12.30
pnetijski nasveti — Inž Gvido
fiajdiga: Priprave na preiiod za
;reiienje. 12.40 Z ansamblom Mi-
^ Dovžana. 13.30 Priporočajo
^ . . . 14.35 Naši poslušalci če-
jtitiijo in pozdravljajo. 15.30 Na-
potki za turiste. 16.00 »Vrtiljak«.
1X.10 Človek in zdravje. 17.20 O-
perni koncert. 18.50 Ogledalo na-
šega časa. 19.00 Lahko noč, otro-
ji! 19.15 Minute s triom Avgusta
Stanka. 20.00 »Naj narodi po-
jo. . .«      20.30   »Top-pops   13«
I   SOBOTA,   27    HARC\:   8.10
Glasbena matineja. 9.05 Pionir-
sjci tednik. 10.15 Pri vas doma.
11.00 Poročila — Turistični napot-
za tuje goste. 12.30 Kmetijski
nasveti — inž. Franc Dovč: Mož-
nosti izboljšanja stroškov za
nileko prj krmljenin krav. 12.40
poje basist Danilo Merlak. 13.30
priporočajo vam ... 14.:U) Z do-
mačimi ansiunbli. 15.30 Glasbeni
iiitermezzo. 16.00 »Vrtiljak«. 17.10
Gremo v kino. 17.50 Kitara »
ritmu. 19.00 Laliko noč, otroci!
19.1.') Minute s kvintetom bratov
.Hvsenik. 20.00 Zabavna radijska
igra - Michael Aske. »Strah ob
aoriv. 22.20 Oddaja za naše izse-
ljence.
■ NKDEIJA. 28.  .MARCA:  6 00
Dobro  jutror   8.0o   Veseli
tobogan 9.05 Koncert iz naših
krajev. 10.05 Se pomnite, tova-
riši . . Dr. Ferenc Tone: Napad
na .Jugoslavijo. 10.45—12.00 Naši
poslušalci čestitajo in pozdravlja-
jo — I. del — vmes ob 11.00
Poročila — Turistični napotki za
naše goste iz tujine. 12.00 Rezer-
virana za prenos zadnje serije sko-
kov na 90-m skakalnici v Planici
a »Poldov memorial«. 13.15 Naši
poslušalci čestitajo in pozdrav-
ljajo — II. del. 14.05 Vedri zvoM
s pihalnimi orkestri. 17.05 Iz o-
pemega sveta. 19.00 Lahko no«,
otroci!  19.15 Glasbene razglednice.
■ PONEDEL.IEK, 39. MARCA:
8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pi-
san svet pravljic In zgodb. 10.15
Pri vas doma. 11.00 Poročila —
Turistični napotki za tuje goste.
123.30 Kmetijski nasveti — inže-
nir Dušan Terčelj: Priliodnost slo-
veri-skega   vinarstva.   12.40   Igrajo
veliki pihalni orkestri. 13.30 Pn-
poročajo vam . . . 14.35 Naši po-
slušalci čestitajo in pozdravlja-
jo. 15.30 Glasbeni mtermezzo.
16.00 »Vrtiljak«. 17.10 Ponedeljko-
vo glasbeno popoldne. 1!? 15 »Si-
gnali«. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z arisamblom Ma-
ksa Kumra. 20.00 Giuseppe Ver-
di:   »Traviata«.
■ TOREK, :iO. MARCA: 8.10
Glasbena matineja. 9.05 Radijska
šola za srednjo stopnjo — Bliža
se železna cesta. rO.lb Prt vas
doma. 11.00 Poročila — Turistič-
ni napotki za tuje goste. 12.30
Kmetijski nasveti — Inž. Zdrav-
ko Hafner: Kopel »savna« tudi
za na.še gozdne delavce. 12.40 Le-
pe melodije. 13.30 Priporočajo
vam . . . l-i.40 Mladinska oddaja
»Na poti s kitaro«. 15.30 Glasbe
ni intemiezzo. 16.00 »Vrtiljak«.
16.40 Rad imam glasbo. 17.10
Popoldanski simfonični koncert.
18.15 V torek na svidenje! 19.00
Lahko noč, otroci! 19.15 Minute
z ansamblom Vilija Petriča. 20.00
Prodajalna melodij. 20.30 Radij-
ska igra — Alain Decaux: »Ro-
senberga ne smeta umreti«.
■ SREDA, 31. MARCA: 8 10
Opei-na matineja. 9.05 Za mlade
radovedneže. 10.15 Pri vsa doma.
11.00 Poročila — Turistični na-
potki za tuj? gosie. 12.30 Kmetij-
ski nasveti — inž. Marija Oreš-
nik-Ocvirk: Kokošje pa.sme in
križanci za meso in jajca, 12.40
Lahka glasba. 13.30 Priporočajo
vam ... 14.35 Naš; poslušalci
čestitajo in pozdravljajo. 15.30
Glasbeni intermezzo. IR.OO »Vrti-
ljak«. 17.10 Jezikovni po.govori.
18.40 Naš razgovor. 19.00 Lahko
noč, otroci! 19 15 Glasbene raz-
glednice. 20.00 Simfonični orke-
ster RTV Ljubljana na stereo
studiu.   22.15   S  festivalov   jazza.
■ ČETRTEK, 1. APRILA: 8.10
Glasbena matineja. 10.15 Pri vas
doma. 11.00 Poročila — Ttiristič-
ni napotki za tuje goste. 12.30
Kmetijski nasveti — Jože Kre-
gar: Vrt v aprilu. 12.40 Od vasi
do vasi. 13.30 Priporočajo vam .. .
14.10 »Pesem iz mladih grl«. 15.30
Glasbeni intermezzo. 16.00 »Vrti-
ljak«. 17.10 Koncert po željah
poslušalcev. 18.30 Z ansamblom
Francija Puharja. 19.00 Lahko
noč, otroci! 19.15 Minute z an-
samblom Jožeta Privška. 20.00
Četrtkov večer domačih pe.smi
in   napevov.
TELEVIZIJA
NEDEUA,  i».   111.
8.55 MADŽARSKI   TV   PREGLED
(Pohorje,  Plešivec)  (Bg)
9.35 PET    MINUT    ZA    BOLJŠI
JEZIK   (Lj)
9.44) KMETIJSKI RAZGLEDI: He-
bricida (Lj)
10.00 KMETIJSKA  ODDAJA   (Bg)
10.45 MOZAIK   (Lj)
10..5fl OTROŠKA  MATINEJA:   Pika
Nogavička,   Skrivnosti   živali
(Lj)
11.45 TV KAŽLPOT (do 11.55) —
(Li)
ŠPORTNO POPOLDNE
18.05 POSLEDNJI VOZ — ameri-
ški film (Lj)
19.45 CIKCAK  (Lj)
20.00 TV   DNEVNIK  (Lj.i
20.30 3-2-1   (Lj)
20.35 NAŠE MALO MLSTO - hu-
moristična oddaja (Zg)
21.35 PRED FESTIVALOM »PE-
SEM EVROVIZIJE« - 11.
del (Lj)
22.05 ŠPORTNI PREGLED (JRT)
22.50 POROČILA (Lj)
Drugi spored:
20.(M) TV DNEVNIK (Zg)
21.00 SPORED   ITALIJANSKE   TV
PONEDELJEK,   39.   \ll.
9.05 ODPRTA   UNIVERZA   (Bg)
9.35   TV v ŠOLI (Zg)
10.30 ANGLEŠČINA   (Zg)
U.OO PROMETNA  VZGOJA:   Kole.
šarjenje 'Zg)
14.45 TV   V   SOLI   -   ponovitev
(Zg)
15.40 ANGLEŠČINA - ponovite^
(Zg)
16.45 MADŽARSKI TV PREGLED
(Pohorje, Plešivec) do 17.00
(Bg)
17.38 NAPOVED  SPOREDA  (Lj)
17.40 MENDO   IN   SLAVICA   (Zg)
18.00 RISANKA  (Lj)
18.15 OBZORNIK   (Lj)
18.30 LJUDJE V SOSESKI 3 (Lj)
19.00 MOZAIK (Lj)
19.05 MLADI ZA MLADE (Sa)
19.50 CIKCAK (Lj)
20.00 TV DNEVNIK (Lj)
20.25 3-2-1   (Lj)
20.35 SVETA  LAŽ   (Lj)
21.15 SVETOVNO HOKEJSKO PR-
VENSTVO SKUPINE A —
srečanje ČSSR : ŠVEDSKA,
prenos v barvah (EVR-Lj)
22.30 POROČILA (Lj)
Di'ugi spored:
17.35 POR(3CILA (Zg)
17.40 MENDO   IN   SLAVICA   (Zg)
18.00 TV VRTEC (Zg)
I 18.15 KRONIKA   (Zg)
18.30 ZNANOST (Zg)
19.00 PROP.AGANDNA  ODDAJA  —
(Zg)
19.05 M1j\DI ZA MLADE  (Sa)
19.50 TV PROSPEKT (Zg)
20.00 TV DNEVNIK (Zg)
21.00 SPORED   ITALIJANSKE  1'V
TOREK,  30.  III.
9.35 TV  V  SOLI  (Zg)
10.40 RUŠČINA   (Zg)
11.00 OSNOVE   SPLOŠNE   IZOB
RAZBE   Bg)
14.45 TV   V   ŠOLI   —   ponovitev
(Zg)
15 35 RUŠČINA — ponovitev (Zg)
15.55 TV VRTEC (Zg)
16.45 MADŽARSKI   TV   PREGLED
(Pohorje,  Plešivec do  17.00)
(Bg)
17.45 TIKTAK: Trije kačji pasUrJi
(Lj)
18.00 RISANKA (Lj)
18.15 OBZORNIK   (Lj)
18.30 TORKOV VEČER: Gen Ros.so
(Lj)
19.00 MOZAIK (Lj)
19.05 SODOBNO GOSPOD.\RSTVO:
Tehnika mrež.nega planiranja
(Lj)
19.,30 STARŠI IN OTROK — I.
oddaja (Lj)
19.40 PET MINUT ZA BOLJŠI JE-
ZIK - 6. oddaja (Lj)
19.,50 CIKCAK   (Lj)
•20.00 TV DNEVNIK (Lj)
20.25 3-2-1  (Lj)
20.35 NEPOZABNI FERNANDEL:
Krava in ujetnik — francoski
film (Lj)
22 25 SVETOVNO HOKEJSKO PR-
VENSTVO SKUPINE A —
sreč-anje SZ : ZDA — II. in
ni. tretjina, posnetek v bar-
vah (Lj)
23.25 POROČILA (Lj)
Drugi  spored:
11     POROČILA  (Zg)
17.40 MALI SVET (Zg)
18.15 KRONIKA   (Zg)
18.30 SODOBNIKI   (Sa)
19.00 NARODNA GLASBA (Sa)
19.20 TV POŠTA  (Zg)
19.50 TV PROSPEKT (Zg)
20.00 TV DNEVNIK  (Zg)
21.00 SPORED   ITALIJANSKE  TV
SREDA, 31. m.
8.15 TV V  ŠOLI (Zg)
17.05 MADŽARSKI   TV   PREGLED
(Pohoa-je. Plešivec do  17.20)
(Bg)
17.45 PIKA  NOGAVIČKA — Šved-
ski film (Lj)
18.15 OBZORNIK (Lj)
18 :«) ZABAVNA GLASBA (Sk)
19.00 MOZAIK iLj)
19.05 OD FILMA DO FILMA (Lj)
19.20 PO SLEDEH  NAPREDKA -
(Lj)
19..50 CIKCAK   (Lj)
20.00 TV  DNEVNIK  (Lj)
20.25 3-2-1 (Lj)
20.35 TEH NA*IH 50 LET (Lj)
21.25 ZCtC:)DBE  za  vas   -  FILM
(Lj)
21..SO JAZZ   NA   ZA.SLONU:   The
Edwin   Hawkins  Singers  —
(oddaja v barvah) (Lj)
POROČILA (Lj)
Drugi   spored:
17.25 POROČILA (Zg)
17.30 RISANKA (Zg)
17.45 POIJUDNO      ZNANSTVENI
FILM  (Bg)
18.15 KRONIKA   (Zg)
18.30 GLASBENA   ODDAJA   (Sk)
19 00 PROPAGANDNA ODDAJA   —
(Zg)
19.05 KULTURA DANES (Bg)
19..50 TV PROSPEKT (Zg)
20.00 TV DNEVNIK (Zg)
21.00 SPORED   ITALIJANSKE   TV
ČETRTEK. 1. IV.
9.35 TV V  30L1 (Zg)
10.30 NEMŠČINA (Zg)
11.00 FRANCOŠČINA   (Bg)
14.45 TV   V   SOLI   —   ponovitev
(Zg)
15.40 NEMŠČINA — ponovitev  —
16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOB-
RAZBE    Bg)
16.45 MADŽARSKI TV PREGLED
(Ponorfe, Plešivec do 17.00)
(Bg)     •
17 45 VESELI TOBOGAN: Valdolt-
ra  - I. del (Lj)
18.15 OBZORNIK  (Lj)
18.30 POLJUDNO      ZNANSTVENI
FILM: Skrivnosti živali (Lj)
19.00 MOZAIK   (Lj)
19.05 ENKRAT   V   TEDNU   (Lj)
19.20 VSE   ŽIVLJENJE   V   LETU
DNI - serijska oddaja (Bg)
19.50 CIKCAK   (Lj)
20.00 TV DNEVNIK (Lj)
20.25 3-2-1   (Lj)
20.35 ČETRTKO\a RAZGLEDI —
(Lj)
21.20 ftjf-Petrov: ZL.\TO TELE —
nadai jevanka  (Lj)
22.00 SVETOVNO HOKEJSKO PR-
VENSTVO SKUPINE A -
srečanje SZ : ČSSR. posne-
tek II. in HI. tretjine, po-
snetek v barvah (Lj)
23.15 POROČILA   (Lj)
Drugi spored:
17.35 .POROČILA  (Zg)
17.40 BRATOVŠČINA SINJEGA GA-
LEBA — oddaja TV (Lj, Sa)
18 15 KRONIKA (Zg)
18.30 NARODNA GL.ASBA  (Sk)
19.00 ENCIKLOPEDIJA   (Bg)
19.20 HITMORISTIČNA ODDAJA —
(Bg)
19.50 IV PROSPEKT (Zg)
20.00 TV   DNEVNIK  (Zg)
21.00 SPORE6D ITALIJANSKE TV
PETEK, Z. III.
9.30 TV V SOLI (Zg)
11.00 ANGlJESČINA (Bg)
14.40 rV V ŠOLI — ponovitev
(Zg)
16.10 OSNOVE   SPLOŠNE   IZ<:>B-
RAZBE   (Bg)
16.40 MADŽARSKI   TV   PREGLED
(Pohorje,  Plešivec do  ltt.55)
(Bg)
17.25 VIJAVA.JA-RINGARAJA   —7.
oddaja (Lj)
18.15 OBZORNIK  (Lj)
18.30 JAZZ PORTRET  (Bi;)
19.00 MOZAIK kratkp:ga filma,
oddaja v barvah (Lj)
19.50 CIKCAK (Lj)
20.00 TV  DNEVNIK  (Lj)
20.25 3-2 1 (Lo)
20.30 PROSTOR    NA    SONCU    —
ameriški film (Lj)
22.35 POROČILA (Lj)
22.40 IZKA2IMO  SE   —   quiz  TV
Zagreb (Lj)
Drugi spored:
17.35 RASTIMO   (Bg)
18.15 KRONIKA   iZg)
18.30 JAZZ (Bg)
19.00 V   PETEK OB  19 URI   (Zg)
19.50 TV PROSPEKT i Zg )
20.00 TV  DNEVNIK   (Zg)
21.00 SPORED   ITALIJAN.SKE   TV
SOBOTA.  3.  IV.
9 35 TV  V ŠOLI (do 11.01))  (Zg)
16.30 PO DOMAČE Z ANSAMB-
LOM M/VKSA KUTMRA (Lj)
17.00 HOLANDSKI DRAGUTJI —
serijski film  (Lj)
17.30 OBZORNIK (Lj)
17.45 DRŽAVNO PRVENSTVO V
KOŠARKI - srečanje LOKO-
M<JTIVA : JU(30?LASTIKA,
v odmoru hokej ČSSR : Fin-
ska  (Zg)
19.15 MOZAIK (Lj)
19.20 SPREHOD SKOZI CAS: Leto
194'   2. Oddaja (Lj)
19.45 CIKCAK (Lj)
20.00 TV  DNEVNIK  (Lj)
20.25 3-2-1   (Lj)
20.35 SVETOVNO HOKEJSKO PR-
VENSTVO SKUPINE A —
srečanje SZ : ŠVEDSKA —
III tretjina, prenos v bar-
vah (EVR-Lj)
21.15 RISANKE (Lj)
21.45 Dublih: »PESEM EVROVI-
ZIJE« — prenos v barvah
Lj, EVR)
pribl.
23 15 TV KAŽIPOT (Lj)
23.35 POROČILA (Lj)
Drugi spored:
19.20 ODISEJA .MIRU (Bg)
19..50 TV PROSPEKT (Zg)
20.00 TV DNEVNIK (Zg)
21.00 SPORED   ITALIJANSKE   TV
Do Iflošnjega leta po zmrzninah nenačeta je tokrat klonila tudi »savinjska magi-
straia« Cesta od Latkove vasi proti Mozirju je dokaz, da dobro opravljeno delo
vedno rodi pozitivne sadove. Prvič odkar je bila cesta modernizirana so se zmrzli-
ne pojavile letos in to samo v manjšem obsegu. Delavci Cestnega pod.ietja jih ze
pridno krpajo (na sliki križišče za Braslovče) in v nekaj dneh bo vozišče gladko.
Foto; B, S.
SUka desno zgoraj: NE-
NEUREJENO AV'1X>BUS-
NO POSTAJALIŠČE — V
Šmarju pri Jelšah imajo
še vedno, kljub stalno na-
raščajočemu prometu, ne-
urejeno avtobusno posta-
jališče. V centru kraja
pred gostilno in na moč-
nejšem ovinku, cestišče je
kljub nameščenemu ogle-
dalu nepregledno, je po-
stajališče za avtobuse, ka*
terim nemalokrat delajo
»družbo« tudi tovornjaki
in osebni avtomobili. Že
tako ozka cesta je zaradi
tega še bolj zožena. Vse-
kakor bodo morali v pri-
hodnosti razmisliti o novi
in primernejši lokaciji za
avtobuse pa tudi parkirni
prostori za tovornjake —
razen najnujnejših prime-
rov — bi morali biti iz-
ven strogega centra nase-
lja. Foto: tv
Slika desno v sredini: Pri
Izgradnji nove tovarne
ivernih plošč v GLIN
opravljajo delavci mari-
borske elektromontaže
montiranje strojnili na-
prav. Ce ne bo prišlo vmes
kaj nepredvidenega, po-
tem bo prva proizvodnja
ivernih plošč stekla že v
oktobru letošnjega leta.
Ta objekt pomeni za GlilN
Nazar.te veUko pridobitev
v okviru realizacije njiho-
vega programa dolgoroč-
nega razvoja.   Foto: B. S.
Slika desno spodaj: Akliv
mladih kmetijskih proiz-
vajalcev iz Šempetra je
pripravil kuharski tečaj,
katerega je obiskovalo 16
tečajnic. Tečaj je vodila
tov. šepecova.
Foto: Tav—
Mirosan, obrat Kmetijskega kombinata »Hmezad«
Žalec je pripravil v soboto v Letušu prodajo trilet-
nih drevesc jablan, hrušk, breskev, marelic in sliv.
Kmetje iz Letuša in okolice so pokazali za nakup
veliko zanimanje, saj so pokupili nad 300 sadilt.
Foto: T. Tavčar
VREME
Nad naše kraje je pri-
čel dotekati toplejši
zrak. Do konca tedna
bo prevladovalo toplo
vreme. Vmes le prehod-
ne pooblačitve, možne
tudi kratkotrajne pada-
vine. Najvišje dnevne
temperature se bodo
dvignile tudi nad 15
stopinj Celzija.
ZA SODELOVANJE GRE
Mladi ljudje, bodisi v delovnih organizacijah ali pa
na vasi, imajo dandanes v tem razgibanem življenju
kaj različne težave. Medtem, ko se v nekaterih delov-
nih organizacijah potegujejo za to, da bi čim tvorne-
je sodelovali v samoupravnih organih, so problemi
onih na vasi zopet drugačni. Dejstvo je, da se mladi
ljudje danes skoraj povsod pojavljajo kot pomembni
politični dejavnik in da si v večini primerov tudi pri-
zadevajo, da bi po svojih močeh kar največ prispeva-
li k napredku sredine, v kateri žive in ustvarjajo.
Nič novega ne bomo zapisali, da je področje teles-
ne kulture tisto interesno področje, kjer aktivnost
mlade generacije prihaja najbolj do izraza. V posamez-
nih sredinah so pač tudi rezultati aktivnosti na tem
področju lahko zelo različni. Kot mnogokje je tudi
na tem področju tako, da je samo volja za udej-
stvovanje premalo, da je potrebno imeti tudi ostale
pogoje.
Na nedavni redni letni konfemci mladine mozir-
ske komune je med drugim tekla beseda tudi o mož-
nostih, pogojih in aktivnosti mladih na področju te-
lesne kulture. Prišlo je do različnih ocen in stališč
med mladinskim vodstvom na em strani in občinsko
zvezo za telesno kulturo tui drugi. Mladi slednji ne
oporekajo rezultatov, ki jih je dosegla, posebno
pri izgradnji športnih objektov, očitajo pa ji, da je
bilo premalo storjenega na področju kadrov. Brez
slednjih pa po  mnenju mladih  ne gre.  Nedvomno
imajo prav! No beseda pa ni tekla samo na tem nivo-
ju. Mladi, posebno iz nekaterih krajev so se med dru-
gim pritoževali nad tem, da ne morejo v telovadnice,
ker le-te med drugim služijo tudi drugim namenom
(prosvetna društva). Takšne težave imajo mladi pred-
vsem na Rečici in v Mozirju. Medtem, ko z dvorano
na Rečici razpolaga krajevna skupnost)!) jo v Mozir-
ju upravlja TVD Partizan, če je temu res tako, po-
tem bi tudi ena razbita šipa v mozirski telovadnici
ne smela biti razlog, da je nekdo od diskutantov na
konferenci izjavil: »Lažje je priti do ključa katerega
koli organa, kot pa do ključa od telovadnice!«
Prepričani smo, da problem ni nerešljiv, saj se bo
prav gotovo našla konkretna možnost, da se vrata
obeh telovadnic odpro čimbolj na široko, da pa se se-
veda s strani uporabnikov zagotovi ustrezen red in di-
sciplina. Tega pa prav gotovo ni težavno doseči, saj se
■znajo mladi tudi sami organizirati v zadostni meri, le
zaupati jim je potrebno. Potreben pa je seveda tudi
nadzor...
Nedvomno pa gre pri tem še za nekaj več! Mladi
so opozorili na določen problepi v delu občinske zve-
ze za telesno kulturo in to prav gotovo ne brez razlo-
ga. Njihov osnovni namen je bil, da se sodelovanje
med obema organizacijama še poglobi, da se ustva-
rijo takšni medsebojni odnosi, ki bodo pogojevali
še večje dosežke na področju telesne kulture. Mladi
so o svojih problemih spregovorili jasno, na drugih
je sedaj, da v okviru svojih možnosti in ob tesnem
sodelovanju mladih čimprej uresničijo vse postavlje-
ne naloge. Volje in pripravljenosti prav gotovo ne
manjka ne na tej in ne na oni strani. Tudi problem
dveh »težko« dostopnih telovadnic ni nepremostljiv,
saj smo prepričani, .da ga je moč dokaj hitro in
uspešno rešiti. Le malce dobre volje je potrebno, pa
bodo mladi dobili to kar bi radi, potem pa bodo do-
kazali kaj znajo in česa ne. Za malce razumevanja
in sodelovanja gre — nič drugega!
NOVI TEDNIK — Glasilo obCinsKlh organizacij SociaiisUčne
zveze delovnega ljudstva; Celje, LaSko in 2alec - Uredništvo
m uprava Celje, Gregorčičeva 6 poStm preda) 161 - Urejuje
Urednišiu odbbi — Glavni in odgovorni urednik: Bernard
Strmčnik — TehničrJ urednik: Jože Cegnar — NOVI TKDNIK
izliaja vsals Četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Informacije
propaganda Celje — Tisk in kUšeji CGP »Delo« Ljubljana —
Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 60 par;
letna naročnina 30 din; polletna 15 din Za tujmo znaša na-
ročnina 60 din - Tekoči račun 507—1—1280 - TELEFONI:
uredništvo 23-69 In  31-05   mali  oglas)  In  naročUne 28-00