PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2131. tMered u tetood pnM Hrgleikih unij z veliko ind sklervWtfm s '•<" nične modi. Kapitalizem bo inflM* še? tolktf (»olj ns- večino T, , _ . je bil teqa skleoa vesel — ne samo angleški temveč predvsem ameriški kapitanzem. In le njemu na ljubo je angleška delavska stranka prenehala s socializacijo. Tako je Anglija ostala vzlic parletnemu vladanju delavske stranke kapitalistična - in to največ na stroške - Zedinjenih držav Severne Amerike. Anglija pod Churchillom ali pod Attleejem in Be-vinom — v obema slučajema je podložnica Amerike in pod toriji kot pod laboriti ie obvarovana le s pomočjo ameriškega kapitalizma. 5 Ali drugače povedpno, s pomočjo ameriškega organiziranega in neorganiziranega delavstvar ki shrii kapitalizmu vedoma in nevedoma, prisilno in prostovoljno ter plačuje vse stroške Trumanovo doktrine za obvarovanje kapitalizma na Angleškem, Kitajskem in kjerkoli drugje. n storile še v • i Avtne nezgode le vedno visoke Tobak v darilo Angliji Ameriška vlada bo dala Aiv gliji za 119 milijonov dolarjev Meseca julija je bilo na ame- tobaka. Angleška vlada ga bo riških cestah ubitih 2,700 oseb,j potem prodala na drobno in na-ali 2 odstotka manj kot julija pravila s tem dve in pol milijar-lansko leto. di dolarjev. pihnila„in kaj potem? Povprečen Američan je prepričan, da bomo kmalu v vojni s Rusijo. Veliko ljudi celo ščuje vanjo dan j sa dnem. In delavec pa si misli — bomo pa spet "dobro slutili". Ne razume, da mu od njegovega zaslužka teden za tednom odtrgnvajo in da bodo odštevali določene zneske od plač tudi njegovim sinovom in hčeram. In potem prav tako fte v tretjo in četrto generacijo. Zdravstvo v Etiopiji Etiopija je primitivna dežela. Kar je imela izobražencev, so jih pobili v času Mutaolinijeve-ga vladanja Italijani. "Zdravniško" prakso izvršujejo na deželi staromodni mazači z rastlinskimi soki in "copmijsmr. V vsej Etiopiji je sedaj samo 110 zdravnikov in vsi »o tujci. Med njimi je 29 Italijanov, 17 Švedov, 12 Rusov, 10 Grkov, 8 Angležev in 7 Američanov. Henry Wallace je v borbi za P. S. zares Minuli teden se je vrftil v; tej številki, je Wallace dosegel New Yprku shod, ki je bil po zmago v tem, da je predočil jav-raznih komentarcev nosti hinavščino obeh . starih strank, kadar se dušate sa civilne svobodščine, a v resnici sta v službi reakcije ki^ik or največ morete.. Wallace je govoril dne 12. septembra tudi v Baltimeru. Njegov,,shod tu je bil miren. Nihče ni troftil jajc po nepotrebnem, kakor so jih v južnih državah, niti ni bilo v dvorani na kofte gnilega sadja, da ga bi metali v govornika, kot se je to dogajalo v Carollnah, Alahami in Umlsiani. V Mississippiju itd. Ampak v slednji državi je Wallace prišel na glasovnico bres posebnega truda. V Illinoisu pa kandidate pro- dognanjih največji, kar se jih je še vrftllo zgodovini našega največjega mesta. Jn ta shod je Ml po njihovih ugotovitvah največji sato, ker so vsi, ki so se ga udeležili, pltčaM vstopnino od tfte pa do blisu H.' i i/ l tO Kakih 50 tisoč ljudi ja bilo navzočih. Ne Truman, ne Dewey, ne bi mogla dobiti na njune shode toliko ljudi, ako bi mbrali plačati vstopnino. To vesta. Ampak sa* naftata so, da so udeleženci Wal-laceovlh ter Taylorjevih shodov zgolj "prenapete*!", ki med maso nimajo saslombe. Torej se ai Wall Strsetu ničesar bati! Na jugu — kot omenjamo fte v dragih člankih in noticah v greši vne stranke obrneta vajo,, S kamenjem in ob enem so jim odrekli pravico do glasovnice, čeprav je stranka dobila več kot zadosti podpisov. Ker pa ni dosegla postavnega količnika v vseh okrajih counties), be> več sto tisoč volilcev v Illinoisu oro-panih ob volilno pravico, rasen ako vrhovno sodišče odloči drugače, k kateremu se je progresivna stranka pritožila. < Minuli torek je bil v Chicago aranžiran shod sa Henryja Wallacea v Wrigley fieldu. Ko so župana Kennellyja vprašali, ako bo poskrbel sa "protekcijo", J* odgovoril, da se incidenti, kakršni so se dogodili v južnem Illinoisu, tu ne bodo ponovili. Wallace in Taylor imata dobro obiskane shode povsod, rasen v trdnjavah reakcije, ki Ji brez vsakega oklevanja lahko rečemo "fašizem". A Vendar si upajo kandidati progresivne stranke na shode povsod, četudi je nevarno. Predsednik Truman si bržkone ne bo upal na jug. A če se bo, bo zastražen in Vse oblasti V južnih državah so in bodo posrsrjene, da bodo odgovorne sa-vfte, kar se bi Trumanu zlega Zgodilo. To, da ga tam spvraftijo, je zna-qo. Mož je namreč proglasil program civilnih svobodščin, v katerega prav tako mala veruje kot v lanski sneg. Toda gre se mu sa glasove. Pa si jih je na severu pridobil, a na jugu pa so g» vrgli s "tiketa" (glasovnice) diksikrati. To je "nova" stranka. Njen program je nadvlada bele rase. Henry Wallace pa to idejo bija In izjavil je, da bo esta borbi za socialno in človeško pravičnost do konca svojih dni rv Nekaj o naših stvareh Mnogi naročniki Proletarca so dpbilita mesec "izjavo in program" bivšega urednika Prosvete Ivana Molka. Napisal jo je v imenu "odbora demokratične akcije". Poleg njega sta v njegovem oklicu podpisana tudi naš bivši upraVnik Proletarca Chas. Pogorelec ter John Langerholc. ft. m, I............I Mali.. ______i _ ji vuv kufpuua fe moiKOVo mosio. Njegov oklic je v celoti objavila klerikalna "Ameriška domovina" z zvočnim uvodom na prvi strani v , izdaji z dne 9. septembra. Te pove vse. Socialisti v besedah, klerikalci pod kožol čudno v Mol kovom proglasu je, ker se je s podpisoma omenjenih dveh spet izjavil po mnogih letih za socialistično strankol Mnogi nas vprašujejo, kako da je mogel Ivan Mo-lek dobti naslove naših naročnikov? To jim bo najbrže najlaglje pojasnil Charles Pogorelec, ki je imel dostop v naš urad tudi še vseskozi potem ko je pustil svojo službo. Se ko je delal pri nas, je pisaril ljudem v Kansas, Springfield, v Penno itd.: "Nimam več veselja delati, odkar so Molka ven vergli". (Pri SNPJ.) A plačo je vseeno jemal. Ko je končno resigniral, je izjdvil, da je kardinalni vzrok njegovega izstopa taktika Proletarčevega urednika, s katero se nikakor ne strinja. Bil je proti "Titu-šu", toda za kak program da je, tega nam ni povedal ne on, ne Molek. Sedaj pravita v svojem oklicu, da sta za "demokratični socializem"? Kaj za zlodja pa je to — "demokratični socializem"? Ali ima Ivan Molek kak vzorec takega "socializma"? Ivan je bil—tako trdijo—nekaj časa v službi ameriške propagande, ki je zasnovana na podlagi Truma-nove doktrine. Mar je tudi Harry za "demokratični socializem"? V Proletarcu smo pustili Charlesa Pogorelca in Ivana Molka v miru še celo v času ko sta bila še v službi in nam naga|ala namesto pomagala. Ko sta izstopila, smo vrgli popise proti njima "v koš". Proletarec je dovolj določno urejevan, da ve lahko vsakdo, ki ga čita, da sta se ta dva človeka izobčila samo — in pisec teh vrstic je prepričan, da sta izobčena iz naše javnosti za zmerom. Zato imata pohvalo le še v Ameriški domovini. Kaj več pa se pogovorimo o tem v naslednjih številkah Proletarca. ,t . Kajti njun apel za prispevke in za nov list ni toliko proti Prosveti temveč le eden izmed novih poskusov zo uničenje Proletarca. Dosedaj so to delali naši Sovražniki. V tej akciji pa sta dva človeka, ki sta šla skozi skušnje v delavskem gibanju — sedaj pa ju slqvi "A. D.". O - ne šele sedajl Tako imamo tudi mi ljudi—ki žele konec temu listu in našemu gibanju — ne samo komunisti, ki imajo re-negatov več in več in še več, kot izgleda, jih bodo imeli. • \ PROLETAREC LIST SA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Ttakovna Druftba, Chicago, 111. Klic novodnega človek? xq mir pp sv*tu GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto SS.00; za pol leta $1,75; za četrt leta SI 00. Inozemstvo: za Celo leto S3 50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi ln oglasi morajo biti v naSem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za priobčltev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc Established 1006. Editor..... Frank ZaiU SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year S3.00; Six Months $173; Three Months $1.00. Foreign Countries, On« Year $3 50; Six Months $2.00. PROLETAREC SMI S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864. Ameriški monopolistični tisk tudi letos v kampanji za zaščito trustov Revija "Editor and Publisher", ki je posvečena časnikarski Industriji in tiskarstvu, je poslala vprašalno polo vsem angleškim dnevnikom v tej deželi glede njihovega stališča v sedanji volilni kampanji. Iz odgovorov, ki jih je prejela na svoje vprašanje, ugotavlja, da je 69 odstotkov ameriških dnevnikov v agitaciji za republikansko stranko in njenega predsedniškega kandidata Deweyja in le 16 odstotkov dnevnega časopisja za Trumana. Manj kot 4 odstotke jih je za juŽnjaškega burbona J. Stoma Thurmonda, ki kandidira zgolj proti Trumanu na platformi "bele nadvlade". Torej za nadaljno odrekanje civilnih svobodščin črncem ter drugim "nezaželjenim elementom". Za Henry ja Wallacea sta se izrazila samo dva dnevnika: new yoriki komunistični "Daily Worker" ter "York Gazette Daily ki izhaja v Penni. Dnevniki, ki agitirajo za Deweyja — 4118 vseh skupaj — so največji v deželi in imajo 16 milijonov cirkulacije, dnevniki 117 po številu — ki so za Trumana, pa le tri millone. Tako trdi omenjena revija, ki je smatrana za zanesljivo. Iz tega sledi, da so manjšinske stranke v dnevnem tisku brez zaslombe. O kampanji progresivne stranke sicer prilično pišejo— seveda tendenčno, da bi Wallacea, Glena Taylorja ter njuno stranko do 2. novembra čimbolj očrnili. 1 A vendar tudi brez sodelovanja dnevnega tiska in bogataških revij kampanja za tiket progresivne stranke uspeva in Wallace-ovi ter Taylorjevi shodi so boljše obiskani kakor pa shodi pred-•Mnfka Trumana in newyorškega goverherja Deweyja, čeprav imata za sabo dnevni monopolistični tisk, vse velike revije in - korporacije... Po vsem svetu je nemir. Vojna lahko vsak hip izbruhne. Sicer ie milijone ljudi že v nji — Henry Wallace, "demokratski" jug in "republikanski" Illinois Henry A. Wellece je bil podpredsednik Zed. driav. Ako bi bil Sidney Hillman pred štirimi leti bolj odločen, bi bil Henry ne pa Harry, predsednik te republike. Wallace je bil že v mnogih visokih službah. BU je tajni agrikulturnega departmenta, nato tajnik trgovskega oddelka in m je po raznih misijah po svetu — vse pO navodilih stranke, oziroma njenega vodstva. Ali bolje, po navodilih pokojnega predsednika Roosevelta in za njim po navodilih Harryja Trumana. V svojem boju za nadaljevanje Rooseveltove mirovne politike ter taktike za sporazum s sovjeti je bil Wallace iz vlade iZ-beenjen. Potem je postal urednik revije "New Republic". Njeni promotorji so mislili, da jim bo Wallace — ako ga proglasijo za urednika — privalil stotisoče naročnikov. So se ukanili. Ameriško ljudstvo je ie daleč od čitanja takih časopisov in revij, ki uče, ker so še vedno prilagodeni za zavajanje. Wallace ni ne komunist, niti ne "zmeren sooieiist" ali kaj takega, pač pa je svoje življenje posvetil boju za izboljšanje živ-i ljenskega stanja navadnemu Človeku. Zato je moral ven iz svoje stare stranke — bil je sicer že v X obeh sWih strankah — in se osmelil Hi v boj za novo orien-V tarifo —"kakor se je leta 1924 pokojni bojeviti "Bob" LaFollette Progresivna stranka ima program enakosti za vse državljane te dežele. Na jugu to pravilo vzlic postavam in kljub naši zmagi • v civilni vojni, ki sc je vršila pod predsednikom Llncolnom, nič »' ne velja. Harry Truman je izjavil, da je za civilne svobodščine za vse — torej tudi za zamorce v južnih državah. To je bila kampanjska gesta. Henry Wallace pa je hotel ameriškemu ljudstvu dokazati, kako zelo varajo politiki obeh starih strank s svojimi obljubami vso Javnost — zato je šel na agitacijsko potovanje v južne države. Harry Truman, ki je sam iz južnih driav -—in newyorški Thomas Dewey si tega ne upata. Ampak oba se dušata za civilne,svobodščine. Wallace je dokazal s svojimi skušnjami, de so za milijone ljudi V naši deželi le na papirju, v pergamentlh, ki so jih v minulem poletju kazali udom v izložbah v posebnem vlaku. Rekli smo mu "Freedom Razvoj sovjetske knjige v 30 V teh letih sovjetske oblasti je jard Uvodov, to se pravi, da je izšlo 873 tisoč knjig v skupni nakladi II milijard Izvodov Eden izmed pomembnih rezultatov tridesetih let sovjetske oblasti je nesluteni razcvit kulture vseh narodov Sovjetske ' zveze. Številke o knijgah, ki so izšle v Sovjetski zvezi#po Veliki oktobrski revoluciji, so najboljše merilo za presojo kulturnega življenja v Sovjetski zvezi. Po nakladi knjig se ne more s Sovjetsko zvezo kosati nobena druga država na svetu. V Sovjetski zvezi je knjiga postala last ljudstva. V carski Rusiji so bile duhovne dobrine pristopne le ozkim plastem prebivalstvs, ki je fcilo v kulturnem pogledu zelo zaostalo. V tridesetih letih sovjetske oblasti je izšlo 873 tisoč knjig v skupni nakladi okrog U mili- rain \ t. *, HS III Na vsi svoji turi po južnih državah ni dobil Henry Wallace prostora v nobenem hot^i," zato ker je zahteval, da sprejmejo vse njegovo spremstvo, hi ker je bila med njim tudi ena zamorka, osebna tajnica Wallaceovega kampanjskega odbora, so jim sobe povsod kratkomalo odrekli. Tudi v nobeni "bolj*" restavraciji niso dobili obeda. Strežajke so naročilo napisale in nato jih ni Mfo v5e na fzprfegldcf! wfltace ln rijegovi ljudje so si vsled tega kupovali živež v grocerijah in spali pe pri dobrih ljudeh, kjer so si Že dobili prostor. fo seveda ni vse, kar Jih je doletelo na tej poti po "trdnjavah demokratske stranke" ne našem jugu. Wallace marsikje niti do besede ni mogel priti. Tulili so vanj in ga obmetavali z jajci in paradižniki ter z raznim drugim gnilim sadjem. Tako je demonstriral Wallace s svojo drznostjo resnico, da v "demokratskih" Južnih državah ni nobene demokracije, niti take ne, ki jo demokratska stranka oglaša sa demokracijo — V svfjem boju proti "totalitarstvu". Toda kaj pa v naftem Dlinoisu? Profesor Curtis MacDougall, kandidat progresivne stranke na Kitajskem, v Grč\ji,"v"lndone*"fji, v Palestini, v Indoklnl Ud. Kaj neki počne organizacija Združenih narodov? T. teden se bo njena konferenca pričela v Parisu. Ah he vadnega človeka, ki zahteva mir in pa teke živi jonske razmere, v katerih bi bilo civiliziranemu človeku vredno živeti? _____* _____ vsem strahotam in uničenju mnogih grafičnih podjetij zadušiti razcveta sovjetske knjige. V treh letih in pol tik pred vojno so sovjetske založbe izdale 151 tisoč knjig s skupno naklado 2 milijardi 114,000,000 izvodov. Tik pred vojno je izhajalo v "Sovjetski zvezi 8754 časnikov z enkratno naklado 37.5 milijone izvodov (na leto 7.4 milijarde izvodov! in 1760 revij ss kupno naklado 227 milijonov izvodov. V zadnjih letih tik pred vojno je izhajalo na leto do 4000 knjig klasikov leposlovnih del in knjig sodobnih Sovjetskih pisateljev. V primeri s to veliko založniško delavnostjo je med vojno izšlo seveda mnogo manj knjig, vendar še vedno precej: 71,900 knjig in brošur v nakladi 1,193,-000,000 izvodov. Najbolj priljubljena dela sovjetskih pisateljev so izšla v tridesetih letih v velikanskih nakladah. Največjo naklado je dosegel Solohova "Tihi Don", ki jc izšel v 12& izdajah skupno v 5,859,000 izvodih. Ostrovskega roman "Kako se je kalilo jeklo" je izšel že v 155 izdajah skupno v 2,913,000 izvodih. Fadjejeva "Razbitje" je doživelo že 133 izdaj, ki znašajo 2,661,000 izvodov. Dela Solohova so izšla v 53 jezikih v skupni nakladi 16,300,-000 izvodov. Alekseja Tolstoja v nakladi 13,700,000 izvodov (v 38 jezikih), Simonova v 12,500,000 izvodih itd. V dveh povojnih letih je izšlo 47,000 knjig z naklado 905,000,-000 izvodov. V letošnjem prvem polletju je znašala skupna naklada knjig 261,000,000 izvodov. Povprečna naklada znaša za knjigo po 19,000 izvodov ter je višja kakor predvojna. Povprečni obseg "knjige se je povečal na 7.7 tiskovnih pol. Značilno za kulturno življenje v tej dobi izšlo 5-krat več knjig knjig kakor v prejšnjih desetle-tih. Leta 1913 je odpadlo na prebivalca povprečno 0.7 knjige. Pred začetkom druge svetovne vojne pa je odpadlo na prebivalca 4.1 knjig. Glede na število prebivalcev je izhajalo skoraj 6-krat več knjig kakor pred revolucijo. V carski Rusiji so izhajate knjige v 49 jezikih, medtem ko jih sedaj tiskajo v 119 jezikih. Do konca druge stalinske petletke Je izšlo v Jezikih raznih narodov Sovjetske zveze razen v ruskem 143 milijonov izvodov knjig ali približno 20-krat več kakor pred revolucijo. Med tem ko je bila 1913. povprečna naklada knjige 3300 izvodov, se je do 1946 leta dvignila na 20 tisoč. Tudi vojna ni mogla kljub V volilnih kampanja^ j* obhub na keie, vsteyii obljub za zniipoie davkov predno se je pričel letošnji volilni boj y polni meri, sta se demo-republikanska stranka zediniti ker sta v bistvu eno — da jima vprašanje politike zvezne vlade ne bo služilo za sredstvo blatenja drug drugega med kandidati. \ Kajti ameriška vnanja politika je sedaj predvsem narekovana z Wall Streeta in finančniki obeh strank so v državnem departmentu ter enako v drugih oddelkih •trumanove administracije sedaj najvažnejši faktor. Od tedaj, ko je pokojni Roosevelt podil iz Washingtona "ekonomske rojaliste", je mililo ze prilično let. ♦ . W Kaj pravzaprav je vnanja politika sedanje vlade? > Jasno—bazira na takozvani Trumanovi doktrini—"boj proti komunizmu vsepovsod"! ,, Ali z drugimi besedami—trošimo milijarde na stroške našega ljudstva, da preprečimo gibanje, ki je zoper "free enterprise" AU po naše, ki si prizadeva kapitalizem Odpraviti in ga nadomestiti s socialistično gospodarsko uredbo. Demokratska in republikanalp politična mašina stf se zavzeli, da v vnanji politiki mora vladati itied njima popoln sporazum, da se v Moskvi no bi mogli tolažiti o kakem "sporu med njima". Ampak sedaj se gre za glasove. Dasi med Trumanovo in Deweyjevo stranko niti v notranji politiki ni noben* razlike, vendar je v tej deželi nastala tradicija, da se politiki, ki sp sicer za en in isti gospodarski red — oziroma za kapitalizem, v vsakih volitvah tepejo za službe. Mnogo jih je, ki bi radi prišli na predsedniški stolec. A prostor Je samo za enega. Republikanec Dewey bi rad Trumana izrinil iz Bele hiše. In ker Dewey ni še predsednik, lahko obljublja več kakor Truman, ki je že nad tri leta glavar v Beli hiši. Tako je Dewey obljubil deputaciji "Američanov" italijanskega porekla, da bo deloval za povrnitev bivših italijanskih kolonij nazaj Italiji. ,, V državnem oddelku so se zdrznili in vprašali republikanskega senatorja Vandenberga iz Mičhigana, ki je načelnik senatnega odseka za vnanje zadeve — kako flrži stari sklep, ako se bo Dewey v kampanji tako obnašal? In vprašali so, kaj misli g teipu republikanski "veščak" 4 vnenJe*politttjn\h pdevah, wallstreet-ski John Foster Dulles. r ; J, Gre se za glasove Italijanov v t#j v Pravijo, daje sa*no v državi New York nad milijon volilcev italijanskega pokolenja — in jih je na stotisoče v Penni, v Illinoisu itd. Predsednik Truman pa se Je posebno potrudil, da si pridobi naklonjenost ameriških Židov. Baje kontrolirajo najmanj pet milijonov glasov. Obljubil jim je, de mo ameriška vlada novo židovsko državo Izrael popolnoma priznala že v oktobru, čim se izvrše volitve v ni A republikanci so iztaknili, da se bodo volitve v Izraelu vršile pozneje kakor naše. Pa je Truman nato Zidom dejal, da bomo vlado Izraela vseeno popolnoma priznali še pred 2. novembrom. In tako si sipljejo obljube — Nemcem vse kar si žeje* fngle-žem, predsednik Irske vlade je bil tu naš.gost -r- Poljakom naši politiki obljubljajo "osvoboditev" njihovih rojakov na Poljskem, in zvezna vlada "flirta" bolj in bolj a papežem, ker sveta stolica kontrolira tukajšnje katoliške politične veljake in hierarhijo; ki lahko obrnejo na stotisoče glasov ameriških volilcev bodisi na Truma nov ali pa na beweyjev mlin. 4 V malih naseljih pa pplitiki obeh ^trank spet, obljubljajo znižanje davkov, večje penzije, boljše bolniško skrbstvo, stalno zaposlitev itd. Toda nihče izmed nih si a* upa več, ponavljati Hoovrovih obljub, ki je obetal dva avta v garaži vsake družine in praženega piščanca v vsaki ponvi. t < Ako bi ljudstvo teh stvari tako naglo ne pozabilo^ bi zavrglo to dvojčico demo - republikancev ter glasovalo za progresivno stranko. To je sedaj edina res opozicionalna stranka, ki ae ob enem lahko ponaia, da ima na svoji strani milijone Američanov in zaupanje v mir verujočih ljudi po vsem Svetu. za zveznega senatorja, je šel na agitacijo v centralni in južni Illinois. V West Frankfurtu so metali kamenje vanj in v njegovo spremstvo. Shod so mu razbili in z jajci ter gnilim sadjem pa jim onečedili obleko: MacDougall, ki je zmeren človek in v intelektualnem svetu splošno znan, je moral svojo govorniško turo prekiniti. Ni šala, govoriti na odrih, v katere buče s svojimi surovimi medklici za-grizenci in "hoodlumai" in vrh tega ti prileti mimo glaVe kamen, ali kak gnil "grapefruit", ali gnila floridska oranža ali kar že. Na jugu imajo belopoltneži saj tradicijo absolutizma, a v Illinoisu se celo čikaška Tribuna baha, kako da smo demokratični, kako navdušeni da smo za amerikanizem in da so ga prebivalci te države pripravljeni braniti za vSako ceno proti komurkoli. Dočim je dobil Wallace v južnih državah saj policijsko "zaščito", čeprav ni zanj ničesar storila, pa je bil v Illinoisu sena- torski kandidat Curtis Mac Dougall brez vsekega varstva. ki dogodilo se je celo, ko je nekdo izmed MacDougallovegs spremstva šel k policijskemu načelniku, in ga prosil za zaščito na shodu, na katerem je govoril, Je mož postave surovo odvrnil, "Mi je žal, ampak mi vas ne želimo tu nič manj kakor oni." (Razgrajači, ki so MacDougallu razbijali shode.) "Poberite se od kjer ste prišli."' , tn so se "pobrali" nazaj v Cook County in v druge kraje, "iz katerih so prišli". S kamenjem, kadar ti lete proti glavi, se ni igrati. Posebno ne, ker je profesor MacDougall imel ženo in otroke s sabo. Wallace je demonstriral, da so vse izjave o civilnih svo-bodščinah v takozvanih platformah demokratske in republikanske stranke slepilo. Vsa ameriška javnost lahko sedaj to razume — ako hoče, in če je dovolj razumna in dovzetna za taka dognanja. Socialisti smo iz svojih skušenj to Že davno dokazovali, pe ni nič pomagalo. Kar pa se tiče države Illinois, imamo o nji dokaze, da ni v nji prav nič več demokracije kskor v južnih državah, četudi si v Springfieldu laste Abrahama Lincolna za svojega človeka, za sina naših prerij in glavnega glaanfta ter rešitelja ameriške demokracije. In pa za osvoboditelja sužnjev... noma razprodane. Zanimanje za knjige je tolikino, da jih dobijo le listi, ki jih vnaprej naročijo. To dejstvo, da je sovjetska ob-laat uspela, da se je knjiga razširila med široke delovne množice, najbolj priča o tem, da te množice razumejo pomen kulture in da je postala kultura tudi njihova last. Ufi t i v Sovjetski zvezi je tudi, kako znajo ceniti dele svetovnih klasikov. V tridesetih letih je izšlo v skupni nakladi 174,0Q0,000 izvodov del svetovne literature. Prevedli so dela nad 1400 avtorjev, klasikov in sodobnih pisateljev. Naklada prevodov angleških in ameriških pisateljev je presegla 67 milijonov izvodov, francoskih 48 milijonov, poljskih in drugih slovanskih avtor jev pa 12.5 milijona. V Sovjetski zveai so številne knjige fte predea iaidejo popol- \ Napredek velike lesne industrije v Jugoslaviji ; i ; Lesna industrija ▼ Jugoslaviji se naglo razvija in fr leta v leto narašča. Po vsej deieli se ustanavljajo nova lesna podjetja. Iz lesa izdelujejo vse mogofce proizvode, ki se odlikujejo po mnogo boljši izdelavi kot pred vojno. Zvezna vlada in vlada poaa-meznih ljudskih republik posvečajo mnogo pažnje gozdarstvu in lesni industriji. Proizvodnji plan lesa v prvem polletju tega leta je dosegel 89.4 odst., medtem ko je prejfnjf leto v istem času dosegel 95 1', ; toda glede na povečanje nalog v tem polletiu je bilo letos prev za prav izvršenega 2-krat toliko dela kot v prvem polletju 1947 1205%). I i f A • « I V svetu je veliko povprašava pisarniškim in stanovanjskim pohištvom in z zložljivimi hišami. Mad na rodni Rdeči križ za prepovedi v vojnah Mednarodni Rdeči križ v Stockholmu je naslovil apel na vse vlade, na vzajemno prepovedo vsako bakteriologično ter atomsko vojno. Vr >M>i Milil povzroča ogromno »» fr* t jo *'. < n<\ ti ?fiUa> m> tn o V ur Iz podatkov družbe kemikov (American Chemical Society I je razyidt\o, da napravi mrfes na poljskih pridelkih v tej deželi šfiri milijarde dolarjev škode tis Isto. j Tole thi ne gre o? nje po jugoslovanske^ lesu. To dokazuje izvoz v prvega polletju m leta. V prvih šestih mes4-cih tega leta je isvoe 387.4% v primeri s let jem 1. 1947, tpda 03.3 vsega lanskega izvoza Poeebno pašnjo posvečajo kvaliteti lesa. Nejkeljže mojstre za kakovost visoko nagrajajo Dobre vrste izbranega jugoslovanskega lese sa na zagrebškem velesejmu pritegnile poeornost tujih obiskovaleev Na sejmu se je jugoelovaneka loene-industrije predstavila s rešeno hrasto-vino in bukovino, z železniškimi pragovi, s celuloznim in tanin-skim lesom, s šper ploščami ter Čemu ee unijski voditelji ne vprašajo, sekaj vlada od njih zahteva lef |)isego, da nfeo komunisti, no pa tudi, da niso fašisti ali naciji* ali pe agenti trustov pod krinko odbornikov unij. to mi nikakor ne gre v glavo! PRIPOVEDNI DEL VLADIMIR NAZOR: NOVELE Alba 'Nadaljevanje.)' ' 1 — Ste si tudi to sami izmislili? v— Ne, nisem. To si je izmislil Darko in me naučil, je dejala. — Kdo pa je Darkp? — Moj daljni sorodnik. Nepridiprav. Pomislite: šest let Je ze, odkar je odšel v Švico, da se izuči za inženirja, pa so minila že štiri leta, kar ga ni nazaj in niti ne piše; niti dopisnice ne pošlje. — In vam je žal? — Bog ve, da ne. Če bi ne bilo v Fiffijevi kletki spomina na njegov prvi "izum", ne bi se nikoli niti spomnila nanj. Pripovedujejo, da je postal hudoben in ... grd. Kakor je reklo dekle, tako se je tudi zgodilo. Ko sva po tem odhajala domov, je bil Fiffi zopet v kletki. * Prihodnji dan sva šla nekoliko dlje. Sešla sva se na robu jarka med pašnikom in gozdičkom na obronku. Pašnik je še pokrit z drobno travo, gozdiček se ves leskeče v prvem zelenju, na dnu jarka so pa še ostanki snega te blage, pa vendarle predolge zime. . Alba se na lepem zažene in steče kakor lahka srna po strmini v globel. — Glej, kaj se skriva tod! Prelepo! Zvončki! Zvončki! Z nogami se je pogreznila v preprogo sveže trsve, obsute z belimi cvetovi ns vrhovih pokončnih lstic, se pripognils in iztegnila roke, da bi trgala in pulile. ♦ — čakajte! Nikar tako, gospodična. Vzravnala se je, razprl« roke in me skoraj začudeno pogledala: —- Zakaj pa ne? Ravno to aem iskala. — Ne, Albe! Sej ste sami dejali: zvončki! — De. Smernice in napol raz-cvele dremavke. — Ne. Rekli ste: zvončki. — In ksj potem? — Zvončke je treba predvsem ... slišati. — Slišati? Kako? — Boste že videli; to se pravi, slišali jih boste. — Hm! Teke lepe reči si izmišljujejo samo pesn ... — Ne, Alba! Postojte tskole tu. Ne mislite na niš. In zami-žite. Ubogala me je. Popolnoma se je umirila in skorsj odrevenela, samo žils na vratu za ušesom ji je naglo utripal*. Jfa belini zaprtih vek je bilo vedeti tanko mrežo modrikastih žilic, sence dolgih trepalnic pe ao ji nemirno trepetale po licih. Silila se je, da bi tako stala; jaz pa nisem premaknil očesa od nje; s prstom sem ji odmi-kal lase z majhnega ušesa. — Ali slišite? — sem zašepe-tal. — Ne. Nič ne slišim. — Potrpite. Jaz jih kar naprej slišim, vi pa počakajte, da zapiha vetre in zamaje vse te zvončke. Zdrznila se je, odprla oči. Rdečica ji je kakor val zalila obraz. — Šalite se. Samo žvižganje kosov sem slišala. Menda je bil Fiffi, ki se jezi, da ga danes nisem vzela s seboj. Vem, kaj bom storila. Vse te šmarnice in narcise, ki so komaj začele rasti, bom presadila na naš vrt pod balkon, on naj jih posluša — magari ponoči — kako zvonijo. — Le, gospodična. Tudi jih boste poslušali. In spravila sva se na delo in pazila, da bi šmarnice pulila s koreninami vred, mlade naricise čebulicami, pa tudi nekaj — Kako naj povem? Morda ugodne, zelo ugodne ... Toda nazadnje sem le zajokala. Pa ne vem, zakaj. ★ Že tri dni dežuje; lahek, topel dež, včasih se kar pobliskava v sončnih žarkih, ki se prikradejo skozi razpoke med oblaki. Zemlja je bolj in bolj zelena, cvetje bolj pisano; tudi breskve že cveto; aprilska prst dehti. Ne grem k Albi. Zdaj je ne morem voditi po mokrih tratah in blatnih poteh; nimam izgovora, da bi jo obiskal: njeno mater še premalo poznam. Delam kar koli, toda Albina podoba mi je neprestano pred očmi. Spominjam se posameznih njenih kretenj. Kako se je komaj z nogami ------— ----------- dotikala tal in migala z boki, lotos vrsil v YMu Yal* Je *na niku nekaj več mladine. Naši ko se je zadnjič zaletela, da bij izmfd _ fantje in dekleta so, kot drugod preskočila jarek! I može ne z vse križem drugimi vsi "K O N F E R E N C A" ______ U V AKICACA idobrostoječ ilan UMWA. Toda, f£ IxMnMMJM Sem že nekako zašel s tem mo- Običajni Labor Day piknik jim dopisom. Kansaške federacije SNPJ se jej Zyečer M je nabralo na pik. boje za pošiljanje svežega sadja širom dežele. Res velike tovarne, ki pa obratujejo samo v sezonah. Ko pridemo spet v Oakland— z vlakom kot prej—že nas čakajo busi, da nas popeljejo 'čez hrib' v San Francisco. To je pot preko zelo dolgega, slovftega mostu. Dospevši tja serti poklicala mojo prijateljico Mrs. Frances Mahkoto. Tako sem po 23 letih zopet slišala njen glas. Telefonično nisva dosti govorili. "Kar hitro pridi k nam," mi je rekla. "Vse imam pripravljeno zate." Pa sem najela taxi ter se odpeljala na njen dom. Ko sem dospela na cilj, me je že čakala pred hišo. Zelo sem se vzradostila, ko sem jo zagledala. Ze mnogo let se nisva videle. Pa se lepo objameva in poljubiva. Potem sva začeli s pomenki. vano. Vsi smo se radovali. Minil je večer, nato smo šli k počitku, naslednji dan pa si ogledali razne zanimivosti. Tej družini iskrena hvala za prijaznost in usluge. (Konec prihodnjič.) Kako vplivajo barve na Hvali in človeka Splošno znano dejstvo je, da se rastline pod vplivom različnih svetlobnih žarkov razvijajo različno. Prav malo pa smo poučeni o vplivih, ki jih imajo barve na blaginjo in razpoložie-nje živali in ljudi. Raziskovalci svetlobnih pojavov so šele v zadnjih letih odkrili nekatera zanimiva dejstva s tega področja. Dognali so n. pr., da imajo prašiči pri modri svetlobi mnogo boljši tek kakor sicer. Prašičereje!, ki so svinjake od zunaj in znotraj prepleskali z modro barvo, oziroma jih razsvetljujejo z modro lučjo, lahko po- Videla sem, da zelo težko hodi. trdijo resničnost tega pojava. Pa sem jo v zadregi vprašala o Modra barva vpliva ugodno tudi tem. "O, to je le revmatična bo- na človeka. Raziskovanja zavo- šnjih naselbin. Nahaja se tn mi- Ldi tukaj oienjenit oziroma Q- S kakšno kretnjo rame, rok , severno-vzhodno od f ron" j možene z vse križem drug vi in vzravnanega obraza je vrgla tenaca, pb meircIVžave Missouri. Laičnimi narodnosti. Toda, kamen med razcvetele češnjeveJ^vO društvo SN«?^;|i.Ka».sasu,i sku , S() Amerikanei. Ker Pfavljena in potem sva se use-veje, da bi se osul nanjo roj oitsa cku- tl|di njeno članslvo čimdaije hi-štvenegu življenja v »u*$el: konglomefracij* potomcev bini sta bila preleti prava on- prisrl;encrv iz Vjieh krajev *ve- ginaja. A*toh Rupai hi jla. Največ se to vrli skozi mla- itina. Oba *e profej let pokrfva d)frski oddelek. Sprejemamo i Me\a na sprehod in si ob enem • ml i ji Hutllhi VOftettfiia • i «_____. . __ i -a • _ ! nnln/lot i Qon ITranpic/»n V1 p«tn IP da za eksperimentalno, to je z znanstvenimi poskusi zvezano dušeslovje v-Amsterdamu so pokazala, da napredujejo dijaki najbolje v učilnicah, ki so ple-skane z modro barvo; najslabše . i uspehe so zabeležili v rdeče ple- predmete razgovorov nisva bile skj~ h razredih> v neki lezen v kosteh in sklepih. Zalotila jo je ta bolezen najbolj v r.ogi, da se ti na hoji pozna. Medtem je bila večerja že pri- v stiski. Bile so dolge stori je. Naslednji dan smo nadaljevale. Imele sva si pač veliko povedati Po teh pomenkih sem si za- S polno giuvo takihle misli mah zunlja. Dan^ ste vcdiu^a otn)k^ drugth liarodnosli jn s j ogledati San Francisco. Mesto je sem odšel k dekletu, čeprav Je^ društvenega živl»nja H^kof u>yn nekako pritegnemo tudi v času od mojega zadnjega ob-i- vedno drobil dežek S* j« " Jo'* Brat kovic in, iih cur.4*. da se nrcno zani- »ska zelo zraslo. Kamor koli se se Vsi zvončkov, da bo na vrtu zbrana A jaz? čemu ta strah? Ta pa: prihajajoča pomladi Pokazala sivnost? Saj vendar tudi v meni mi je čebulico, ki se je šele od-j še vedno nekaj tli. pirala: , , — Kakšna pa je tale? — Narcisova Narcisus poeti- še vedno drobil dožek. K1* Je * UUjr* 114'njih starše, da se preno zani cus. V sobi sem našel samo mater jJohn Pccar- 'v (mati za "SNPJ". Mc*d našimi obrneš — same nove hiše. — Zakaj se latinski tako ime- — Kako to- Ali ne jemljete i Yale ni najbolj priročen kraj lK)Sctniki piknika sem videl zve- griči so beli od belih hišic, ki so nuje? Albe s seboj? — jo je zaskrbelo, za naše prirtdbe, ker je preveč j cer Nemce, Francoze, Belgijce, jih posejali po njih. _ Ker je bil Narcis, ki so ga — Nisem je videl! oddaljen od središča naselbin; Angleže in tipične Sicilijance.j Tako sem se znašla na "kranj- bogovi spremenili v ta cvet, zelo — Moj Bog! Kdaj je že odšla ima pa to prednost, da rojaki prjšij so enostavno zato, ker so skem hribčku". Brez naslovov zal mladenič. 1 s ptičem v rokah. Fiffi se je ves posedujejo malo društveno dvo- s^ili na piknik njih otroci. se je človeku težko kam obrniti. _ Narcis! Narcis! Tako so' moker vrnil, nje pa ui. 2e nekaj! rano, katera je sicer dovolj ve-. £janj SNPJ. ki so dobili nekaj; Pa vendar mi je bil v spominu nekoč v šali rekali tudi... nje- časa je vedno teže z njo. lika za seje, pretesna pa je za potrošnih tiketov zastonj od svo- mu. I" gospa mi je — v razgovo- vsake večje priredbe V poletja jega mladinskega krožka. Vsi — Komu, gospodična? ru, s presledki pripovedovala toodpomore temu senčnati prostor skupaj ^ So se vrteli ob zvokih — Pa njemu: Darku. in®"°\ i *, ., „ A I dv°ranet' *xr}°. lal^ko slovenske polke. — Ha. vidite, zopet on. Pa dom Judničevih na San Bruno ave. ali kakor je že ime tisti ulici. Našla sem jo zlahka.Izstopim m ono. okrog dvorane, kuv smo laiiKo slovenske polke. iz kare, da se znovavmalo "poži- I Oče je bil zdravnik v meste-itudi zunaj — če ne dežuje. Ro- VčasiW% na pikniku zadosto- vim" Kaj** P° teh hribih sem že ste mi rekli, da je... cu M., pa se je toliko ukvarjal jaki so ponosni na svojo dvora- valfl ^odba harmonikarja, | dolgo lazila. — Hudoben in grd. Ds, res je. sltsvojim posestvom.,, du so ga no, čes. smo pa le na svojcip, w fc meh, pil in pell Joe Judniča sem že nekoliko Kdor je hudoben, ie tudi grd^.klicali Doktor Vinica«. Sato j* NarodilW$mo jo za potrebe nasc ^^ uopij,drte in še za_ Tttdi moja mama ga nima več^a svoj , način vzgajal cdlnoj naselbine ^n za nas je dovolj dolarjev Toda vsak rada. Poglejte... ( hčerko, po pravilu: Telo in Sr- prostorna. In mor« se jim dal,i > rcd5enik< tudi obiskuje še tU vse narcise, kar jih je bila ce! Hodil je z njo v vinograde,, kredit da dobro *rbe zA te pro- esnovno računa dva do tri nabrala, je vrgla v jarek. Drob- k drvarjerfi v gozd, med zanj ice i store. Dvorana jim sluzi za dru-jdolm.. na uro Trcba je torej na senca se ji je urezala med na njive in k bolnikom po va- štvene šefe i^t^Upt za volU-»^ u pwe. j^^novca, da obrvi in obraz se ji je sprerne- seli. Tudi učil jo je sam; celo la- ni prostor njih pncinkta. za ^ ^ Na pikniku so nil. Takoj se ji je zopet razve- tinski jo je učil, bral ji je neko dovanje in Ohct li in tudi za po- fa.|e tud- tH Pe^ar;eve brhke dril, zamahnila je z roko, se za- Eneido; Didonino ime ji je ho- grebni prostor Marsikateri mrt- h-.ere w ^ bile u ^ doma na smejala, skočiU v jarek in po- tel vzdeti, pa je nazadnje odne- vi član ie že ležal na mrtvaškem poditr;icah s svoiimi soprogi — brsle sedike, ki jih je bila vrgla hal in jo klical za Albo; ker je odru v tej dvorani. Skratka, slu-y • f . rantje _ pa w ti pe_ V^oč. na«loJa?ik3- ji T uJ*? l.tr *°StahkC «tje pridržali godbo urQ Oprala sva si roke ob se rosm kel Alba longa. Ko je nenado- Iišca'naselbine. ' |doli iu plačali U svojega žepa travi in odšla domov. Najina ma umrl, je hcc*ka ostala sama in tako smo"letos šli na "La-|Tako razšii pozno po pol- prva skrb je biU, kako bova pod in kakor izgubljena; nje na na- bor Day" piknik, ki se je vršil v noči Zbiti in 2aspani smo pri- rava se je začela spreminjati., nedeljo 5. septembra, v Yale, j ^ domov' in ^ vprašali, če se Mnii rt i imnln r»n r»n i t l\i r/» . V T___ t _ a_• •_ ___* 1 _11 i ___1 l_______ balkonom posadila, kar sva na- ^ ___ brala; pUč je skakljal po kletki | Mati ni imela druge izbire, ka- Ker je tri in "pol milje peščena vseToTzplača So^člani ki ni-, i kor da proda in se preseli v;cesta, je bil ta kos poti ves po- kdar ne pridej0 na take prired- mesto. Zdaj sta tukaj, brez znan- poldan in zvečer zavit v oblake bo loda prebitka ki gre v sku-cev, brez sorodnikov. Alba se še prahu. Posebno kadar je pridr- pn6 blagajno, so deležni ravno tu, v predmestju, ne more pri- Vel mimo kak mlad fant, ker settako kol (isli ki trosijo na privaditi; gibanja in zraka se ji jc hotel postaviti in pokazati | rcdbah. Ampak, organizacija hoče. Pa se nekaj novega je, kar koliko prahu lahko dvigne. Dan j ^7 raznjh priredb, če tudi so jo muči, niti sama ne ve, kaj. je bil precej vroč, pa smo Se celo | samo navadne veselice, je neka-Zdaj je vesela, zdAj žalostna, popoldne najbolj držali sence ko mrtva Omenim naj še roja-zdaj se smeje, zdaj joka, zdaj je okrog dvorane. Udeležba je bila ka potočnika iz Minerala in An-nežna, zda groba, celo nasproti popoldan bolj pičla, večinoma ton terneta iz Cherokeea, da ni- "ta stari", nekoliko mladine jo j kdar ne zamudita naših priredb, . prišlo šele zvečer. Tudi oni, ki kljub daljavi, in tako sta bila i — Včeraj je odšla v mesto in morajo zvečer krave pomolzti,, m,>d nami s svojimi družinami prinesla kup knjig — je nada- pridejo šele zvečer. j tudi v yaiu.. a. Shular. lje^la gospa. | Ko sm0 scdeli v majhnih gru- in požvižgaval. Ko sem dva dni potem videl Albo, sem jo vprašal: — No, kaj pravi Fiffi o šmar-nicah in zvončkih? — Ponoči trdno spi, toda aprilske mesečne noči so krive, da jaz bedim. Nocoj pa ... oh, nocoj... — Povejte! f —4 Da; j nocoj semslišala. Šmarnice so zvonkljale, narcisi so pokvari jali' na vrtu... pod balkonom ... v meni sami... — In kakšne Občutke ste imeli takrat? eeeeeeeeeeeeeeeaeaeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee| t e • e e • : • e e • e e • PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(K) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA poznala, pa ga povprašam, kje so ti in ti rojaki — kje je Ko-tay. Goved nik in drugi? Pokaže mi preko ceste — na rdečo opeko — in pravi, "to je njena hiša". Grem tja Čez in pozvonim. Martin Govednik mi odpre. Ni me spoznal. Hotela sem govoriti s Katko. Takoj jo je poklical. A tudi ona me ni spoznala. Pravim jima: "Ne gre tako, da se ne bi poznali." In vzelo je minuto ali dve, da smo se predstavili drug drugemu s spomini, in kar hipoma smo bili domači kakor nekoč. Šalili smo se, da je ena Katie "bela Kranjica" in druga pa "črna Kranjica". Tako smo prišli znova v prijateljski pomenek kot nekoč in tudi na večerjo sem ostala pri njih. Veliko si ljudje vedo povedati, kadar se $nidejo takole po golem naključju in nepričako- nici v Chicagu so šli še dalje, prepleskali so namreč bolniške in operacijske sobe z "ustreznimi" barvami. Bolnike, ki trpe zaradi nespečnosti, nameščajo v oran-žnordeče sobe »bolnike, ki nimajo teka, pc v rumene bolni&ke dvorane. Saj je splošno znano, da rumena barva človeškemu očesu prija in da se ob njej živci odpočijejo. a bolnike, ki jim je potreben popoln mir, priporočajo snežnobele prostore. Tudi v šolah se je izkazalo, da vpliva bela svetloba pomirjujoče, in osvežujoče, ker s svojo nevtralnostjo ne vzbuja nikakih čustev. Zanimivi so končno tudi uspehi, ki so jih dosegli v blaz-nicah z rumenozelenimi blazinami. Pod blažilnim vplivom te mešanice barbae umobolni kmalu pomirijo ir. postanejo zopet normalni, seveda v kolikor je to pri njihovi bolezni sploh mo-goče. — C. C. Pomoč Angliji iz Avstralija Avstralska vlada je nakazala Angliji 32 milijonov dolarjev kredita, lani pa $80,000,000.' Dr. John J.Zaveitnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST 2Sth STREET Tel. Crawferd 22 IS OFFICE HOURS: 1:3S to 4 P. M. . (Except Wed., Sat and Sun.) S:3S to S:3S P. M. (Except Wed., Sat and Sun.) Res. 22IS So. Rldrewav Ave. Tel. Crawford S44S If ae answer — Call Austin S7SS Fiffiju in zvesti dekli Jagi, katero ima tako rada. dišave (lavsemšl Chicaga) In Kanado e • |t.M ae lete; $44tes 9« tots; fS.St ss tetrt leta; sa Chlcag* ta • Ceek Ca., S» M sa aSU leU; $4.7S aa pel Ists; sa laosemstvo $11. e e • e Naslov sa IM In tajništvo ja: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS pah okrog dvorane, sem se j VtlSI Z obiskov spomnil, kako številno so bile! i.r ••• obiskane te priredbe pred leti V !valirorni|l In danes! Kako veliko vrzel je že KATKA HRVAT1N, Chicago naredila med nami "bela žena s (NaJaljevanje.) koso". Se nekaj let in zmanjka- Tako s'em ^ namenila tudi lo bo še teh grup in ob enem bo v San Francisco, ker tudi tam konec tudi teh priredb. Skupi-1 imam prijatelje. Iz Los Ange-na, sedeča za voglom dvorane. lesa do Beakersfielda sem se vo-je dvignila prešerno fantovsko zila z busom. Zdelo se mi je ka-pesem. Iz hreščečih glasov je bi-| kor da se peljemo čez Ljubelj, lo spoznati, da je to le odsev Vožnja preko samega gorovja! nekdanjih davnih dni. Ko se je Beakersfjeld leži na ravnini. veaa irdren telesa« lase ie ime-17 takeaee»»asaesese»sessstassesssssessee»ssesessssssssee< — Ne bom se ne. Saj ni prvič tako. Ali pomniš? Z očetom ... Nisem taka strahopetka kakor Fiffi, ki se boji dveh kapelj dežja. x — Ubogaj. Pojdi. No. Toda Alba se ni ganila; ka- Letos se je pogovor največ sukal okrog nove majnarske pokojnine. Ni čudno, saj je vsak tehle mož pustil 30 do 40 svojih najboljših let v majnl. Vprašujejo se, če bodo deležni kaj novega blaginjskega sklada, ki ga je upeljala UMW. Nesreča kor da je uživala v lahkotnem & smo vsl m«JnarJi podrhtevanju. — Gospodična, ubogajte mamo. Prav res ... dež ... mokrota ... — sem dejal. Ona pa je stopila bliže k meni in začela deklamirati: V klicah pomladnih log živi; jutranji držo k v njem ftkropi in ko tenčica ftuftti, brni harfa, ki v tisoč strunah zveni. Dalje prihodnjič.) obesili ta stan na klin že pred 10 in 15 leti; enostavno iz raz-loga, ker ni bilo več majnarske-ga dela in seveda obenem tudi pustili majnarsko unijo. Po unijski določbi pa niso upravičeni do pokojnine oni, ki so prene-ahli z delom pred 28. majem 1946. Kot se čuje, bodo dobivale nekaj pokojnine vdoye majnar-jev, brez ozira kdaj ji jc mož umrl, glavno, da jc bil ob smrti mi tam, je bila suša tolikšna, da živina res ni imela kam ugrizniti. Iz Beakersfielda pa do Oak-landa sem vzela vlak, ki vozi po zelo lepi ravnini. Ko pripelješ v mestece Fresno, vidiš v okolici velike nasade trte! In na njih grozdje vsake sorte. Vrh tega jc tod okrog polno sadnih nasadov — oziroma sadnih vrtov — da se je tod res prijetno voziti. To so obljudeni kraji, lepo negovani, da je res prijetno, ko se voziš tod mimo. V daljavi pa vidiš visoka gorovja; beli snežnik i se svita jo s svojimi odbijajočibi žarki v doline. Fresno je mesto na planoti, ki rfa vidiš z viška kakor na dlani. Ima mnogo industrije, ki se peča z vsake sorte izdelki. Tu izdelujejo v masni produkciji za- NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENSClNE STA ANGLEŠKO -SLOVENSKI BESEDNJAK Cena $5.00 IN ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO -Cena $2.00 Avtor obeh knjig je DR. F. J. KERN v NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, 111. KRITIČNA MNENJA ROČILA AZP KOMENTARJI (Nadaljevanje s 1. strani.) kaj bo nastalo vsled kominfor-ma, ki ie Tita obsodil is svoje is$ave proti njemu noče umakniti. Negotovost pa je hujša kot pa če veš kaj te čaka. Niiozetnska ima sedaj novo kraljico. Prejšnja — Wilhelmi-na je vsled utrujenosti prepustila prestol hčeri Julijani. Chicago Tribune pravi, da je bila Wil-helmina v svojem 50-letnem vladanju ena izmed najbolj samo pašnih vladaric v zgodovini in da se je v njeni dobi za nizozemski in angleški imperializem prelilo noč koliko krvi. Žrtev seveda so "podaniki" v kolonijah. In Wiihelmina si je — kot trdi omenjeni list — pridobila nad dvajset milijonov dolarjev imovine. Največja bogastva holand-skega imperializma so v Aziji in na drugem mestu v Zapadni Indiji. Wiihelmina s svojimi mul-timiljonarji jih bi izgubila, ako ji ne bi prišla po porazu Japonske in Hitlerja na pomoč ameriška in angleška bojna sila. V Amsterdamu se je baš v času, ko so menjali kraljico, vršil kongres krščanskih cerkva. Zastopane so bile zgolj protestantske sekte. Ruska pravoslavna cerkev se ni odzvala. Odgovorila je, da je konferenca "krščanstva" v Amsterdamu zgolj političnega značaja, torej nimajo "pravi kristjani" na nji česa iskati. Katoliška cerkev pa je imela tam le "opazovalce". Eden izmed glavnih predstavnikov ameriških protestantskih cerkva je bil Charles P. Taft. In ničesar ga ni zanimalo bolj kot ustoličen je nove nizozemske kraljice. Pa je poslal v Zed. države vsem cerkvam sporočilo, da naj molimo v vseh cerkvah aa bivšo in novo kraljico. Čemu? Mar da vzdržujemo monar-hizem? Ali da tem kraljicam pomagamo vzdrževati suženjstvo v nizozemskih kolonijah? . <4 • • - 7 • Chicago Tribune je priobčila proti zvezi protestantskih cerkva in Chas. P. Taftovemu ape-hi oster članek, v katerem vprašuje, da čemu naj molimo za režim, ki je bil eden izmed najbolj tiranskih v svojih kolonijah in še sedaj kolje ljudi v o-bvambo dobičkov svojega privilegiranega sloja. Mar naj bi mo-IHi — če bi kaj pomagalo — da bi krščanska ameriška vlada nehala oboroževati nizozemske, francoske, angleške in druge imperialiste, ki sedaj more po Aziji, v Afriki in v Sredozemlju staremu redu in kapitalizmu v korist, namesto da bi ljudstvu pomagali! Pregovor pravi, da včasi tudi slepa kura najde zrno. Članek o svetohlinstvu protestantskih cerkva, ki so bile za-* stopane v Amsterdamu, je ponatisnjen iz Tribune ha anglešk strani v tej številki. "Liberalna stranka" v ,New Yorlrti,*Tii ji glafart Dav^ PU- binsky od unije ILGW, je hotela za predsedniškega kandidata na listi demokratske stranke generala Eisenhowra. Ker ni sprejel, se je Duhinsky z ostalimi newyorškimi "socialdemokrati" vred sprijaznil spet s Harryjem Trumanom. In ga je povabil na shod njegove "stranke". Toda Wallaceove newyorške Labor Party ne bo prekosil, pa če se vsi "demokrati55 in "social-de-mokrati" magari na glavo po-sVi vi j o. Slovenski književniki na delu za čiičenje slovenskega jezika Slovenci v Ameriki, ki čitajo razne ponatise iz slovenskega starokrajskega tiska, se nemalo čudijo, ker tam sedaj uporabljajo toliko tujk. Namesto seje imajo "mitinge", namesto stranke "partijo", namesto telovadbe "fizkulturo", namesto tajnikov "sekretarje" itd. Pesnik Oton 2upančič je pred temi tendencami "potujčeva-nja" slovenščine že pred leti svaiii in en njegov članek o tem je bil tudi v Proletarcu ter drugi v Ameriškem družinskem koledarju. Proti novim ali predrugače-nim besedam v Sloveniji ni kdo-vekoliko odpora, ker so postale "legitimne". Je pa v starokraj-skem tisku prilično naukov, kako ne pisati, ako hočeš pisati slovensko. VPRAŠANJE PLQVBE PO DONAVI RCSENd PO ŽELJAH SOVJ. UNIJE 1 V* reviji "Natioh" ^ dne 4. sep- j gi listi v Jugoslaviji spremene tembra 1948 ima o sedanjih po- ton in rečejo: MPravda" v Mo-litičnih razmerah v Jugeslavi- skvi nam dela silovito krivico, pomenil več k**™ •toveeeksjjj j^o poučen členek žUfnalist Vse to pa se je vršilo "podtalno" v času, ko se je šlo nged so- tujke marsikomu nerazumljiva: Kljub koncu voine zakon še ui bil abrogiroo. Prvikrat v svojem življenju sem našel to besedo v delih, ki sem jih bral. Izraz bo najhrže strogo praven, vendar mislim, da se bo v pravu Tako n. pr. pravi "Ljudski tednik' v razpravi z naslovom Čistimo naš jezik", da je napačno, ako rabimo besedo "delegacija", ki je med ameriškimi Slovenci že povsem uflomačena. Slovenski izrazi za delegacijo so "zastopništvo", "odposlanstvo" in "poverjeništvo". Isti list dalje razlaga: Precej nerodna je sledeča misel: Vladi gre za to, da se afirmira in s tem utrdi svoje pozicije, sa katere Je prišla na oblast. Pisec ali ni znal pravega pomena glagola afirmirati, ki je zopet okorna oblika po nemški, ali ni vedel, kako bi ga povedal poleg drugega slovenskega utrditi, ki pomeni dostikrat prav toliko kakor afirmirati. S tem je v isti misli dvakrat skoro isto povedal: Vladi sa gre sa to, da se utrdi in s tem utrdi svoj po-loiaj. Ali ne bi bilo lepše če je že hotel nekaj povedati, da bi to povedal slovensko: Vladi gre sa to, da se zavaruje in na ta način utrdi svoj položaj, zaradi česar je prišla na oblast. Paziti moramo, da ne rabimo v slovenskem jeziku "gre se za to", ampak vselej le "gre za to", torej: gre za življenje in smrt in ne gre se za življenje in smrt. Kakor Je prejlnja misel nerodna, take je Sledeča zaradi beseda. A broširati (okoren glagol z obrazom pomeni namreč preklicati, odpraviti. Kaj bi bilo v stavku nerazumljivo, če rekli: Kljub konen vojne zakona še niso preklicali (odpravili)? Namesto "so zaposleni pri pedjetjih plina in elektrike" je veliko lepše "so zaposleni pri plinskih in električnih podjetjih", kar zna povedati tudi pisec sam nekoliko dalje, „ ko pravi: .. izdala je se odredbo o zaplembi vseh plinskih in električnih podjetij". Vselej tudi pravimo "slovanski rod" in ne "rod Slovanov", "jugoslovanska, (slovenska, hrvatska, srbska, francoska, italijanska) vlada in ne "vlada Jugoslavije (Slovenije, Hrvatske, Srbije, Francije, Italije)", v "tržaški luki" in ne "v luki Trsta", "savski breg" in ne "breg Save", triglavske stene, in ne "stene Triglava?, itd., podobno kakor: "očetov klobuk" in ne "klobuk očeta", "materin robec" in ne robec matere ali od matere", "sestrin zaročenec" in ne "zaročenec sestre ali od sestre", "bratova zaročenka" in ne "zaročenka brata ali od brata", "sosedova hiša" in ne "hiša soseda ali od soseda", itd. Prav tako bomo vselej vpraševali: Čigav.-a.-o je? in ne Od koga je? Tudi ne pravimo"jezik od Cankarja (Levstika, Župančiča), ampak "Cankarjev (Levstikov, Župančičev jezik", ker ga je Cankar iLevstik. Župančiči rabil v svojih knjižnih delih. Od tega zadnjega primera moramo strogo ločiti "cankarsk* način pisa aja" s čimer povemo, da ni "Cankarjev način", ampak na-čia Nekoga drugega, ki Cankarja posnema ali ki piše podobno kakor Cankar. Alexander Werth. Pripoveduje, kako se Je v Beo- vjetskim in zapadnim blokom gradu začela konferenes o po- radi kontrole nad Donavo, nad donavskem vprašanju, dalje, da j to skoro dva tisoč milj dolgo reko. V Jugoslaviji so spor in pritiske nanjo realistično presojali. Kar se sporov z USSR tiče, jih skušajo—izgleda tako—poravnati brez vnsnjega umešava-nja. A o konferenci radi Donave je sovjetski komisiji v ta namen načeljeval podminister vnanjih zadev Višinski in pa da Višinski ni kotel izraziti želje videti Tita in ne Tito videt Višinskega. To je v diplomaciji stara metod*. v7 Konferenca se je vršila v Beogradu, v osrčju podonavske pa posnemamo po raznih virih vso plovbe. Poročevalec Werth trdi, da četudi je bila tajna, .je vendar izvedel domalega vse njene tajnosti. N. pr., da je angleška delegacija predlagala, naj bo Beograd glavno mesto posplošene podonavske komisije. In da je moral jugoslovanski delegat Aleš Bebler angleški predlog na pritisk Višinskega zavreči. V tajni diplomaciji lahko časnikar le ugiba, ali pa, ako je na licu mesta, si z napitninami pomaga, da si pridobi "zanesljivih" informacij. Ko je bila konferenca koncem avgusta v Beogradu končana, je obveljala sovjetska teza—nam- reč, da bodo plovbo po Donavi v sko, Jugoslavijo, Bolgarijo, Ru bodoče uravnavale in nadzirale, munijo in Sovjetsko zvezo. To le one dežele, ki meje ob nji. je dejstvo s katerim se mora ra- S tem so prejšnje sile izklju- j čunati kadar se obravnava s počene. To je, Anglija, Francija, j donavsko plovbo, ki je naletela Zed. driave in ^Nemčija. Tudi že večkrat na velike težave. Avstrija še nima besede zraven, | Wh> ehn poteče e AftUrajmo med dragimi naročniki, • ds store Iste ' ' « e Prispevajmo v PROLETARCEV Uskovnl sklad In prlporočajmo to tadf drugim o Oglašajte v PROLETARCU priredb« drnštev la Stmt* strsvi*' • Naročajte slavsaske In angleška kajlf* is PROLKTAReSVB knjigarne ► Poskrbite, da si naroča AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi Usti, kl tefa fte niso storili i Naročite KOLEDAR tndl svojcem v staram krsjn In enako PROLETARCA. , Vsakdo naj stori ia naš list kolikor moro, i ii« i j- i ^ pa bčmo vso feiove zmagovalII "Ne da bi se jemalo v obzir" tudi ni slovensko; pravilno je, če pišemo in rečemo: ne da bi se oziralo na kaj. Tudi "s ozirom na kaj" ni pravilno; pisati in reči je treba vselej: glede čega, glede na kaj. Prav tako ni lepo, če pravimo: VelekapitaKsti oziroma njihovi priveski; so krivi vsemu zlu na svetu" ali "Naš referent miroma poročevalec je vodil vso slavnost prireditve". Bolje je, če rečemo: "Velekapi-falisti in njihovi priveski so krivi vsega zla na svetu" in "Naš referent (se pravi) poročevalec je vodil..." i Napačna je tudi raba besede gotov v takem pomenu, kakor jo imamo v sledečem stavku: Amerika daje posojila pod gotovimi pogoji; pravilno je: Amerika daje aosojila pod določenimi pogoji (pod vnraimi, zanesljivimi pogoji). Besedo gotov rabimo danes zelo pogosto in napačno. Zato je potrebno, da napišem tudi o njej nekoliko besedi. Slišimo in beremo: gotov je s študijami, pravilno: končal je študije ali pri kraju je s študijami; gotov je za pot (-ovalije), pravilno: pripravljen je zn (na) pot (-ovanje); gotov je z delom, pravilno: koačal je delo; gotovi smo s pisanjem, pravilno: spisali smo;-gotov sem s č i tan jem (s knjigo), pravilno: prebral sem (knjigo); ai^otov s pripravami? pravilno: si vse pripravil? Isplačaj mi s gotovim denarjem (v gotovem denarju)! pravilno: Izplačisj mi s pravim denarjem ali kratko: Izplačaj mi z denarjem! to se pravi: ne z nakaznico, s čekom aH s čim drugim; toliko dobivam gotovega drugo v blagu, pravilno: toliko dobivam v denarju drugo v blagu; ob gotovem Času, pravilno: ob določenem (pravem) času; vsaka stvar gre do gotove meje, pravilno: vsaka stvar ima gotove meje. de večje napake napravimo, kadar pravimo: gotovi ljudje, namesto neki ljudje; gotovi pojavi namesto neki pojavi ali prišle so gotove stvari vmes namesto prišle so neke stvari vmes ali kratko: nekaj je prišlo vmes. Kjerkoli in kadarkoli, spomnite se Proletarca in zbirajte prispevke v njegov tiskoval sklad. samo zaradi rečne plovbe, ali plovbe na Donavi, tudi za kaj drugega, to bo poka- Člani te komisije so bili za-zala bodočnost. Vemo le, da so stopniki ZDA, Anglije, Francije, se Titovi nasprotniki iz Sovj. Italije, Romunije, Jugoslavije unije, z Višinskijem na čelu, in in Češke. Predsedoval ji je an- zastopniki Romunije, Bolgarije, Albanije itd., zelo potrudili na raznih takozvanih večerinkah aH banketih izpodkopati tla Titu, Kardelju in Rankoviču. A vendar so to delali v želji, da se bi položaj sovjetskega bloka u gleški zastopnik Polagoma je ta donavska komisija prešla v roke Angležev in Francozov in v manjši meri Italije, dočim ostale države, ki so bile najbolj zainteresirane na tam pro^emu, niso imele v pra- trdil, ne pa poslabšal. In poslab- ksi nobenega vpliva v tej usta* šal se je vsled izjave kominfor-ma toliko, da boli Jugoalavijo, tržaško "svobodno ozemlje" in razne druge prizadete kraje — o tem ni nobenega dvoma. Višinski je bil za časa tega sestanka v Beogradu povabljen na banket organizacije jugoslovan-skega-sovjetskega prijateljstva, na katerem je dejal med drugim, da le 'ljudstvo je neskončno. Torej namig, da voditelji pridejo in gredo; ljudstvo pa ostane. Vendar ps tudi Višinski vzlic svoji pravniški in jezikovni ter oratorski zmožnosti položaja v Jugoslaviji ni prav nič spremenil. Omenjeni poročevalec pravi, da ga je rajše poslabšal kot zboljšal, ker ljudstvo je postalo nervozno. Ves čas ti jugoslovanski tisk pripoveduje o veličini Sovj. unije, a kar naenkrat pa beogradska "Pravda" in vsi dru- novi. Posebno jasen je primer Romunije, katera je sodelovala pri tej komisiji samo po imenu. Versajska mirovna pogodba je potrdila in še bolj okrepila U monopol zapadnih držav s svojo izjavo o "odprtih vratih" na Donavi, ki je bila proglašena kot mednarodna' reka Dejstvo, da v kontrolni komisiji niso vpoštevali mnenja zastopnikov obrežnih držav, zopet dokazuje, da ja bila Donava povsem v rokah tistih držav, ki le-žije izven njenega območja. Poleg tega je pa še na reki nastala v plovbi ostra kopkurenčna borba med angleškimi in francoski mi interesi, ki je imels zelo težke posledice. Tarife so se zelo povišale in je radi tega trpel potniški in blagovni promet. Kontrolna komisija je potem dala povod za kritike in spore med podonavskimi navsko plovbo, v katero so tudi priključile Hitlerjevo Nemčija 'a mednarodna konferenca je rešila sedaj to vprašanje in za zmerom onemogočila rušttve soverenitete in neodvisnosti podonavskih dežel od zapadnih dežel. S tem zaključkom pa nikakor niso zadovoljne zapadne države in je pred kratkim neki predstavnik ZDA izjavil, da ZDA ne bodo priznale to novo kontrolo Donave in isto tako tudi tisti deli Nemčije in Avstrije, ki se nahajajo pod ameriško kontro- »» i Tako je torej eno evropsko vprašanje rešeno in bo ostalo v miru, če se bivši zavezniki ne spopadejo, v kar se pripravljajo, in tedaj postane Donava spet krvava reka. A vse se tako zdi, da se to ne zgodi, ker nova vojna ne bi bila prav nobeni deželi v korist pač pa vsem v pogubo. CHICAGO DRAMA Svet brez sovraživa ».«»■•» i » v nedeljo 24. oktobra v dvorani SNPJ Pričetek ob 3. popoldne. — Vstopnina 75c. to končanem sporedu plesno zabava. Igra J. KOVICEV orkester.' » # »f * Vsa prireditev sc vrši pod avspicijo i Progresivnih Slovenk, krožka št. 9. i »J. * * « • * • Polovico prebitka gre v korist Proletarcu. To dramo vprizore igralci in igralke ix Detroita pod režijo Antona Fatur{a. Nekaj popravka k poročilu slovenski dramatiki Detroitu V Proletarcu z dne 1. septembra na 1. strani je bilo poročano aktivnostih na šlbvenskem dramskem odru v Detroitu. . Iz raznih omemb pa je bil izpuščen Frank česen, ki se je ona leta tam najbolj udejstvo-val. Dramo "Kamnolom" (spisal Anton Seliškar), je režiral v Detroitu in ob ponovitvi v Chicagu Frank Česen. Vprizoril jo Je klub št. 114 JSZ s sodelovanjem pevskega zbora "Svoboda", igro "Vaško Venero" pa je vprizarfl v Detroitu th Jo ponttvil v Chu cagu klub z zapadne strani. Obe te igri Je režiral Frank Česen; ki sedaj živi v Clevelandu, kjer Je bil tudi pred prihodom v Detroit. x Frank Česen je v teku svojega bivanja v Detroitu režiral ali pa igral v nič manj kot v 32 igrah in operetah. V omenjenem našem poročilu sta pa bila omefcjetis Ie pokojni Berlisg, ki je fcil zttbrovodjst Svobode", in ps Anton Fstur Tiskovni sklad Proletarca VIII. IZKAZ Prejeto do 9. septembra 1948. ILLINOIS Chicago: Prebitek piknika kluba St. 1 JSZ dne 17. julija $133.32. — R. Travnik in J. Spiller nabrala ob priliki seje gl. odbora SNPJ vsoto $47.50. Prispevali so: Po $5: J. Spiller, J. Culkar, A. Shular, J. Čebular; Mike Kumer $3; Po $S: J. Fifolt, L. Kaferle, D. Lotrich, V. Ločni&kor, R. Travnik; F. Polžak $1.50; po $1: M. Medveiek, F. Gro-ser, C. Zarnik, R. Lisch, M. Kuhel, M. Verhovnik, F. Vratarich, J. Rak, F. v Vider. F Japich, F. Biajak, F. Alesh; J, Hujan 50c, V. Mershol 50c. F. Terselich $2, Mary Vertnik $1.40. Hinsdale: Mrs N. Božičnik $3. Berwyn: I. Hainrichar $2. Canton: Ignac Hrescic $2. La Salle: Frank Ravnikar $2. Waukegan: A. Kesftič $2; po $1: F. Mahovec, J. Podboj. A. Srbeč, F. Jereb. A. Mesec, skupaj $7. Poslal M. Judnich. OHIO Cleveland: Josephine Tratnik poslala $15. Prispevali so: Mrs. C. Su-belj $2, I. Boštjančič $2, Josie Za-krajšek $1.70, Neimenovana $1.65, Neimenovan $1.25; vsota iz družbe ob priliki konvencije Prog. Slovenk. $«.40. (Izročila Frances Vider.) — Matt Petrovich $3, John TavCor $2. L. Lemut $2, Mary Elersic $2. M. Mesec $1, J. Kalan $1, skupaj $6. Poslal J. K rebel. Barberton: Leo Bregar $1. CALIFORNIA Los Aagelos: Blaa Mezori $7, Frank Novak $2. Voeiee: John GornikS$3.40. PENNSYLVANIA Joknstaw*: A. Vidrich $2. Sharon: Frances Go renče $1. New Brighton; Frank Ovca $1.40 WISCONSIN Milwaukee: L. Barborich $2.25; J. Klopčič $2.25. Sheboygan: Frank 6tih $1. DRUGI KRAJI Detroit, Mich.: F. Kochevar $2, K. Junko $1, Aug. Platt $1, John Zornik $9. Indianapolis, UUL: Louis Sasek $4.00. Glrard, Kansas: J. Cizerle $1. E. Rivcrdale, Md.: Mary Suglich $2.00. • . Cooperstown, N. Y.: Adolf Krisch $2.00. Skopaj $273.52, prejšnji iskas $2,991.57, skupaj S3.255.99. i napake na dregik Je laglje kakor videti svoje. Vedeti, kako umetnost učenja. svetovati, — Amlel. onuvoiymwo'ituoooooio j BARETINCIC ft SON \ l POGREBNI 2AVOD l Tdl. 20-3G1 e o o o a e o JO|trt5TGWIt, PA. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO »ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. i T«l. MICHIGAN lit« 1838 N. HALSTED ST CHICAGO 14, ILL PROLSTAKBC SS TISKA PRI NAS » • -ki » PROLETAREC September 15, 1948. Iz SANSovega urada 3424 W. 26fh St., Chicago 23, IH. Program progresivne stranke pravice osemnajstletni- Zahtevamo uzakonitev minimaV -ne mezde po $1 na uro, razširjenje postave o poštenih delavskih standardih, da zajehictvae delavce, izvajanje postave o enaki plači za enako delo bres razlike na starost ali spol ter odstranitev razlikovanja v krajevnih mezdah. Mi nasprotujemo, da bi vtkda razbijala stavke z zasedanjem industrij pod p*etyj£o 'vreznega obratdvanja', medtem ko se stekajo profiti kar naprej v žepe privatnih gospodarjev. Strinjamo se, da se plačuje iz zvezine blagajne podpora za vzdrževanje primernega programa za ljudsko zdravje in zdravila ter za- zobozdravniško oskrbo. Predvidevamo, da bo v bodočnosti treba prenesti vse stroške za zaščito in zdravstveni program na vlado kot del osnovne javne postrežbe. Obljubljamo tudi, da bo kot d^ež našega splošnega programa za načrtno gospodarstvo gradbena industrija dobila priznavanje in razumevanje od strani vlade, da se bo kapacitet proizvodnje sedaj primanjklji-vih potrebščin povečal fn celotno uposlenje bo zagotovljeno delavcem v gradbenih obrtih. Vlada — zvezna, državna in krajevna — nosi odgovornost, da so naselbine dobro planirane in domovi postavljeni v priročni bližini uposlenja, oskrbljeni z zadostnimi priložnostmi za zdravje, vzgojo, razvedrilo in kulturo. Ulna kom. Pozivamo, da se točno izvajajo in se razširijo postave proti otroškemu delu. 'Predlagamo, da se^iudi zvezna in državna finančna pomoč za razvedrilne priložnosti zlasti v podeželskih naseljih, kjer je potreba po razvedrilu največja. Vojni veterani Progresivna stranka priznava zasluge, izredne žrtve in velike doprinose vojnih veteranov ob času najbolj kritične dobe. Mi zahtevamo, da dobivajo vojni veterani prvenstvo pri od dajanju stanovanj. Predlagamo zvezno nagrado (bonus t za vojne veterane, ki se naj deli na podlagi dobe vojaške službe. Zahtevamo, de se razširi program Administracije vojnih veteranov in zvišajo bivšim vojakom podpore in plačila, diskriminacija pa da se odpravi. Zahtevamo, da se pravice vojakov-veteranov in druge podpore ražširijo, da bod& kriti tudi mornarji v trgovski mornarici, ki so služili med vojno. Predlagamo, da se bivšim vojakom točno povrnejo prepla-čane premije od vojaške zavarovalnine. Zahtevamo, da vlada spoštuje pravice črncev na jugu pri polaganju prošenj za odpust od vojaške službe in pri prejemanju njihove podpore. Mi bomo zvišali podporo vojnim invalidom in sprejeli pro- njo novih Šol, knjižnic, za povijanje učiteljskih in knjižničarskih plač, za izboljšanje začetnih in nižjih Šol ter da s? pomaga državam in mestom pn ustanavljanju prostih višjih Šol (kolegijev). se uzakonijo postave za pospeševanje znanosti, vkljuČivši znanosti o človeku in družbenosti, da se tako znanstvena veda lahko poveča in izkorišča za ljudsko dobrobit. Mi zagovarjamo korake za Mi bomo uvedli zvezne iti- j javno kontrolo patentov ter po-pendije, ustanovili podporne trebne regulacije nad patentni-uUanovc ter delili gmotne pod- mi dovoljenji, s katerimi naj bi pore dijakom bre vsake omejit- nove iznajdbe služile splošnim.di — zakoreninjena ve ali kvote glede na raso, vero, interesom ljudstva. njuno in od koder jo tudi Ame-lika izpodriva. Anglija s tem samo upa, da si bo pridobila na-kolnejnost pri Italijanih in jim s tem izmaknila del njihovih kolonij. Bowmanove zaključne misli so tudi značilne zaradi tega, ker dokazujejo, kako globoko je — kljub vojnohujskaški propagan- HHHM^Hv ameri- žaški primer ostal vpraiLinje samo krajevnega pomena, marveč bo s časom postal proizvod tistih višjih činiteljev, ki bodo ob dolgi črti od Sčečina do juga odločili, all se Vzhod in Zapad lahko srečata in na nek način so-delujets za zgraditev boljšfga sveta. Ce bodo v tem uspeli, utegne STO postati prvi sad združitve in krasen simbol nove dobe sveta. Ce pa tega ne morejo Mi obljubljamo, da bomo od-[3r*m. j"11 bo zagotovil delo stranili diskriminacijo in segre- s pošteno plačo, gacijo v zadevi stanovanj. A* Ženske ' * Progresivna stranka predlaga, da se zaščitijo pravice žena in otrok ter zagotovi zaščita ameriške družine, ki mora biti srečna in demokratična enota ter hrbtenica našega naroda. « Podvzeli bomo korake, da se žena dvigne na stopnjo prvovrstnih državljanov na ta način, da se odstranijo vse omejitve — socialne, gospodarske in politične — brez da bi se postavljali v nevarnost obstoječi zaščitni zakoni, ki so potrebni za zavarovanje matere ali bodoče matere. Mi nameravamo povečati delovni standard za ženske, zagotoviti >im poštene delovne razmere, zaščito enakega dela z moškimi ter vrnitev dela po porodu. Mi predlagamo, da se nudi zagotovljena zdravniška oskrb materi in novorojenčku pred rojstvom, ob rojstvu in po rojstvu — potom zveznega sistema zdravniškega zavarovanja. Predlagamo tudi program za Zvezno pomoč pri ustanavljanju oskrbovalnih središč za otroke delavskih mater. * Mladina Progresivna stranka smatra, daje mladina najbolj dragoceno ljudsko bogastvo; svojo polno delovno silo lahko doseže le, če se izvede naš celeten program za mir, svobodo ln obilnost. Obe stari stranki pozivamo, da dasta odgovor, zakaj nista posvetili posebne pozornosti problemom mladine. Mi predlagamo, da se da vo- Obdavčevanje Progresivna stranka zahteva, da se predela davčni sestav na br tem listu že večkrat komenti- podlagi demokratičnega načela glede na zmožnost plačevanja davka. Mi nameravamo uporabljati obdavčevanje kot prožno orodje za pospeševanje polne zaposlenosti in gospodarske trdnosti. Mi predlagamo, da se oproste dohodninskega davka vse družine in vsi posamezniki, ko jih dohodki padejo pod minimalno vsoto, potrebno za pošteno . Živ« 1 jen je. m Predlagamo, da se vsi dohod« ki, vključivši dohodki od pridobitve na kapitalu, obdavčijo enakomerno. Predlagamo, da se upeljejo davki na previšek dobička in na nerazdeljene proflte. Izogibanje davka bomo ustavili s tem, da bomo zamašili vse obstoječe tehnične izhode. Nameravamo polagoma odpraviti vse skrite Zvezne davke od potrošnje. Mi smo proti vsakemu državnemu in krajevnemu prodajnemu davku. 1 ' J '-i I j . ^ , ,''<','« »M ! / Vzgoja Progresivna stranka hoče zagotoviti — brez vsakega razločevanja in diskriminacije — vse neodvzemljive pravice do dobre vzgoje vsakega moškega, ženske in otroka v Ameriki. Osnova za dobro vzgoio so priznana načela o akademski svobodi — zlasti načelo o svobodi preiskovanja in razprave o polemičnih vprašanjih nad učiteljstvom in učenci. Pozivamo, da se upelje povezan zvezen program za izgrad- SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska. knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO/23/ ILLINOIS polt, spol ali narodnostno ozadje. vse z namenom, da se omo- Soči vsakemu kvalificiranemu Ijaku, ki nima gmotnih sredstev, da dobi višjo vzgojo v takih ustanovah, ki jih izbere sam. Mi predlagamo ustanovitev zveznega sistema za poučevanje odraslih s sodelovanjem državnih in krajevnih oblasti. Nasprotujemo pa vsakemu razločevanju v vzgoji in podpiramo sodnijske postopke v interesu Črnskih dijakov ter dijakov drugih manjšin — v namenu, da se jim zagotovi vstop v državne ter nadaljevalne poklicne šole, katere jih sedaj postavno ne sprejemajo. Predlagamo tudi, da se ustanovi pri zvezni vladi oddelek za vzgojo, umetnost ih znanost, katerega tajnik naj bo član vladnega kabineta. Višja umetnost Ml predlagamo, da se upelje zvezni program za. višjo umetnost ter se tako nudi kultura Zedinjenih držav in vsega ^rveta milijonom Američanov, katerim je se£aj odvzeta. Pospeševanje snanoati Progresivna stranka poziva, da V0LILQI IMAJO RES IZBIRO Progresivna stranka je pognala korenine stranke navad škem mnenju vera.v OZN in v možnost sporazumne rešitve I storiti, potem se bo treba spora-vseh svetovnih vprašanj. | zumeti za nemudno operacijo. Bowman sicer trdi, kakor smo I "°1vorc°je"e^ OZN' ta*° - X1 . v f , ^ tega že vajeni iz uit njegovih smo krstili Svobodno ozemlje nega človeka. Vstala je v odgo- "Trst nedvomno! lansko Priznam, <*a je to vor in svojo vedno rastočo silo ' kulturno in narodnost- bltJ* rahitično toda menim, da srfci iz zahteve milijonov mož £0£aliji" Vendar mora prizna- ute«ne *rastl v ^P0 zei?°' če mu in žena po preprosti demokrati-L. dft . Trgt gospodarsko uso_ damo zaščito, dobro hrano in eni pravici, da volijo za take dnQ Jyezan s svoJim uledjem< vso nego. Mi (namreč Bowman) kandidate in za tak program ki Sam^da t0 2aledjc i4če Bow- * smo «» ** pomagali nego-bodo zadostili njihovim potre- Um daleč v "Av8triji, ki ji j vati med najhujšo otroško bo-bam. Ta stranka Adi volilcem bU (Trsl)odvzet». Nfljbiižjega uPa™' da bo *ivel do- res pravo izbiro. tržaškega zaledja - Jugoslav!- ^ " h Program progresivne stranke,! je Da seveda Bowman ne vidi in poln ciljev, namenov in globo- to sosedno državo, ki je najbolj kih namer, nadaljuje smernice | zainteresirana pri pravilni re-Fra iklina D. Roosevelta ter tež-jšitvi tržaškega problema, preda-nje Wendella Wifldeja in ob- vatelj enostavno ignorira, ljubi ja podvigniti prerojeno de- V primeru, da se vse štiri ve-mokracijo, ki je pripravljena lesilo n« sporazumejo glede ne- igrati svojo vlogo v ENEM SVE- davnega predloga o priključitvi promet zadruq na TU. Ameriški narod hoče tak Trsta k Italiji, meni Bowman, . , " program. Zaradi tega ga bo tudi da "utegne priti do enostranske- Angleškem kler bo v oskrbi adoptivnih star šev. In to upanje imamo ne samo zaradi ljubezni do hjega ... So namreč še važnejši činitelji v širokem svetu dogajanj^." Brez komentarja! Tako zaključuje članek tržaški "Ljudski tednik". podpiral. ga dejanja, katerega obliko in Pod vodstvom Henryja A. | *™čaj pa ne more napovedati." Wallacea in Glena H- Taylorja Nato nadaljuje Bowman do- .» ... _ ii j l besedno takole: Medtem ne se pomika veliko novo ljudsko .... ^ cmerno pozabiti, da je pravno kupacije. Po iniciativi poljske delavske in poljske socialistične stranke so pristopili tudi k organizaciji enotne delavske stranke in enotne delavske partije. To tesno sodelovanje med strankama ni zagotovilo samo trdnih osnov ideološko politične enotnosti delavskega razreda, temveč je tudi privedlo k utrjeva nju organske enotnosti sindikalnih pokretov in masovnih mla-dinskihoartijskih organizacij: k zvezi^tforbe mladih in k zvezi socialistične mladine. Tako so vodstva kmetskih političnih partij že 10. maja 1.1. podpisala deklaracijo o sodelovanju "Kmetje pod eno zastavo" in od takrat se približujejo ujedinjenja obeh strank. Tudi se je povečala napredna organizacija zveza žena. Ta ženska zveza je začela enotno in plansko delovati pod vodstvom centralne zadružne zveze. Jačanje ljudsko-demokratične ureditve in bogato ustvarjalno delavnost ljudi po vsej deželi spremljajo veliki uspehi v obnovi in nagel razvoj gospodarstva in kulture. Osnova teh uspehov je nedvomno podržavljen je industrije, prometa, prirodnih bogastev, Zadruge na Angleškem ki se bank agrarna reWma itd gitaaje. S pomočjo Previdnosti in globokim in živim prepričanjem koraka progresivna stranka k miru, svobodi in obilnosti. Priredil in razmnožil SANS. pečajo s trgovino ita drobno, so lani utržile $1,774,837,000, ali $164,000,000 več kakor leto prej. Požari v USA napravijo VPRAŠANJE TRSTA: ALI OSTANE PRI POGODBI, ALI GA VRNEJO ITALIJI? Tržaško vprašanje je—kar se mirovne pogodbe z Italijo tiče— sicer rešeno, a v resnici je bolj zamotano kot pa je bilo v času ko so pogodbo podpisali. Ameriška in angleška vlada, skupne s francosko kot smo tali, so obljubile Trst vrniti Italiji tik teden ali dva pred prvimi rednimi volitvami v italijanski parlament, v namenu, da s tem pomagajo de Gasparijevi klerikalni stranki. Vatikanu in ostali italijanski reakciji. Namen te poteze je bil preprečiti zmago ljudski fronti, ki so lo tvorile komunistična, Nen-nijeva socialistična ter par maftjših strank. I In T** je reakcifa zmagala. Klerikalci, liberalci in drugi "patriotični" Italijani so v kampanji trdili, da je "ljudska Svobodno tržaško ozemlje nova in samostojna država in da ob-staja vedno možnost, da bodo ogromno škode mirovno pogodbo izvajali v nje- V prvih sedmih mesecih tega 1 ni sedanji obliki. j leta so napravili požari v Zedi- Ce se bo to zgodilo, bo pušča- ni*n*h državah nad 437 milijo- la pogodba in njena priloga, ki dolarJ^ sk FjW KNieHTS or LAftOC , THE 7NATONAL LABoa Oft£AfJiZATOM OS AMERICA 6ETWEEM iQT9 AMD] WO, MAD A MEMBERSHIP COM- j ffeSCD OP WORKERS OP ALL tK&lV AMD tVIN pHYfeClAMS JOiNKD.'— " ) Ajoaaeufta t Twa hat oa cap d made is it bears * n«s umom label/ Prayers for Royalty The Last Word BY DUFFY warn 'THE RED ISSUE" . THE RED ISSUE... Said Henry Wallace in his acceptance speech in Philadelphia on July 24: "I am committed to stopping the creation of fear; to using all my powers to prevent the fear-makers from clogging the minds of the people with the "red issue.' The American people want and deserve fewer red issues and more red meat. Millions know and millions more must see that it is not the Kremlin, not the Communists who have sent milk to 24c a quart and meat to $1.30 a pound; that it is the 'red issue' (which the monopolists use as a smokescreen for their profiteering) and notHhe Reds who did this to us." Member churches of the Federal Council of Churches in America were asked Sunday in Chicago and elsewhere by the council's president, Charles P. Taft, to pray for Wilhelmina, the retiring queen of the Netherlands, and for Juliana, her successor. Mr. Taft happened to be in Amsterdam at a church congress when the change-over occurred, but was not one of the 24 guests to witness the ceremony. Royalty only got in for that. By issuing his call for prayers in the republican United States, however, Taft coyld feel that he played a vicarious part in the royal change of the guard. Snobbishness, rather than Christianity, seems to. have dictated his action, for Wilhelmina for 50 years had headed one of the most oppressive and murderous colonial governments in the world, and there is no indication that a different order is to come with the. change of queens. The Indonesians who hoped to establish a republic in the Dutch Indies when American victory ended the .Japanese occupation were disappointed in the event, for American loans and America's prestige in the United Nations were used to reinstate Dutch oppression and American lend-lease arms were employed to stamp out native opposition. Wilhelmina s personal forjtune, estimated at 20 million dollar*, is in large part based upon native exploitation. Surely American Christian churches must repotf-hlze the mockery of landing the support of their pulpits to repressive rule in the name of Christianity.—Chicago Daily Tribune. —— ■'—.'".ft—-- PEOPLE DO IT By HENRY JONES ILLINOIS SHOULD APOLOGIZE- By K. M. Londis II in Chicago Sun-Timos LOGANSPORT, Ind.—What are we coming to? In the state ot Illinois, once the home of Abraham Lincoln, a candidate for the U.S. Senate is stoned. The rotten eggs and tomatoes that greeted Henry Wallace in the South were more or less expected. Wallace has been "inflaming" that part of the country by insisting, somewhat tactlessly, that colored people are entitled to equal rights as citizens under the Constitution. Everyone knows thai the South claims the right to overthrow this part of the Constitution by fraud and force and violence, and that it is bad form to object. Even President Truman got in bed there by his stand on civil rights, and in spite of all his Secret Service protection, his adviser« are worried ebout his plans to cam paign in the area. ( But in Illinois? Until new, Illi nois has professed to believe in free elections, snd has looked down on the Jim Crow states. The time has now come for 1111 nois to apologize to the South, or at least to North Carolina, where three men who threw eggs at Wall ace were srreeted snd fined $25 snd costs. "I disagree with Wallace 100 per cent," said the police court judge et Charlotte, N. C. "But that is no j excuse. The eetiea of the crowd did no* reflect any honor on Meck- ITS THE customary thing to[ bewail strikes, for nobody except j the scabherders and similar ghouls actually like them. that they arc not in favor of capitalism. A CHICAGOAN got sentenced Of aH con-1 in court to 60 days in the Bridfe-ccrned the strikers probably like well. His committment papers read them least. But there was a lot six months—and six months is enburg County." But no arrests were made at West Frankfort, 111., when a jeering mob broke into a peaceful meeting being addressed by Prof. Curtis Mac-Dougall of Northwestern University, the Progressive party nominee for senator. MacDougall was hit by 10 stones. His wife and their two daughters, Priselila, aged 4, and Bonnie, aged 2, escaped with difficulty. When one of MacDougall's friends rushed to the police station for help, the desk sergeant is supposed to have said: I'We don't like you any better than they do. Get out of town." There is another matter which should be mentioned in whispers. Besides being stoned. Prof. MacDougall won't even get to have his name on the ballot. This is no reflection on MacDougall, who is respected for his sincerity. It is the result of a law passed years ago by the two major parties to make it almost impossible for a third party to be recognized. The fact is that Illinois should offer some kind of an apology to Mississippi, which has admitted Wallace's hated party to the ballot without question. Do you want to know the truth? In the coming free election, more Americans will be disfranchised in the state of Lincoln than in the state of Bilbo. more labor flavor to the Li bor Day week-end because 9,400 New York truckers snd 30,900 west coast maritime Worker* had stood up on their human dignity and made It necessary to embargo freight. Each time some ot us go put, it's evidence that any of us may sometime do the same. What respect labor has, comes from that possibility When there are na mere strikes, there will be little respect for workers, unless workers rule the roost. Should ever the day come when we ALL stop working, we d have a lot of respect for ourselves. what he stayed despite his insistence that he should get out at the end of two months. Now he's suing for $10Q,000 "overtime." In 1918 we were assured a "brave new world," democracy, freedom, abundance. Instead we got the disorders of the twenties, the sweep of fascism, the threadbare thirties, another war, and a repetition of the same assurances. Haven't we a SS* year claim for redemption of theee 1918 promises? We might call it off arid settle for the works. That Waterfront Employers demand not to deal with any union officials who won't swear they are not communists, suggests a beautiful way to get rid of communism. You have this Russian-style servitude only becaufe of what capital A BELGIAN MINER has his pension cut because he hadn't worked long enough in Belgium; the drift in which he had been digging for over 10 years had extended into France. Oa the job the boundary was something that dida't exist. They are artificial creations oa the sarfaee, devices te split workers ap Every American has certain priv-eleges, and the constitution of the United States holds for every American the right to "life, liberty and the pursuit of happiness." But too many Americans forget that with privilege comes also some degtee of obligation, both on his part and on the part of others toward him. For example, we have the privilege of voting—a privilege which too few exercise and a franchise which is much too valuable tc leave around without use. We have the right to vote, we have the light to choose the men or women we want in public office But this right, like an unused piece of machinery, rusts and wastes away unless we use it. We must use our rights wisely, but we feel that too damned many politicians get together in smoke filled rooms and decide who THEY will give us the privilege of voting for. We resent this and there is only one way to end it—go to the polls and kill the practice. In Illinois, peanut politicians hav§ the right, unfortunately, of denying the voters the privilege ot selecting their representatives in the legielature. They say "We will pick one candidate from one party, two from the other," with the result that the people can't make their own choice. They vote for those three and even if they don't vote, the throe are elected. You've beard all too often of the "smoke filled rooms" in whicft such candidates for president as Warren G. Harding and many others have been chosen. Result we've had a total of 33 presidents of whom .j*rhaps a dozen were president,, -t^ev others merely figur stive hf*d«M m SoverdJoent. uja UUnoU,>ga^n, the people had as much tfpice in the selection oi its candidates for state offices, both republican and democratic as you and I would have keeping cool on July Fourth at the equator. Actually, we had none. The selections were made, for the Republicans by the Chicago Tribune, and for the democrats by a few select member* Of. the party. u,How caft this be changed? Ir. any one w*y—every m*i> and wo mfn ,privilege of vot ing musf,,excise it. Undoubtedly the million^ who do NOT vote arc the ones who bold the balance ol power and it is these millions who are the independent voters ot America and Illinois and elsewhere We have other rights and privileges too. We have the right to keep the peace and we demarid peace, whether it be our back door neighbor or Canada or Russia or that others respect our rights to India. It is our privilege, not our sacrifice. te pay taxes, and no honest and decent American wants to shun paying his part of the taxes. But he has a right to expect our congressman to give Joe Doaks, with his $2,500 a year income, the same kind, of a financial break as the congress would give Cornelius Rockebilt with his $250,000 a year income. Unfortunately, however, Conny Rockebilt can afford to hire lobbyists to get a better break— and he does—and he gets the better break. The recent income tax cut Is a case in poiitf. Millionaires got millions of tax reductions, the poor man didn't get enough to buy a sack of peanuts a week. Never Bashful Shaw George Bernard Shaw, nevpr bashful about prescribing for the ills of the world, has come up with a proposal for heading of/ a war that "none of the powers can afford and nobody desires." The trouble, he ihinks, lies it) the looseness of political terminology, with negotiations between Russia and the West impos^ble unless the parties use the same words for the same things and understand what the words mean." What is needed is a new political dictionary, "to clear our heads." We should like nothing better than to witness the conference at which a commission composed of, say, Shaw, Ilya Ehrenburg, Andre Maltraux, and Walter Lippmann sat down to work out definitions jt democracy, imperialism, socialism, state capitalism, and so forth. A "police state" to one is a "people's republic" to another; what we call "Tmperialsm" is the Russians' "good neighbor policy"—and vice versa; while an armed rebel may be a "bandit" or a "patriot," depending On which side of the struggle you happen to favor. What Shaw overlooks—in the unlikely event that he takes his notion seriously—is that language is a major weapon in modern war. The principle laid down by that ?reat semanticist, Humpty Dumpty ,is the prevailing rule: A word "means just what I choose it to mean." When the powers that be are ready to lay down their other weapons, they will iisarm verbally as well. In the meantime, we would like to see the Shavian project proceed informally, as a contribution to the >vace—or cold war, as it is sometimes known—The Nation. Unification of Labor Every once.in a while someone asks us if we're in favor of what they call "the unification of the labor movement." As proponents of One Big Union for the entire working class, we natur-illy say yes—but then find they mean are we in favor of the unification of CIO and AFL. It's none of our business whether CIO and AFL become one body or whether they don't. But we are concerned that our fellow workers should not hold illusions about such a marriage. They have fond hopes that should this occur, there would be more solidarity of labor, more unity on the picket line and in wage negotiations. It seems that AFL unions are as willing to scab on AFL inions as on any other kind of union—the printers strike for example CIO unions have scabbed on CIO unions also—as for nstance when the NMU tried to strike the Lakes last year and tjoth CIO shipbuilders and CIO steelworkers worked the struck /essels. There have been as many jurisdictional disputes between \FL and other AFL unions, or between CIO and other CIO mions, as between affiliates of the two bodies. CIO unions are the main raiders on other CIO unions, with UAW and Shipbuilders taking the lead, the latter raichng CIO metal workers, CIO office workers and tannery workers, and lately busy building ;hips in the deserts of Arizona. , Add that up and ask yourself, would a marriage result in my "unification of labor," any actual increase in unionism or vorking class solidarity?—Industrial Worker. Prejodke Uber Alios When Southern audiences pelted Henry A. Wallace with ;ggs and vegetables they presented a revealing study in human oehavior. mu »i What caused the crowd to act like that? We believe most leople who have given a second thought to the matter know the inswer: It was Wallace's stand on racial equality that mattered most. Henry has been accused of being many things. Among others. is the charge that he is a stooge of Joe Staliin. But that jvasn't his big offense in the southern section of this free demo-:ratic nation. People would not have reacted so violently to that, because it is something that invites thought and reason. 3ut no southerner needsMo reason about racial equality. That s a matter that has been pre-judged and determined. Before the downfall of Germany the German people used to sing a song titled "Deutchland Uber Alles." (Germany Above All.) In Dixieland the slogan is "Prejudice Over All." However, we are not ready to preen our Northern feathers. We do not hold that our immediate neighbors are better than the southern mob that greeted Wallace with violence. Here, too, people are the slaves of prejudice. They believe what they have been told is true. They act as they have been trained to ict. They refuse to reason and haje the person who challenges their ingrained ideas. It's too bad that people who are willing to die for political freedom so lightly abandon intellectual independence. If they'd ever think for themselves they'd find that many of the things they consider important either don't really exist or aren't important at all. Ttacial prejudice would be one of those things. The kind of freedom that makes an individual independent of his fellow men, another.—Reading Labor Advocate. Co-ops and Politics By 1. H. HULL ism does to people so how i so they may be raled mere readily about arraaglag It tlt-fer-tat that aaleas will deal ealy with thoee employers or employers' agents who swear tM| they are aet la favor of espitaltam? It would make as much senee. THAT FIGURE that 325,000 die each yesr who wouldn't if they had adequate health cere, is a very conservative figure. It's argued that the economic gains of having these people healthy instead of dying would greatly exceed the costs of adequate care and therefore It would pay to provide this care. This in turn is denounced as socialistic. Coal d It mean that there's doubt whether there's a profitable ase for that aumber of re-coadl-tleaed men, women and children? If so, then that much more reason for requiring sn osth from all persons assigned any responsibilities sad kept ia fear of eaeh ether. You can't juggle them around on the map so that they spell Peace. Simplest solution: forget about them and decide the whole mudbell belongs to us all.' MERRIL FOUNDATION plans a 3-year study of the psychology "that underlies the decisions that business men make." Suggestion find out why they backed up Hitler, Franco, Mussolini, Hirohito. Were these rational" decisions strictly business-like—or were the obsessive-compulsive reactions? If those scrap-iron deals with Japsn where csn one draw the line between the rational pursuit of profit snd the irrational and certain results? Honestly, can one call business enterprise rations 1? From Industrial Workrr 'i Did You Buy a Car? What did you do with your tax cut? It must have been very large because the newspapers said that the 80th Congress did you a very great favor with that tax cut Then we find that Charles B Skouras a theatre and movie execu-Uve received a tax cut of $64,000 a year., Harry Bracy of the Kroger grocery chain received a tax cut of $40,000 a year. Charles E. Wilson, president of General Motors gets a cut of $38,800 a year. C. T Deyo, Woolworth Store executive gets a tax cut of $38,200 s year Then, there is William R. Hearst, chain newspaper publisher who gets a tax cut of $31,500 a yeer How does your tax cut stack up? —The Progreslve Miner. . Fith Going Up J The "Well Street Journal" predicted that the price of canned fish soon will soar into the sirloin steek class. VSmall crop« of salmon and tunaWt blftned, V This is election year and wc Hoosiers take our civil responsibilities seriously. A good citizen will not only vote but he will study issues and candidates with an open rhind. Some co-op leaders are puttied as to what to do. T^e Rochdale rule, proven by 100 years of experience, calls for religious and political neutrality. Does that mean we must abandon all interest and acUvity in our democratic processes ? Quite the contrary, To refrain from govern mental acUvities by any substantial group of good citizens constitutes an invitation to party bosse. snd professional politicians to takt over and debauch our democratic processes. * No! The rule is that the co-op as such, should avoid any affilia tion with any political party. The co-op and Its members should b« impartial as regards parties and candidates Indeed, the co-op hs» an obligation to inform Its members ee to the stend of all candi dates, regardless of party, on those issues which from our. viewpoim are important Now Is the time to contact youi candidates for Congress or for the legislature. Let them know what you want. Get them to make a statement regarding cooperatives and publish it. Enemies of the co-op are active. Candidates can't know what you want unless you tell them. Now is the time to act—"or else." All Industries Violate Child Labor Laws Every major industry is consistently violating the chUd labor 'aws, federal Inspectors report. The worst offender is the food industry. Last April there were 610,080 children of 14 and 15 employed ind 1.340,000 children of 18 and 17, according to the Census Bureau. This shows an enormous increase over prewsr child employment. One of the reasons for the huge number of employed children la high prices, which force children %jo contribute to the support of their families, the Deportment of Labor said. Ne Compliment te the Farmer: "Let me tell you, my friend* that horse knows as much as I do " • Friend "Well, don't tell anybody else; you might want to sell him some day."