Poštnina plačana v gotovini.
a."',riEJ»	GLASILO okrajnega odbora of krško
Naše
,r--_
-‘~v
isse
Letošnje naloge so brez dvoma velike. Zmogli jih bomo, če bo planska disciplina čimvečja, če bomo mobilizirali vse svoje s-ile in če bomo te sile racionalno angažirali.
MIHA MARINKO
S tekmovanjem proslavimo
8. marec
2e nekaj desetletij napredne žene sveta proslavljajo 8. marec kot svoj njvečji praznik. Radost zmage preveva žene demokratičnih držav, ki vedo, da sta njihova dolgoletna borba in trud ovenčana z uspehom; dosegle so enakopravnost.
Poseben pomen ima 8. marec za nas žene Jugoslavije. V štiriletni krvavi borbi, skupaj in enako z možem, je nosila žena v rokah orožje, umirala na bojiščih, trpela v zaporih in pregnanstvu ter se z vsemi močmi borila za osvoboditev. V tej borbi pa ni žena Jugoslavije le pomagala osvoboditi domovino, v tej borbi si je priborila mnogo več: postala je enakopravna. Zena Jugoslavije je enakovreden državljan svoje domovine, ona je danes polnopraven ud človeške družbe. Ona dela kot svoboden, deloven človek in je za to delo tudi enako plačana. Ona voli svobodno predstavnike ljudske in politične oblasti in je lahko tudi sama voljena. Zena nove Jugoslavije ima tudi svoje dolžnosti. Kot enakovreden državljan pomaga ona graditi svojo državo, pomaga pri izvrševanju petletnega plana. Nešteto žena je v borbi darovalo svoja življenja za svobodo in enakopravnost, nešteto žena pa danes v dobi izgradnje socializma žrtvuie vse svoje moči in ves svoj prosti čas za boljšo in hitrejšo izvedbo plana.
III. kongres AFŽ-ja Slovenije nam je prikazal vrsto žena udarnic, bork za socializem. Videle smo žene rudarke, kovi-narke, pletilje, tkalke in druge tovarniške delavke, govorile so nam tudi matere, male kmetice in zadružnice. Iz besed vseh teh žena veje ena sama velika volje in želja, čimprej izgraditi socializem, čim-hitreje priboriti otrokom boljšo bodočnost.
V proslavo našega velikega praznika, za večjo mobilizacijo žena za izvedbo plana, smo si žene Slovenije napovedale enomesečno tekmovanje. Me žene krškega okraja prav tako tekmujemo; tekmuje vas z vasjo, kraj s krajem, odbor z odborom. Hočemo postati zavedne članice AFZ-ja, dobre borke za socializem. Zavedamo se, da mora napredna in kulturna žena dobro vedeti, kako bi boljše izvrševala plan, zato smo v svoje tekmovanje zajele naslednje:
V enem mesecu do 8. marca bomo:
1.	Vključile čimveč žena v študij OF, v bralne krožke in predavanja Ljudske univerze,
2.	priredile praktične tečaje (gospodinj ■ ski, krojni, šiviljski, kjer bomo s predavanji prevzgajale žene.
3.	zbrale čim več naročnic za list »Kmečka žena«,
4.	vpisale žene v kmetijske ali druge zadruge; ustanovile pri zadrugah nove odseke (čevljarske delavnice, šivilj sko-kro-jaške in dr.),
5.	osnovale aktive (3-5 žena), ki bodo
Ob Dooisiu živine, perutnine, čebelnih panjev, sadnih dreves in vinske trte
Popis živine, perutnine, čebelnih panjev, sadnih dreves in vinske trte, ki se je vršil od 1. do 14. februarja je končan. Podatki, ki so se zbirali, so potrebni, da bi se moglo načrtno pospeševati napredek živinoreje, sadjarstva in vinogradništva in tako dvigati te kmetijske panoge, v katerih še zmi-raj zaostajamo navzlic vsem pogojem za njihov napredek. Popis bo pomagal ljudskim odborom pri njihovem ukrepanju glede boljše preskrbe kmetijstva z izbranimi vrstami živine, z najboljšimi vrstami sadnih dreves itd. Podatki bodo potrebni pri pravilnem načrtovanju, pri zagotovitvi proizvodnje in pravilni razdelitvi sredstev za zatiranje živinskih bolezni in rastlinskih škodljivcev ter drugih industrijskih izdelkov, potrebnih za dvig živinoreje, sadjarstva in vinogradništva.
Vendar se tega vsi naši kmetovalci niso i zavedali in so dajali popisovalcem zelo napačne in ravno smešne podatke. Tako se je ugotovilo, da v KLO Malo Mraševo nobena krava v letu 1948 ni imela več kakor 250—3501 mleka, kar pa ne more držati. Takih krav se sploh ne izplača rediti in jih bo- treba staviti na razpolago odkup-' nemu podjetju. Vidi se, da krajevni LO Mraševo sploh ni posvečal nobene pažnje anektiranju, temveč je vnesel one podatke, katere mu je posameznik povedal, ni se pa prepričal, če to drži. Nadalje se je 1 ugotovilo, da sploh niso navedli površine vinogradov, da bi na podlagi površine lahko ugotavljali pridelek. Iste napake so se dogajale tudi pri drugih KLO-jih. Tako je pri anektiranju večina KLO-jev navedla premalo mlečnost krav in nesnost kokoši. Enake napake so se dogajale tudi pri pridelovanju vina in žganja.
Okrajna kontrolna komisija je ugotovila pri tov. Klakočar Mariji iz Podsrede, da je utajila 2 junca stara od 1—2 let, dve plemeni ovci in 4 čebelne panje. Pri tov.
Jazbecu N. iz Podvrha je ugotovila, da ni prijavil prašiča v teži 80—100 kg.
Nadalje je ugotovila pri tov. Mešiček iz Pokleka, da ni prijavil 10 pujskov.
Okrajna kontrolna komisija svoje delo še ni zaključila in bo še nadalje razkrinkavala brezvestneže, ki hočejo zavirati dvig našega kmetijstva.
skrbeli za razna gospodarska vprašanja (dvig kokošjereje, rejo angorskih kuncev, zbiranje semen za pomladno setev, dvig semenogojstva itd.) ter vprašanja skrbi za mater in otroka (pomoč porodnicam, čuvanje otrok zaposlenih mater),
6.	napravile čim več delovnih ur,
7.	v AF2 in OF vključile vse tiste žene, ki stoje še danes izven organizacije.
8.	k volitvam v odbore OF privedle vse žene stoodstotno,
9.	vse žene vključile v proslavo 8. marca,
Nad tem tekmovanjem bomo vodile strogo kontrolo.
Zavedajmo se, da je potrebno za izvedbo plana sodelovanje vseh žena, zato pozivamo vse žene krškega okraja, da v kolikor niso, takoj pristopijo h kontroli tekmovanja. Ob zaključku bomo potem lahko rekle, da smo in hočemo biti zavedne članice AF2, vestne borke za plan.
Okrajni odbor AF2
Razživetje mladinskega tekmovanja za IV. kongres LMS
Priprave predvolivnih in volivnih sestankov so razživele vse naše aktive do slehernega mladinca, ki je član mladinske organizacije, pa ne samo to, ampak se je poživelo tekmovanje med mladinci, ki so še vedno stali ob strani mladinske organizacije, to pa ravno zato, ker je naša mladina pravilno pristopila k mladincem, ki so do sedaj stali ob strani ter se že pridružili mladinski organizaciji. Tako nam priča velika živahnost po naših 'aktivih v krškem okraju, ker se mladina zaveda, da je na svojem volivnem sestanku sprejela obvezo za IV. kongres, katero mora brezpogojno izvršiti in tudi v neki meri preseči.
Primeri naših aktivov nam pričajo kako je treba pristopiti k izpolnjevanju predkongresnih obvez: Mladinski aktiv Sremič, ki šteje 16 mladincev in je bil aktiv ustanovljen v tekmovanju za skupni kongres SKOJ-a in LMJ že dosega svoje prve uspehe, ki si jih je postavil na volivnem sestanku. Mladinci so se obvezali, da bodo ustanovili izobraževalni krožek, kateri že deluje. Mladinci na krožkih vestno zasledujejo razvoj zadružništva ter vse članke iz »Kmečkega glasa«. V nedeljo, ko je bila okrajna kmečka konferenca je bilo zastopanih osem članov iz aktiva. Na poti, ko so šli iz konference, so mladinci sklenili, da bodo isti dan popoldne šli vsi na čiščenje sadnega drevja na državno ekonomijo, kar se je tudi z uspehom izvršilo. Izvedli so agitacijo, da je 14 mladincev že ob 14. uri s svojim orodjem čistilo drevje. Vseh štirinajst mladincev se je pri svojih nalogah dobro zavedalo, da se že uresničujejo obveze, ki so si jih postavili za IV. kongres LMS. Mladinci so
Isto tudi aktiv LMS Vel. Kamen dosega lepe uspehe v predkongresnem tekmovanju ter ponovno napoveduje na okrajni kmečki konferenci tekmovanje vsem kmečkim aktivom v Krškem okraju za IV. kongres LMS.
Od delavskih aktivov v našem okraju je postal najbolj razgiban aktiv Kopitarna Sevnica. Novoizvoljeni sekretariat je pričel aktivno z delom in ravno zato je mladinski aktiv že dosegel lepe uspehe tekmovanja. Napravili so že preko 180 udarniških ur v podjetju. Pripravili so vse potrebno za ustanovitev mladinskih proizvodnih brigad. Pristopili pa so tudi k bolj sistematičnemu študiju, ker se zavedajo, da brez ideološke podlage ne morejo doseči zadovoljivih uspehov. Obveze posameznih mladincev za IV. kongres dajejo mladini velik vzgled ter elan za čimprejšnjo izvedbo skupnih obvez do IV. kongresa LMS.
Imamo pa še mnogo aktivov, ki so že v tekmovanju pokazali zadovoljive uspehe na gospodarskem, političnem in organizacijskem pogledu kot na primer: Rajhen-burg, Artiče, Leskovec, Stara vas (Bizeljsko), pa še mnogo drugih. Nekateri aktivi pa nam ne pošiljajo poročil o delu mladine na vasi za IV. kongres LMS. Ti sekretariati se ne zavedajo pravilnega odnosa do truda mladine, ki ga vlaga posamezni mladinec za IV. kongres LMS.
Ti primeri nam naj bodo za vzgled, kako je treba konkretno pristopiti k izvajanju predkongresnih obvez. Samo še šest tednov nas loči od zgodovinskega dneva IV. kongresa naše enotne m’adinske orga-
Djekše na Svinski planini v Podjuni
Djekše so simbol narodne zavednosti koroških Slovencev in simbol zmagoslavnih borb koroških partizanov v teh krajih in na Svinški planini Neustrašno so se v tdi najsevernejših slovenskih krajih borili koroški borci za osnovne pravice svojega ljudstva in za priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji. Nad 85 borcev jo darovalo svoje mlado življenje za svobodo koroških Slovencev v borbi proti na-
cifašizmu. V novembru 1946 so jih koroški Slovenci iz teh krajev svečano pokopali v. skupnem grobu v Št. Rupertu pri Velikovcu. Dolžno počastitev za njihove žrtve so jim lani izkazali s postavitvijo spomenika na njihovem grobu, ki ga je prav te dni obiskala delegacija IOOF, ko je odšla na kongres Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško.
Prva konferenca kmečke mladine v Krškem
s skupnim naporom očistili 115 sadnih ! nizacije. Zato mladina napnimo vse sile dreves ter podrli 25 dreves, ki so bila že i za utrditev in izpolnjevanje naših obvez uničena.	do IV. kongresa LMS.
Da bi okrajni komitetLMS pred IV. kongresom LMS tud: poživel delo mladinske organizacije na vasi, je sklical v nedeljo 13. februarja 1949 konferenco kmečke mladine v Krško. Konferenca je imela namen pregledati uspehe in pomanjkljivosti pri delu mladinske organizacije v naših vaseh.
Na konferenci je govoril tov. sekretar okrajnega komiteta KPS. Podal je obširen referat o zadružništvu na sploh, posebej pa še o razvoju zadružništva v našem okraju. Podčrtal je vlogo mladinske organizacije na vasi pri ustanavljanju kmečko-obdelovalnih zadrug. Poudaril je pomanjkanje vodstev in kadrov pri naših zadrugah. Mladina na vasj je poklicana, da izpolni to pomanjkanje. Zaključil je z mislijo, da naj mladina že sedaj pomaga zadrugam pri pripravah za pomladansko setev. Njena naloga je, da vključi' čim več svojih članov v zadruge.
Tov. predsednik mladine okrajnega komiteta LMS je označil glavne uspehe mladinske organizacije na vasi. Med ostalimi je kmečka mladina v letu 1948. naredila 30.000 udarniških ur za zadružne domove, pri zatiranju koloradskega hrošča je sodelovalo 99% mladine, 112 ur je dala vaška mladina za čiščenje drevja, z 865 urami je pomagala družinam, katerih sinovi in hčere so odšli na delovne akcije, 264
; mladincev in mladink je bilo na delovnih ! akcijah, 1062 prostovoljnih delovnih ur je j naredila mladina za izdelavo opeke in jo j izdelala, posušila in prenesla v skladišča : 7000 kom. opeke. Poleg tega je imela kmečka mladina v krškem okraju že 28 ! kulturnih prireditev. Pri vsem svojem de-lu pa je naša kmečka mladina pozabila na I povezavo s krajevnimi odbori in na sode-! lovanje z ostalimi množičnimi organizaci-| jami. Še vedno se ne vnaša v dnevni red j naših mladinskih sestankov vprašanje zadružništva.
Nato je tov. Medle še govoril o organiziranju izleta na zadružno ekonomijo v i Celju. Ko je govoril o izobraževalnih teča-! jih je rekel, da je potrebno, da se izobraževalni tečaji osnujejo na podlagi proučevanja NOB in kmetijstva. Po referatu je konferenco obiskal član CK LMS tovariš Stanič.
V diskusiji so se mladinci odražali z ! raznimi vprašanji na svoje vodstvo. Po končani diskusiji je okrajni komitet podelil prehodno zastavico najboljšemu i kmečkemu aktivu Veliki Kamen.
Mladina naših vasi je odšla domov pol-! na novih izkušenj, smernic in nalog,'ki jih bo prenesla na svoje tovariše doma. Mi vsi pa pričakujemo, da se bodo kmalu pokazali uspehi prve konference kmečke mla-i dine v našem okraju.
Frontni kotiček
JVajboljši vaški OF odbor v le(u 1948
Najboljši vaški OF odbor v letu 1948. je Bučka, ki se je po svojem delu v preteklem letu pokazal kot najboljši v sledečem:
Volivna enota vaškega OF odbora Bučka ima 300 prebivalcev, od tega je volivnih upravičencev 157. V članstvo OF je organiziranih volivnih uprav, moških 100, ženskih 30 in mladincev 20, skupaj 150, t. j. 95%. Odbor ima redno svoje seje, na katerih rešuje politične in gospodarske naloge. Člani odbora so disciplinirani, se zavedajo svojih nalog ter z ozirom na to so v tesni povezavi s KLO-jem, KZ in ostalimi množičnimi organizacijami. Udeležujejo se sej KLO-ja in se posebno izkažejo pri razrezu raznih odkupov in stremijo za tem, da se malega človeka zaščiti. Odbor je tesno povezan z mladinsko organizacijo, vabi mladinske aktiviste na svoje seje, kakor tudi sam prisostvuje mladinskim sejam in sestankom in tako jim nudi vso pomoč pri vzgoji in utrditvi mladinske organizacije.
Na kulturno-prosvetnem polju organizira razna predavanja, še posebej se izkaže ob priliki proslav, ki se organizirajo ob spominskih dnevih. Skupno z ostalimi organizacijami prirejajo razne prireditve, ki so za današnji čas primerne in imajo tudi pri tem s pravilno agitacijo zadovoljive obiske. Na vseh množičnih sestankih, ki
jih prireja KLO in KZ nudi vso pomoč oblastvenim in zadružnim organom ter raznim razbijačem onemogoči njihovo delovanje. Zaradi takega pravilnega ob-jasnjevanja s politične strani so bili sestanki in druga zborovanja vedno zadovoljivo izvedena. V tem primeru še posebej- služi VOOF Bučka kot eden najboljših v našem okraju. Pri gradnji zadružnega doma v Bučki je OF s pravilnim prikazovanjem pritegnila 95% dela sposobnih v akcijo in s tem doprinesla največ storilnosti od vseh ostalih odborov OF, ki se nahajajo na Bučki in opravil 6053 delovnih ur. Odbor ima pri tem velike zasluge, da ! je bil zadružni dom na Bučki prvi v Kr- ; škem okraju pod streho, in sicer že 1. maja 1348.
Članarino pobirajo mesečno in jo redno , odvajajo na okrajni odbor OF. V plače- I vanju članarine nimajo do danes nobenih zaostankov. Povprečno na člana dosežejo 3 din.
V odboru sta dva mala kmeta in trije delavci. V članstvo OF so zajeti vsi mali in srednji kmetje, razen dveh družin, to so ; večji kmetje, ki po svojem delovanju za ! okupacije z ozirom na sodelovanje z oku- j patorjem kakor tudi današnje stališče do ! današnje družbene ureditve, ki jih odbor ; ni maral sprejeti v članstvo.
KNJIGO - DELOVNEMU LJUDSTVU
(Ob otvoritvi nove knjigarne DZS v Sevnici)
»Kdaj boste pa začeli prodajati knjige?« me je nagovorila mala pionirka v Sevnici na dan pred obletnico Prešernove smrti. »Kaj bodo kaj drage?« je dostavila in veselo odskakljala, ko sem ji pojasnila, da bomo odprli knjigarno jutri, 8. februarja, na dan obletnice smrti našega največjega pesnika in ji povedala, da knjige nikakor ne bodo drage, naj le pride po kakšno.
Veselo so žarele oči Pionirjev, ko so se po končani proslavi zbrali na prostornem trgu pred novo sevniško knjigarno. Zbrane zastopnike sindikatov, OF in AFZ, ljudske oblasti, učiteljstvo in pionirje je pozdravil predsednik ljudsko-prosvetnega sveta tov. Ahačič, ki je izrazil veselje nad otvoritvijo nove knjigarne, katera naj postane žarišče kulturnega dela v sevniški okolici. Knjižničar ljudske knjižnice je poudaril važnost knjigarne za vse knjižnice, ki jim je sedaj dana možnost ogledati si in izbirati čtivo za svoje knjižnice. Zastopnik poverjeništva za prosveto je želel, naj knjižničarji čimprej nakupijo knjige za svoje knjižnice, da bi jih še v tej sezoni mogli nuditi svojim čitateljem.
Dvigniti življenjski nivo našega delovnega človeka s širjenj Ar znanja, prosvete in kulture, to je cilj nase partije in cilj naše ljudske oblasti. Vsi napori ljudske prosvete, vse šole, tečaji, študijski in čitalni krožki stremijo za tem ciljem. Vir vsega znanja pa nam je knjiga. Knjiga je plod delnega duševnega dela; ona je posrednik, ki nam nudi vse znanstvene in umetniške stvaritve naših naj večjih umetnikov in znanstvenikov. Vsi ti ljudje, ki danes pišejo knjige za nas, hočejo le pomagati in izboljševati našo borbo za boljše življenje, našo pot v socializem. Zato kupujmo knjige, čitajmo jih in pripovedujmo o njih. saj so one najboljši tovariši. Naj pride knjiga
iz naše nove knjigarne v vsak delovni kolektiv, v vsako tovarno, v vsako najbolj oddaljeno hribovsko vas, saj je namenjena vsem nam delovnim ljudem, ki hočemo hitro in dobro zgraditi socializem, — to je naglasila zastopnica DZS, ko je povabila zastopnike množičnih organizacij, da si ogledajo knjigarno.
»Tudi meni knjigo za deset dinarjev,« so prosili pionirji, ki so s svojimi prihranki kupovali zbirke »Klasje«. Ljubitelji knjig so uživali, ker jim je nova knjigarna nudila nekaj redkih dobrih knjig, ki jih na rednem knjižnem trgu že davno ni več. Agilni knjižničarji nekaterih sindikalnih knjižnic in pionirskih odredov so že v prvih dneh izpopolnili svoje knjižnice iz zaloge nove knjigarne.
Državna založba je z otvoritvijo tretje knjigarne v našem okraju pokazala, da razume kako je velika potreba delovnega človeka po dobri knjigi. Z razširjenjem knji-garniške mreže nudi DZS slehernemu veliko kulturno pomoč pri izgradnji socializma, pri borbi za dvig življenja nivoa 1 delovnih ljudi.
Mimogrede
Mesto je podnevi zelo živahno. Posebno ! avtomobilski promet dviguje oblake pra- , hu, ker je verjetno naše šoferje zajel val ] tekmovanja, v katerem žele svoje sposob- j nosti ovekovečiti z dirkaško vožnjo po naseljih. Žal, da se stanovalci ne morejo sprijazniti z njihovim kršenjem predpisov.
Drva, ki se vozijo v mesto, so včasih zložena na pločnikih, največkrat pa križem razmetana pred stanovanji, kjer osta- i ne j o po več dni, čeprav so dvorišča praz- | na. S potrebno cestno razsvetljavo bi v
Planska zaposlitev delovne sile osnovni predpogoj za dosego petletnega plana
Zaposlovanje delovne sile v današnji gospodarski in družbeni strukturi zahteva vse drugačne pogoje, kot pa jih predvideva kapitalistični sistem, ki mu je bila delovna sila cenena in brezplačna. Dvig življenjskega standarda delovnih množic, kakor tudi prehod iz zaostalega kmečko- , agrarnega stanja v industrializacijo in ; elektrifikacijo naše države zahteva, da bo naša industrija vrgla na trg tiste artikle, ki so glavna osnova našega narodnega gospodarstva.
Ako pogledamo okoli sebe, moramo nujno priznati, da se v našem okraju še nahaja večje število delovne sile, ki še ni ali pravilno zaposlena, ali še podpira hrbet kulaški kliki na vasi, ki je največji sovražnik delovnega ljudstva. Ako samo pogledamo na naše vasi, čujemo kritiko, ki jo je skuhala kulaška reakcionarna klika, da ni tekstila in usnja, kakor tudi ne ostalih življenjskih artiklov. Poglejmo samo : malo preko plota pa že vidimo, da samo tovarna tekstila v Tržišču rabi cca 250 delavcev, prav tako pa tudi ostale tekstilne tovarne v Kranju in Ljubljani, da ne pozabimo še naših gradenj in težke industrije, katere kličejo še po vedno novih ljudeh —■ graditeljev socializma.
Pred upravo za delovno silo in ostalimi množičnimi organizacijami stoji težko in neodložljivo vprašanje izpolnitve plana delovne sile, ki mora biti stoodstotno izpolnjen, ker ta plan je naš osnovni zakon in pogoj ter garant, srečne in boljše bodočnosti delovnega človeka.
Poleg mobilizacije delovne sile v gospodarska podjetja, so dolžna vodstva naših podjetij, ustanov, da dvignejo na čimveč-jo višino delovno disciplino in fluktuaciio delovne sile iz podjetij znižajo na minimum. Da bi se ta rak rana končno izre- j zala je naša Zvezna vlada izdala več uredb, n. pr. uredbo o službah in upravah | za vključevanje delovne sile v gospodar- \ stvu, podjetja, kakor tudi Uredbo o na- j Stanku in prenehanju delovnih razmerij in o delovnih knjižicah. Na konferenci vseh personalnih referentov in upravnikov podjetij, katera se je vršila v mesecu avgustu 1948 leta v Krškem, je bil sprejet sklep, za katerega je dal predlog direktor tovarne kopit v Sevnici tov. Mermolja, da okrajni izvršilni ljudski odbor naj strožje kaznuje vsakega direktorja odn. personal-enga referenta, ki bo brez vednosti uprave za delovno silo in brez plana, ki ga bo odobrilo ministrstvo za delo LRS zaposloval delovno silo. V praksi se je pozneje pokazalo, da ravno tovarna kopit teh sklepov ne upošteva. Sam personalni referent tovarne ima že več tednov zaposlenih več delavcev, ki niso bili nakazani, kakor tudi ni bilo podjetje v tistem času v planu delovne sile, ko so se te nepravilnosti ugotovile, se je personalni referent postavil
po Krškem
tem primeru MLO lahko odpravil sedaj sicer upravičeno negodovanje pešcev, katerih življenje je ne samo zaradi teh drv, ampak tudi vsled obupno slabih pločnikov v večernih urah v nevarnosti.
Hišni lastniki so bili že večkrat opozorjeni na čistočo hodnikov in dvorišč, toda neka1 eri se tega nikakor ne morejo lotiti. Bolj higiensko in ugledno bi bilo tudi, ako bi stanovalci odlagali smeti na mesta, ki so določena in označena. Sedaj jih namreč odlagajo kjer koli na savsko obrežje ali
na stališče; sem in bom še vedno mobiliziral delovno silo in me uprava za delovno silo prav nič ne briga. Isti slučaj se dogaja pri gradbenem podjetju »Pionir«, kjer sprejema delovno silo brez vednosti in plana, je personalni referent zavzel isto stališče kot v tovarni kopit v Sevnici.
Pri pregledu delovnih knjižic v OZKZ gozdni odsek Videm, se je ugotovilo, da 36 delavcev nima še delavskih knjižic. Ko je uprava za delovno silo klicala na od-| govornost upravnika gozdnega odseka, se • ta sploh ni bil odzval, misleč, če sem lansko leto srečno odšel, bom tudi letos, če se sploh ne odzovem. Vsi ti slučaji jasno kažejo, da naša vodstva podjetij vse premalo upoštevajo Uredbe, ki jih je izdala naša ljudska skupščina. Vsi ti slučaji onemogočajo vsako pravilno plansko razmestitev in zaposlitev delovne sile in evidenco, katera mora biti zrcalo vsake posamezne ustanove.
Tudi pravilna tarifna politika v naših podjetjih bo rešila težko vprašanje fluk-tuacije in dvig produktivnosti. Mnoga podjetja so ta vprašanja pravilno razumela, n. pr. Pionir, Rajhenburg in še nekaj drugih, ki imajo postavljene realne norme, katere dan za dnem dvigajo storilnost, kakor tudi kvaliteto in kvantiteto izdelkov. Imamo pa tudi primere, da niso pravilno razumeli norm kot n. pr. pri gozdnem odseku. Videm, kjer so sklenili pogodbo s tesarji, da bodo samo za izdelavo pragov po komadu plačani po 39 din. Ko so to napako spoznali, so jim pri obračunu v mesecu decembru odtegnili ne samo za prag 9 din več, tudi za vse mesece nazaj. Tako, da so delavci, ki so se vračali domov na kratek dopust, bili skoraj popolnoma brez denarja. Dogaja se, da delavci kršijo pogodbe, ker jim že več mesecev niso dali nobenega izplačila odnosno akontacije. Tehnične izboljšave naših obratov bodo odvrgle večji odstotek delovne sile, katero bomo lahko dali v tista podjetja, ki jo nujno rabijo. Naj lepši primer nam kaže obratovodstvo Parne žage pri Krškem, kjer je uspelo pod modrim vodstvom sedanjega obratovodje tov. Burcer Ivana, da je s svojimi racionalizatorskimi iznajdbami zmanjšal število delovne sile od 84 na 43 delavcev z isto kapaciteto podjetja.
Podjetja, ki še niso zavzela pravilnega stališča napram delavstvu, nimajo tistih uspehov kot ostala podjetja, v katerih so sindikalne podružnice skupno s podjetjem uspele nuditi najboljše pogoje svojemu delovnemu kolektivu. Najboljši primer nam pokaže tovarna »Celuloze« na Vidmu, v katero z lahkoto usmerjamo deldvno silo, kjer je tudi fluktuacija padla skoraj na minimum. Tudi Elektrarna Rajhenburg se lahko primerja, da je ena najboljših ustanov v našem okraju. Radi delovnih knjižic je najboljši rudnik Senovo, ki je omogočil ob priliki revizije, da je poverjeništvo za delo dnevno prekoračevalo plan za 120 odstotkov.
Vsa ostala, vodstva podjetij naj si ogledajo kot svetal primer zgoraj navedena podjetja in naj jih skušajo posnemati ter z njimi voditi borbo za izvedbo plana in čimprejšnje socializacije naše države.
celo na pot za pešce ob Savi, ki je bila svoj čas boljše oskrbovana.
To in še marsikaj bi se dalo z malimi stroški in več dobre volje kmalu odstraniti.
Kaj pa „skupščina"?
»Ali si slišal Jože, ono kulaško Mico, ; kako je zatrobila na zboru volivcev: ,Ne tega pa že nočemo v odbor, ko pa sili v skupščino!1« je dejal Lojze svojemu sovaščanu, ko sta korakala iz občnega zbora kmetijske zadruge. »No kaj pa ti misliš, . Jože?«	j
»Da je baba neumna, pa ne sama od se- i be. Gotovo je nesla za Antonovo gospodu župniku kračo, kot je že pri nas navada, pa so jo gotovo ,podučili1,« je odvrnil Jože.
»Vidiš, vidiš, čisto prav si uganil. Ne vem kako morajo biti ljudje pri nas tako daleč za plankami, da odnesejo še slednjo kračo ,gospodu1, čeprav sami nimajo kaj dati v lonec in imajo polno hišo otrok, a gospod pa nimajo drugega kot svoj rejen ' trebušček. Meni se šele sedaj odpirajo oči, ko sem prišel zopet domov in ko sem drugod videl, da ljudje ne verjamejo v pravljice, ki jih jim prepevajo ti ptiči,« je dejal Lojze.
»Vidi se, da si z odprtimi očmi in ušesi hodil po svetu, fant. ko si bil od doma in veseli me, da si tak,« je odvrnil Jože. »Samo nekaj bi ti priporočal, mi moramo brati, veliko brati. Ne vidiš, da ravno gospodje toliko odvračajo ljudi od knjig, kai nisi čul, da še časopis »Naše delo« ne smeš
brati, ker je pohujšljiv, tako je rekel nek gospod. Če bi mi kmetje več brali, potem bi ne romale krače v gospodov želodec, ampak naš. in gospod bi se gotovo — kislo držali. Hi, hi, hi,« se je zasmejal Jože. Še Lojze je z njim potegnil, da je bil ves sol-zan.
»Ali veš Lojze, kaj je Mica mislila s svojo skupščino?« je rekel Jože. »I to, da ne gre v kmetijsko obdelovalno zadrugo. Hu, kako se ženska moti, ko misli, da jo bo kdo silil vanjo. Jaz sem prav dobro preštudiral pravila Kmetijske obdelovalne zadruge, pa vem, da ne bomo prav nobenega silili vanjo, ampak oni sami nas bodo še prosili, da bi jih sprejeli medse.«
»Ti, Jože, Mica prav gotovo misli, da bomo jeđ’i iz skupnih kotlov. Ha, ha! Kot so prej širili lažno propagando o Rusiji, zdaj pa jim tega nihče več ne verjame. Saj so v Leningradu še v tisti hudi zimi, ko so jih Nemci krog in krog obkolili, žene zajemale iz enega kotla krop, a kuhale so pa le vsaka zase,« je dejal Lojze.
»Čisto prav si povedal Lojze,« je odvrnil Jože. »Veš, Lojze, nekaj bi ti rad zaupal. Mene so te kmetijske obdelovalne zadruge že zdavnaj zanimale. Takoj po osvoboditvi sem vzel v roke knjige in sem bral
različne stvari, pa sem prišel do zaključka, da so za nas kmetijske obdelovalne zadruge nekaj posebno velikega in novega za kmeta. Saj veš kakšni so naši kmetje, kako se vsake nove stvari bojijo. Saj so se tudi pred 100 leti križali pred železnico, češ, hudič gre! Jaz sem pa vse dobro premislil, pa sem že 1947 leta prosil na OILO Krško, da bi ustanovil kmetijsko obdelo-| valno zadrugo. Seveda so mi takrat odbili, kar hudo mi je bilo, sedaj pa že vem zakaj. Veš, eden ali dva kmeta ne pomenita nič, pa še, če sta kake pol ure narazen. Kmetje morajo biti bolj skupaj, da se zemlja drži ena druge. Čital sem, da bo vsak zadrugar imel okoli hiše toliko zemlje, da si bo lahko sam priredil prašiče za koline, perutnino, zajce in čebele. Če pa ne bi imel svoje lastne zemlje, mu jo pa bodo dali zadrugarji. Ampak vse to bo samo njegov priboljšek. Osnovne življenjske pogoje pa si bomo ustvarili z zadrugo.«
»Kaj pa mora najprej zadrugar narediti,« je vprašal Lojze.
»Vsak zadrugar podpiše najprej pristopno izjavo za tri leta. V treh letih se bo pa i že vsak zadrugar prepričal, kako bo dr-j žavi in nam zadrugar jem koristilo delo na 1 naši zadružni zemlji. Delali bomo pa v ! brigadah. Vprašanje je le kako se bomo zlagali zaradi živine in gospodarskih po-s’opij, pa saj bomo v zadrugi sami domači možje. Veš kaj Lojze, v pravilih KOZ je zapisano, da se 1—5% celotnega dohodka
zadruge vnaša kot delež na vrednost zemlje. In še nekaj skoraj ne morem verjeti, da bomo od čistega dohodka zadruge plačali samo 3% davka, šele v dr.ugem letu, a prvo leto pa nič. To se pač vidi, da imamo zaščito in vso podporo v naši ljudski | oblasti. »Tudi nekaj drugega me veseli,« je dejal Jože. »Kaj pa takega?« je vprašal Lojze. »Otroci me ne bodo več preganjali za doto, saj bodo imeli v zadrugi svojo eksistenco. Izšolali se bodo. V zadrugi bodo vodili delo po strokovnih nasvetih in naših izkušnjah za boljši pridelek, za njihovo in naše boljše življenje.«
»Jože, ko si vse preštudiral, pa še to mi povej, če si kaj mislil na one kmete v vasi, ki jih ne bomo hoteli sprejeti v zadrugo, kako se bomo pa z njimi razumeli?« je vprašal Lojze.
»Zakaj se pa ne bi z njimi razumeli, saj bomo skupaj orali, sejali in drugo. Mesto dosedanjega zbadanja si bomo svetovali, izboljševali naše delo, za tem pa tudi zapeli in zaplesali. Dokazali bomo, da smo iz stare vasi, ustvarili novo. Naše življenje bo novo. Zgradili bomo še nove hiše, ki bodo gledale preko naših koč.«
»Veš kaj Jože, jaz že -kar sedaj vidim, ko bo na etiketah vinskih buteljk napisano .Kmetijska obdelovalna zadruga Ravne1 in ko bodo leseni zabojčki polni naših pre-1 krasnih lepo gojenih jabolk romali po , svetu z našim imenom, da to moram čim-! prej dočakati,« je dejal Lojze.
Sistem in svrha gotovinskega planiranja ter napake obveznikov
Rezultat narodno-osvobodilne borbe naših narodov je prehod oblasti iz rok eks-ploatatorske klike kapitalistov v roke ljudstva, zaradi česar je nujno nastala potreba, da se oblika in značaj gospodarstva privede v sklad z značajem ljudske oblasti. Gospodarski kaos in anarhija, ki sta obstojala v stari Jugoslaviji, sta bila zamenjana z načrtnim socialističnim gospodarstvom. Na koncu drugega leta naše prve petletke so bili podani že vsi pogoji, da v nizu planskih etap pristopimo tudi k planiranju gotovine, ki obstoja v tem, da plansko vplivamo na količino denarja v obtoku v tem smislu, da planiramo množino denarja, ki bo puščen iz Narodne banke v obtok in da istočasno planiramo količino denarja, ki se bo vrnila v Narodno banko in ki bo tako zmanjšala maso denarja v obtoku.
Gotovinski plan je tesno povezan z ostalimi gospodarskimi plani, iz katerih jemlje denarne pokazatelj^ in to s finančnimi plani podjetij, s proračuni državnih ustanov, s kreditnim planom, s planom blagovnega prometa, s planom odkupa poljedelskih proizvodov, s planom štednje in posojil ter z vsemi ostalimi gospodarskimi plani, ki vplivajo na odtok ali pritok gotovine. S svojo strukturo šestih tokov gotovinskih prejemkov in šestih tokov gotovinskih izdatkov nam gotovinski plan prikazuje, kako se izpolnjevanje vseh gospodarskih planov odraža na denarni obtok, kateri tokovi prejemkov in izdatkov gotovine in v koliki meri izražajo kroženje denarnega obtoka in končno prikazuje, na katerem teritoriju bo prišlo in v kakšni meri zaradi izpolnjevanja planskih nalog do sprememb v denarnem obtoku.
Gotovinski plan odraža odnose države s prebivalstvom; njegova vloga je vloga branilca denarnega obtoka, pokazati mora, koliko denarja bo potrebno v določenem razdobju za izpolnjevanje planskih nalog in koliko denarja se bo vrnilo v Narodno banko po izvršeni funkciji; preprečiti mora dalje tezavriranje denarja in vplivati, da se denar iz obtoka vrača v Narodno banko.
Osnovna naloga gotovinskega planiranja je torej spraviti odtok denarja v sklad s pritokom denarja, vplivati na povečanje pritoka in na zmanjšanje odtoka ter preprečiti uporabo gotovine v vseh slučajih, kadar je plačila možno izvršiti v brezgotovinskem prometu.
Kot glavni planski organ za gotovinsko planiranje za račun Ministrstva financ FLRJ se javlja Narodna banka s svojo razpredeno mrežo podružnic. Gotovinski plan NB vsebuje gotovinske plane vseh podjetij, ustanov, zadrug in družbenih organizacij, ki se javljajo kot prvobitni planski organi. V kolikor posamezni obvezniki sestavljanja gotovinskih planov ne predlože pravočasno planov ali poročil o izvršitvi gotovinskega plana, je nepopoln tudi celotni plan Narodne banke zaradi česar so netočni in nepopolni tudi iz plana izvirajoči pokazatelji, kar ima za posledico nepopolno in netočno koriščenje podatkov naših planskih organov. Mnogo obveznikov predlaganja gotovinskih planov smatra gotovinsko planiranje za nepotrebno in od-višno delo, čemur je dokaz, da vkljub neštetim urgencam, telegramom in grožnjam po kazenskih sankcijah niso do roka predložili gotovinskih planov Narodni banki v Krškem. Da bo javnost obveščena, kje in kateri so odgovorni faktorji, ki so jim uradni predpisi deveta briga, ki jih ves trud naših delovnih množic, borečih se dnevno za dosego planskih nalog naše prve Titove petletke, ne gane, da bi napravili konec svoji malomarnosti in nerednosti ter zadostili navodilom naših planskih organov, navajamo obveznike, kateri niso izpolnili svojih nalog in smo jih morali zaradi tega javiti Ministrstvu financ, ki bo podvzelo kazenske sankcije:
Kmetijska zadruga z o. j., Raztez Opekarna MLO Kostanjevica na Krki Gostinstvo MLO Kostanjevica Avtoprevozništvo KLO Sromlje Obnovitvena zadruga z o. j., Dobova KLO Veliki Kamen.
Poročila o izvršitvi plana za mesec december 1948 niso do roka predložili: Krojačnica Senovo Krajevna mesnica Senovo Kmetijska zadruga z o. j., Jesenice na Dolenjskem
Kmetijska zadruga z o. j., Velika Dolina
Vinarska zadruga z o. j., Brežice
KLO Lončarjevdol
KLO Osterc
KLO Podsreda
KLO Senovo
KLO Šmarje
KLO Vel. Kamen
KLO Vel. podlog.
V bodoče bomo redno javljali v našem listu vse obveznike, ki bodo s svojimi poročili časovno ovirali Narodno banko pri sestavljanju zbirnih poročil, bodisi pri sestavi planov ali sestavi poročil o izvršitvi planov.
Kakor pri vsakem planu, se tudi pri go-
tovinskem planu pričenja pravo plansko delo z izvrševanjem plana. Izvrševanje gotovinskega plana pomeni borbo, vsakdanjo nenehno borbo za uresničenje planskih nalog v tem smislu, da je treba delovati na povečanje pritoka in na zmanjšanje odloka kjer koli je mogoče, ker postane tudi gotovinski plan šele med uresničevanjem realen.
Ako bi analizirali napake, ki so se pri sestavljanju planov v največji meri pojavljale, moramo ugotoviti, da vkljub točnim navodilom, ki so jih prejeli vsi obvezniki od NB mnogo istih še vedno ne ve, da morajo vključevati v gotovinski plan samo ona vplačila in izplačila, ki se izvrše v gotovini, ne pa tudi ona, ki se izvrše s prenosnimi nalogami brezgotovinsko. Mnogo obveznikov je vneslo v plan celotni predvideni promet vplačil in izplačil t. j. tudi brezgotovinska vplačila in izplačila, ki se vrše s prenosnimi nalogi, zaradi česar je bil njihov plan popolnoma napačen. Taki in podobni plani so dali NB mnogo nepotrebnega posla in urgenc, obenem pa ravno taki, v osnovi napačno sestavljeni plani dokazujejo, da odgovorni uslužbenci niso navodil niti prečitali, kaj šele do potankosti proučili. V ilustracijo navajamo primer neke zadruge, ki je pla-
nirala prejemke mesto pravilno din 95.000 na din 31,750.000 zaradi tega, ker je vnesla v gotovinski plan tudi brezgotovinska, t. j. virmanska vplačila.
V	bodoče bomo navajali imenoma tudi najbolj kričeče nepravilnosti, ki dokazujejo, da se odgovorni referenti niti najmanj niso poglobili v stvar.
Narodna banka FLRJ je z gotovinskim planiranjem prenehala biti pasivni opazovalec, registrator in signalizator aktivnosti našega gospodarstva, postala je kontrolor izvrševanja gotovinskega plana, njena naloga je, da aktivno v finančnem pogledu poseže v delo- državnih podjetij in ustanov, da proučuje njihove finančne dispozicije in operativno deluje v svrho uresničenja nalog, ki jih postavlja gotovinski plan, predvsem pa, da analizira in kontrolira vse blagajniške dvige in preprečuje ona izplačila, ki bi se lahko izvršila v brezgotovinskem prometu. y
V	svrho čim točnejše sestave bodočih gotovinskih planov pozivamo ponovno vse obveznike, da se do potankosti seznanijo z vsemi tozadevnimi navodili in predpisi, ki so jih prejeli od NB v Krškem, s čemer bodo preprečili nepotrebne urgence, obenem pa s točnimi poročili v veliki meri doprinašali svoj delež pri izpolnjevanju planskih nalog naše petletke
Narodna banka FLRJ Centrala za LR Slovenijo podružnica Krško
Kritični pogled na občne zbore sindikalnih podružnic
Nahajamo se v času rednih letnih občnih zborov naših sindikalnih podružnic. Občni zbori naših podružnic naj nam bodo dokaz predanosti vsega našega dosedanjega dela, dokažejo pomanjkljivosti in napake ter iste v bodoče za vselej odpravijo.
Občni zbor sindikalne podružnice v tovarni Celuloze Videm, je očitno razkrinkal vse tiste škodljivce in brezvestneže, ki so zapuščali stroje, ko so isti bili v obratu ter tako odhajali brezvestno iz dela domov ne glede na škodo, ki je nastala potem. Videli smo konkretno, kako so delavci izpraševali, »kako more nekdo zapustiti stroj in oditi tako brezvestno iz dela«, za kar pa smo dobili odgovor iz samih delavskih vrst: »nerazgledanost«, premalo političenga dela med našimi delavci. Vse premalo se zavedajo naše osnovne organizacije, da so sindikati, kot je dejal tov. Lenin »Šole komunizma«, skrb za kadre, skrb za kvaliteto proizvodnje, skrb za človeka, skrb za organizacijo dela, vse to nam pa obenem doprinese boljše življenje, to je socializem.
Občni zbor sindikalne podružnice fi-
njo našega nameščenstva, da bodo isti zastopali interese ljudstva naše nove Jugoslavije.
Sindikalne podružnice političnih delavcev Krško je na svojem občnem zboru pravilno prikazala, da delo, ki smo ga vršili, ni bilo koordinacijsko, vse premalo smo šli v širino, da bi teren, ki smo ga neštetokrat obšli reševali po vprašanjih, smo iste obdelali samo v eni smeri in še to bolj površno ne pa da bi prinesli iz terena dejansko sliko o delu naših organizacij na dotičnem mestu.
Podružnica Narodne banke Krško je po svojih dosedanjih uspehih pregledala svoje delo ter se odločila, da bo v prihodnjem letu pokazala še več ter tako pripomogla svoj delež v izgradnji petletnega plana in socializma.
Podružnice, pred katerimi stoje datumi občnih zborov v mesecu februarju 1.1. naj se temeljito pripravljajo, treba je skrbeti za to, da bodo v odbore prišli res dobri in predani ljudje, ki bodo skrbeli, da bodo naše borbene sindikalne organizacije postale res borbene, ki se ne bodo dali omahovati, predvsem naj pridejo v te vrste
nančnih uslužbencev nam je konkretno j naši najboljši delavci t. j. udarniki, noya-
nakazal snovi, pomanjkljivosti pri dosedanjem delu v vodenju knjigovodstva, kar ravno uslužbenci finančne stroke na terenu tako često opazujejo. Zopet in zopet se vidi, da je tu treba posvetiti mnogo več pažnje k dvigu kadrov, nuditi pomoč mlajšim uslužbencem, vsekakor pa skrbeti
tor ji in racionalizatorji, katerih zasledimo vedno več po naših podjetjih. Zavedajmo se, da je parola, pod katero vrše občne zbore naše organizacije »Vse za izvedbo planskih nalog tretjega leta Titove petletke«, to je za dvig produkcije in obenem dvig življenjskega standarda naših delov-
za čimboljšo ideološko in politično izgrad- i nih množic.
Nepravilnosti dela ekonomij kmetijskih zadrug
V letu 1948 so se v okraju in na splošnem v Sloveniji pričele ustanavljati ekonomije, last KLO-jev in kmetijskih zadrug, kjer je pač bila na razpolago agrarna zemlja in primerno poslopje. Namen teh ekonomij je bil prvenstveno ta, da se vsa agrarna zemlja in zemlja last nekdanjih občin pravilno obdela, obenem pa, da ,bodo te ekonomije vzor ostalim kmetovalcem, kakšen mora biti pridelek in kakšna naj bi bila živina na zadružnih posestvih.
Vse ekonomije so se v letu 1948 borile z mnogimi težavami bodisi v tem, da ni bilo na razpolago orodja, živine, gnojil, delovne sile in podobno. Vendar pa bi se kljub temu morali pokazati večji in boljši uspehi, kakor so dejansko bili. Nekatere ekonomije so svoje poverjeno poslanstvo izvršile in je bil njihov uspeh vsaj delno zadovoljiv. Na drugi strani pa imamo primere neuspešnega dela posameznih ekonomij kot na primer v ekopomiji kmetijske zadruge v Sevnici.
Ekonomije v Sevnici, ki je prešla v last kmetijske zadruge, ne bi mogli smatrati kot vzor zadružnega posestva, pač pa kot upravičeno spotiko okoliških kmetovalcev, ki s trudom in uspehom obdelujejo svojo zemljo. Ekonomija je bila sicer v letu 1948 v celoti obdelana in obsejana
spravilu evidentiran, pač pa je bil ocenjen približno. Poraba pridelkov iz skladišča za svoje potrebe se ni vpisovala, pač pa so se pridelki izdajali po potrebi. V skladišču imajo večje količine neorobkane ‘koruze, ki zaradi dolgega vskladiščenja kaže znake plesnivosti.
Vsi ti primeri nepravilnega dela so tudi razumljiv vzrok deficitnosti ekonomije. Za vse nepravilnosti gospodarske in finančne delavnosti ekonomije pa ni kriv samo upravnik iste, pač pa tudi predsednik KZ in upravni odbor, ki razen dveh odbornikov niso .vodili računa o delu ekonomije, pač pa so se v glavnem kot večina KZ v okraju zadovoljili s tem; da je pravilno funkcioniral trgovinski odsek, vsi ostali odseki pa so jim bili postranska stvar.
Z odstranjevanjem teh grobih napak dosedanjega dela ekonomij in z ustanavljanjem novih v letu 1949. moramo pokazati dejansko vzor zadružnih posestev.
Občni zbor železniike-ga sindikata v Dobovi
Tudi delovni kolektiv železniške delavnice in postaje Dobova je na svojem sindikalnem občnem zboru analiziral dosedanje delo. Iz poročil posameznih referentov je razvidno, da je kolektiv uspešno deloval v kulturno-prosvetnem, ideološko-propagandnem in v racionalizatorskem pogledu. Ima 5 udarnikov, 7 nagrajenih in 10 pohvaljenih, ki so poleg vseh ostalih pripomogli, da je bil letni plan dosežen v delavnici do 16. novembra, pri progovni sekciji do 29. novembra, na postaji pa 103%. Kolektiv je osnoval knjižnico in rdeči kotiček. Za razno časopisje so pridobili 122 naročnikov, pri gradnji zadružnega doma so sodelovale z 2800 udarniškimi urami. Za povezavo dela je 22 članov pri izvensindikalnih organizacijskih odborih. Racionalizacij sko poročilo izkazuje en izum, in sicer pomično cirkular-ko in več racionalizacij skih del za dvig produkcije. Kolektiv je bil aktiven tudi v štednji. Iz starih lesnih odpadkov je izdelal kleparsko delavnico, skladišče za material, lopo za shranjevanje koles in greznico za čiščenje varilnih aparatov. Iz starih kasiranih voz uporabljajo kolesje, vijake in razno profilno želez j e.
Prištedili so 100 kg vulkanskega olja in 70 kg bele kovine od stružnih odpadkov. Električno in telefonsko napeljavo ter razno orodje popravljajo sami. Za planiranje terena so prispevali 547 udarniških ur.
Med novimi delovnimi obvezami, ki jih je sprejel občni zbor za tekoče leto je 2840 prostovoljnih delovnih ur za zadružni dom, 60 novih naročnikov za časopisje, ustanovitev glasbenega odseka in nakup inštrumentov, obnovitev šahovske sekcije in povečanje knjižnice.
Načelniki odredov so imeli seminar
Dne 27. januarja 1949 so se zbrali načelniki odredov in nekateri načelniki čet, da se seznanijo in porazgovorijo o vseh nalogah, ki stoje pred organizacijo v času predkongresnega tekmovanja za kongres LMS.
Vsa vodstva organizacij pa niso pravilno razumela smisel tega seminarja, tako da enostavno niso poslali svojih načelnikov na seminar, čeravno niso imeli pouka. Tako so bili navzoči samo sledeči načelniki odredov iz Sevnice osnovne šole, Krško gimnazije in osnovne šole, Leskovca, Rajhenburga, Artič, Globokega, Brežic osnovne šole, Stare vasi (Bizeljsko) ,in Rake.
Vsi načelniki so z zanimanjem sledili predavanju in se tudi oglašali k diskusiji. Vsi so podali poročila o delu svojih odredov.
Načelnik odreda iz krške gimnazije Dolšak Franc, je podal poročilo o zletu mladih prirodoslovcev v Beogradu, katerega se je udeležil kot delegat iz našega okraja. Vsi prisotni so z zanimanjem sledili njegovemu poročilu in ob zaključku obljubili, da se bodo vsi pionirji vključili letos v tekmovanje mladih prirodoslovcev in izrazili željo, da bi bil tudi naš okraj med prvimi, ki bodo nagrajeni v letu 1949.
Ko smo pregledali vse naloge, so pionirji enoglasno sprejeli sklep, da se vsi vključijo v predkongresno tekmovanje in bodo do 5. februarja 1949 napravili plan tekmovanja in ga poslali na okrajni pionirski štab.
Pionirski odred »Martina Žuglja« iz Leskovca je nato napovedal tekmovanje v vseh panogah dela vsem odredom v našem okraju. Ravno tako je odred »Staneta Rozmana« iz Krškega napovedal tekmovanje vsem gimnazijam v okraju.
Ob zaključku je sekretar okrajnega ko-miteta LMS pozdravil pionirje in jim obljubil vso pomoč od strani mladinske organizacije.
Ob 2. uri je bil. seminar zaključen. Vsi pionirji so odšli na svoje domove s sklepom, da se bodo še bolj posvetili delu v svoji organizaciji.	Pirc Rezi.
Občni $bor „Pietilnice" v Dobovi
Dokler je bila Pletilnica še v privatnih rokah, je zaposlevala največ deset delavk. Danes je dvignila svojo kapaciteto v to-
kljub temu, da se je borila s pomanjka- j liko, da posluje 48, v času najugodnej-njem semen, gnojil, vprežne živine in p.
Ne moremo pa preko tega, da je bil njen hektarski donos mnogo nižji kot povprečno ocenjen donos v okraju. Živina v zadružnih hlevih je raznovrstna in n: enotne pasme. Pač pa je v njej goveja živina montafonska, sive in pšenične barve. Živino so zaradi pomanjkanja krme dajali v rejo kmetovalcem, vkljub temu, da je zadnja košnja ostala delno nekopošena na travnikih. Tudi administrativno je delo ekonomije zelo slabo. Pridelek ni bil ob I bilje so pričeli iz odpadkov izdelovati ro-
šega dotoka surovin pa celo do 72 zaposlenih delovnih moči. Kvantiteta produkcije je bila izboljšana z mehanizacijo dela in uvedbo dveh oziroma treh izmen. Letnega plana, kolektiv sicer ni dosegel, zaradi slabega dotoka surovin, dočim so bile norme za časa obratovanja presegane po 10 do 15%.
Občni zbor sindikalne podružnice tega podjetja je pokazal, da je kolektiv delal tudi racionalizacij sko. Na pobudo tov. Si-
kavičke, nogavičke in kapice za otroke. Te drobne izdelke so pod propagandno parolo razstavili na Slovensko-Hrvatskem festivalu v Brežicah. Sindikat je uspešno delal tudi na kulturno-prosvetnem polju, ima novo osnovano knjižnico s 65 knjigami. Pohvale vredna je udeležba vsega delovnega kolektiva pri gradnji zadružnega (loma, kjer je napravil 1570 prostovoljnih delovnih ur. Predsednica tov. Novosele je prejela zlato značko.
Med obvezami za bodoče delo si je kolektiv zadal v prvi vrsti otvoritev rdečega kotička, zvišanje produkcije, dvig idejnopolitičnega nivoja članstva in življenjskega standarda.
■N A Se delo«
Leto II. — Štev. 4.
Stran 4.
VELEMOJSTER VASJA PIRC
jo odigral simultanko s 50 nasprotniki v Brežicah.
Dne 6. februarja 1949 dopoldne se je vršila v risalnici brežiške gimnazije okrajna šahovska skupščina, kjer je prisostvoval poleg 59 udeležencev tudi državni prvak velemojster Vasja Pirc iz Ljubljane. Po referatih posameznih članov iniciativnega odbora o dosedanjem delu in napredku šahistov v Krškem okraju so bile izvršene volitve odbora, kjer so bili izvoljeni: dr. Peček, Strašek, Merhar in drugi ter jim je bila s tem poverjena velika naloga za napredek in povzdigo šaha v našem okraju. Nato je bil podan plan dela, med drugim tudi to, da se bo v naslednjih dneh odigral moštveni turnir v Krškem za prvenstvo okraja. Tov. Vasja Pirc je objasnil teorijo šaha in teorno podprl težnje naših šahistov in simpatizer-jev, dal iniciativo po delovnih, organizacijskih in finančnih vprašanjih. Njegov govor je bil z navdušenjem pozdravljen.
Popoldne ob 13. uri se je pričela v deko-rirani telovadnici brežiške gimnazije simultanka tov. Vasje Pirca : 50 našim ša-histom. Udeležba je bila pohvalno številna in obenem dokaz velikega zanimanja za šah v našem okraju. Šahovska društva so zastopali naslednji tovariši: Krško : Kra-tohvil, Metelko, Možgan, Kastelic, Jesenšek, Štrubeij; Sevnica: Žičkar; Celuloza Videm: Stupar in Krošelj; Sv. Peter: Kolander; Rajhenburg: Trpin; JA: Culun, Vukadi-novič, Jankovič, Bračun, Lučič, Ocepek in Sušič; Kostanjevica: Jankovič, Rabuza m Lukič. Razlag so zastopali: Krofi, Ivanc, Kočevar, Iskra sen., Berentič, dr. Peček, ing. Zobec, Hočevar, Iskra jun., Cerovsek, Biaževič, Šetinc, Turk, Šteger, Petan. Se-pec, Merslavič, Malnaršič, Mikac, Mervič’sen., Bah, Bruderman, Janežič, Merhar, Čurin, Gregorič, Strašek in Veble.
Po peturnem trajanju simultanke je tov.
Vasja Pirc odločil v svojo korist 46 iger, remiziral 1 in izgubil 3. Zmagali so major JA Lučič Miljan, ing. Zobec in Šteger (Razlag). Remiziral je tov. Kratohvil (Krško). Po končani simultantki je tov. Toplišek
objavil rezultat, nakar se je predsednik OŠO-ja dr. Peček zahvalil tov. Pircu na udeležbi, kajti s tem je doprinesel k velikemu dogodku v našem okraju, kakor tudi je dal pobudo za še intenzivnejše delovanje v šahu.
Simultanki
gledalcev.
je prisostvovalo preko 140
Seznam oseb
ki so se poročili v času od 1. februarja do 15. februarja v
območju okraja Krško
Lipicer Bogomir, miličnik, Rajhenburg in Cvek Marija, miličnik, Rajhenburg. Kunst Janez, kolar, Dol. Leskovec in Sliv-šek Ana, upok., Raztez. Vehovar Branimir, knjigovodja, Vel. Kamen in Pintarič Ana, uradnica, Stara vas. Vehovar Karel, trg. poslovodja, Vel. Kamen in Miškulin Olga, zasebnica, Mal. Kamen. Kozole Jožef, pos. sin, Mrzla planina in Zvar Neža, pos. hči, Stranje. Gabrič Jože, pos. sin, Raztez in Cerjak Marija, pos. hči, Pečice. Podvinski Janez, pos. sin, Podvinje in Požar Ivana, pos. hči, Slogonsko. Peterkoč Franc, delavec, Gaber j e in Šetinc Frančiška, delavka, Sela. Jordan Vinko, delavec, Gmajna in Jeke Neža, pos. hči, Raka. Lesjak Ludvik, pek, Raka in Pečarič Frančiška, gospod., Ravno. Pirc Janez, delavec, Lomno in Po-žum Pavla, gospod., Lomno. Mlakar Martin, delavec, Studenec in Levstik Ana, gospodinja, Studenec. Varlec Jožef, pos. sin, Podgorje in Bibič Jožefa, šivilja, Vitna vas. Zajc Franc, posestnik, Dramlje in Bibič Neža, pos. hči, Zg. Sušica. Lipar Franc, delavec, Podgorje in Pintarič Antonija, delavka, Podgorje. Špilar Ladislav, šofer, Ljubljana in Lapuh Zofija, pos. hči, Zg. Obrež. Leskošek Anton, čevljar, Globoko in Černelič Terezija, pos. hči, Dečna sela. Bibič Janez, rudar, Dednja vas in Ogorevc Terezija, gospodinja, Brezje. Ostrelič An-
riZKULTURA in šport
PRVA HOKEJSKA TEKMA
Dne 6. februarja 1949 dopoldne je bila na ribnikih pri opekarni Brežice odigrana prva hokejska tekma v Brežicah med moštvoma Razlaga. V postavi rdečih: Gregorič Marijan, Poljanšek, Vidmar, Vizjak in Vrstovšek. V postavi modrih:	Čurin,
Korent, Grobelšek, Lebar in de Costa.
V	samem pričetku sta bile obe strani enakovredni, vendar se je v drugi in tretji tretjini igre napadalna vrsta rdečih zbrala in si zasluženo osvojila zmago. Pri rdečih se je opažala dobra kondicija in kombinacijska povezava. Zlasti so s svojo igro imponirali vratar Gregorič in srednji napadalec Vizjak. Pri modrih se je odlikoval mali de Costa. Gole so dali za rdeče: Vrstovšek 7, Vizjak 6 in Vidmar 3. Za modre: de Costa 2, Grobelšek in Korent 1. Končni rezultat 16 :4 (2:2, 4:1, 10 :1) za rdeče.
Napredek ŠD Razlaga je vsekakor pohvalen, saj je društvo komaj osnovano in je kljub vremenskim neprilikam izvedlo tekmo tudi v tej panogi lepega zimskega športa, katera je bila izvedena edina v spodnjem Posavju. Opaža se, da je_ potreben še intenziven trening za srečanje s starimi, rutiniranimi moštvi naših večjih mest.
Razlag (Brežice) : Kladivar (Celje)
V	nedeljo 6. februarja 1949 je gostovalo mladinsko kegljaško moštvo ŠD Razlaga iz Brežic v Celju proti ŠD Kladivar-ju. Razlag so zastopali Jambrovič,^ Bogovič Zorko F., Cerjak, Zorko M., Cešnovar, Predanič, Špeljak, Gerjevič in Danko. Kladivar (Celje) je obe tekmi odločil v svojo korist z rezultatom 174 :169 m dru-
go 184 : 139. Med mladinci Razlaga sta se pokazala kot najboljša Cešnovar in Zorko Miran, dočim pri Celju Hafner in Vrto-vac.
Razlag (Brežice) : Kladivar (Celje) 1:1 v keglanju
V nedeljo 30. januarja t. 1. je bila v Celju odigrana povratna kegljaška tekma med ŠD Razlagom in Kladivar jem. V novem, krasno urejenem kegljišču je potekala napeta in enakovredna borba za zmago, katero je navdušeno podpirala mnogoštevilna publika z vnetimi ovacijami. Razlag je nastopil v postavi: Žerjav, Zorko, Škof, Florijančič, Korent, Šetinc, Šteger, Resnik, Šepec in Rožar, ki so že v samem pričetku prešli v vodstvo ter zmagali v dopoldanski tekmi nad reprezentantom LRS z 193 : 188. Zlasti je ta uspeh pomemben, ker kegljači Razlaga niso vajeni betoniranega kegljišča, ker izvajajo svoje treninge le na slabše urejenem in glinastem kegljišču.
Za popoldansko srečanje si je Kladivar pojačal svoje moštvo z novimi močmi in si na ta način zagotovil zmago z rezultatom 203 : 188 ter izenačil stanje na 1:1.
Najboljšo klasifikacijo si je' priboril Žerjav (Razlag), ki je bil najboljši kegljač dneva. Od Celjanov sta se izkazala Aman in Gobec. V naslednjih dneh bo v Ljubljani kegljaško tekmovanje za prvenstvo LRS, kamor bo poslal tudi Razlag svoje zastopnike, vendar je nujno, da si društvo predhodno preuredi in betonira svoje kegljišče za izvedbo še intenzivnejših treningov, v obvladanju lučajev na betoniranih odnosno linolejnih kegljiščih, kajti opaža se močan vpliv izpremembe terena na tujih igriščih.
ton, pos. sin, Pesje in Slivšek Ivana, pos. hči, Gor. Obrež. Unetič Martin, zidar, Mrtvice in Pišek Jožefa, gospod., Dolšče. Žu-gič Jože, pos. sin, Dobrova in Pinterič Ljudmila, pos. hči, Kostanjevica. Repše Franc, trg. pom., Podvelka in Konec Terezija, frizerka, Kompolje. Novak Franc, uradnik, Krško in Ivačič Branislava, uradnica. Krško. Valand Kristijan, soboslikar, Sevnica in Popelar Karolina, nameščenka, Sevnica. Fon Alojzij, kroj. pom., Boštanj in Grčar Marija, delavka, Volčja jama. Videc Karel, rudar, Liboje in Gorišek Ana, delavka Čanje. Sluga Janez, ključav., Retje-Trbovlje in Vodišek Štefanija, nameščenka, Pečje. Baš Konrad, kmet, Pod-vrh in Hlastan Ivana, pos. hči, Zabukovje. Tršelič Jožef, delavec, Gor. Skopice in Urbanč Marija, pos. hči, Jelše. Klančičar Bogomir, rudar, Zagorje in Brodnik Julijana, delavka, Straža Sv. Valentina. Mežič Franc, kmet, Mal. Podlog in Koprivnik Marija, gospod., Vel. vas. Gorenc Janez, čevljar, Zagorje in Cenar Marija, tkalka, Cesta. Crpič Jožef, kmet, Gaj in Bizjak Marija, delavka, Podgračeno. Caban Ivan, miličnik, Zagreb in Lopatič Ferdinanda, uslužbenka, Krška vas. Prosenik Anton, delavec. Jesenice in Jaklič Danica, delavka, Obrežje. — Vsem novoporočencem obilo sreče!
OBJAVE
OBJAVA
Uprava za delovno silo opozarja vse KLO-je, da naj ne izdajo več potrdil, da delavci ne posedujejo delovnih knjižic, ker iste izdaja uprava sama. Prav tako se naroča, da se mora vsakega 15. in zadnjega v mesecu dostaviti poročilo, koliko delovne sile je krajevna komisija za delovno silo vključila v delo. Če tudi so poročila negativna, se morajo dostaviti pod oznako poročilo je negativno.
Ravno tako tudi opozarjamo vsa podjetja zveznega in republiškega značaja, da najkasneje do 4. v mesecu dostavijo mesečno poročilo o gibanju delovne sile po istih obrazcih kot jih dostavljajo svojim glavnim direkcijam odnosno resornim ministrstvom. Obenem opozarjamo, da ne pošiljajo po pošti prijave za izdajo delovnih knjižic, temveč jih sami dvigenjo, kot citira predba o delovnih knjižicah. Ur. list FLRJ št. 84 z dne 2. X. 1948.
Uprava za del. silo OLO Krško
VSEM SINDIKALNIM PODRUŽNICAM OKRAJNEGA SVETA KRŠKO
V zadnji številki lista »Naše delo« je bilo objavljeno, da se vrši občni zbor okrajnega sveta Krško dne 13. marca 1949, vam sporočamo, da se zaradi konference OF ne more vršiti in je z istim dnevnim redom preložen na 27. marca 1949 ob 9. uri dopoldne v kino-dvorani Krško.
OBVESTILO
Knjigarna v Krškem obvešča vse tiste naročnike Prešernove knjižnice iz 1. 1947, ki knjig takrat zaradi premale naklade niso sprejeli, naj se zglase z listki in dvignejo knjige letos.
Šemam umrlih
v času od 1. do 15. februarja v območju okraja Krško
Nečemer Ivan, 75 let, Gorica. Krejan Marija, 72 let, Vrbinska vas. Mlakar Karolina, 16 dni, Zadovinek. Agrež Anton, 65 let, Bučerca. Naraglav Terezija, 74 let, Sp. Pijavsko. Lipar Terezija, 78 let Senuše. Harbič Josip, 79 let Sevnica 118. Pajk Janez, 77 let, Podvrh. Kožuh Alojzij, 67 let, Zabukovje. Vintar Terezija, 52 let, Log. Cerjak Marija, 82 let, Blatno. Petan Anton, 89 let, Sromlje. Brglez Ivan, 17 mes., Orešje. Rajterič Franc, 70 let, Orešje. Sila Marija, 66 let, Vitna vas. Hudina Mihael, 1 mes., Trebče. Žabkar Anton, 88 let, Vel.
Koren. Bizjak Ana, 29 let, Arto. Mirt Jožef, 37 let, Arnova sela. Strgar Jožefa, 24 let, Leskovec. Bolšič Jožef, 4 leta, Nolšifr selo. Kostevc Albin, 12 let, Pišece. Zagore Franc, 72 let, Gor. Sv. Lenart. Vimpolšek Jože, 2 dni, Sv. Lenart. Ferlan Anton, 89 let, Vel. dolina. Ivanc Franc, 68 let, Re-štanj. Zlobko Janez, 67 let, Čatež. Butara Ana, 76 let, Cerklje. Serpčič Ana, 76 let, 'Črešnjice. Jalovec Rozalija, 73 let, Dom onemoglih. Hočevar Terezija, 65 let, Dom onemoglih. Volk Branko 3 mes., Čerina, Klemenčič Ana, 74 let, Boršt.
fhestm	foška
PREJ KNJIGOVEZNICA.
BRATA RUMPRET
prevzame vsa v knjigo-veško stroko spadajoča dela od preproste do aaj-finejše vezave in izvrši ista v najkrajšem času
ZA NAROČILA SE PR.POROČA MESTNA KNJIGOVEZNICA KRŠKO
Tve hodi domov prej dokler ne bo ddoroška pri ključena k hTitovi Jugoslaviji
»To pa je Rudi,« so mi dejali, ko sem prišla v neko našo vas in dekletom so zažarele oči ob tej besedi, kajti Rudi je res čeden fant plavih las in bistrih oci. Prava stiska zanj se pokaže na plesu, ko vsaka hoče vsaj enkrat plesati z njim.
Ob besedi »Rudi« se zabiesce oci tudi njegovih predstojnikov, saj je fant pošten, vesten in pa tudi spreten, njegova pot. je ravna, jasna in gre navzgor — k socializmu. Toda — od časa do časa mu pokrije čelo temna senca — spomni se na ploskajoče Vrbsko jezero, ki ga obrobljajo zmene in skalnate gore Alp, Dobraca, Svinje planine in Karavank. Prav tam v vasici ob Vrbskem jezeru mu je tekla zibelka, ob kateri mu je mamica prepevala: »Slovenska mat’ te je rodiva« .	_ .
Da, Rudi je Korošec. Njegov oce je zaveden Slovenec. Prav zato so ga Avstrijci črtili a ko je bila Avstrija priključena k Nemčiji in je hitlerjanski škorenj stopil na to lepo slovensko zemljo,. so očeta še bolj začeli preganjati, obsojati in zapi-
rati. Prav zato so mu takoj poklicali naj-starejšega sina v vojsko. A ta se ni nikoli več vrnil.
Ko je odhajal drugi sin Rudi, mu je oče dejal: »Glej, da boš bolj pameten«, in šel je. —
Ko so mu prvič dali v roke puško si je dejal: »Oh, s kako lahkoto bi ubil tele. hitlerjanske pse, ki so mi ubili brata, ki mi mučijo očeta in vso našo Koroško do smrti!«
S kako naslado je gledal, kako so zavezniki uničevali težke železobetonske bunkerje, ki so se pod težkimi bombami drobili kot škatljice od vžigalic.
Prišel je čas tudi zanj. Ko so se nemške čete umaknile v severno Italijo, jo je popihal z dvema drugima antifašistoma v Tirolske gore, ki so bile polne italijanskih partizanov. Tedaj, ko je bival v varstvu Tirolskih gor med sebi enakimi, je prvikrat prosto zadihal. Kadar so prišle na vrsto najtežje »akcije«, se je vedno
prvi javljal. Saj je znal prav dobro nemško, pa se je s hitlerjanslcim stražarjem najprej lepo pogovoril »po domače« potem ga je pa — pihnil. Ker je bil dober borec, so ga pošiljali vedno bližje v Slovenijo, končno je prišel tudi na svobodno Slovensko ozemlje v Beli Krajini, kjer ga je zateklo leto 1945.
Slekel je vojaško uniformo, toda na Koroško se ni vrnil. Od očeta je prejel pismo, v katerem pravi, da Koroška ni' svobodna, da sedanji oblastniki stopajo po stopinjah Gestapa, da nadaljujejo delo Hitler j ancev, saj ga zopet obsojajo na razne kazni, ki so mu jih naložili še hitlerjanci, na koncu pa je pristavil:
»Ne hodi domov prej, dokler Koroška ne bo priključena k Titovi Jugoslaviji.«
Rudi se zopet bori, tokrat ne s puško v roki, bori se pa za socializem ter trdno veruje, da pride dan, ko bo Koroška, priključena k Titovi Jugoslaviji, saj kri. koroških partizanov, internirancev, in izseljencev ni bila prelita zastonj :n takrat, ko pride ta velik dan, bo zopet stopil v tiho vasico ob Vrbskem jezeru, kjer mu je mati pela tako lepo, sladko slovensko pesem.
MESTNI KINO KRŠKO
18., 19. in 20. februarja: slovenski film:
Na svoji zemlji
23. in 24. februarja: sovjetski film:
Pisani spored
26. in 27. februarja: sovjetski film: Glasbena komedija 2. in 3. .marca: sovjetski film:
Sinja pota
5. in 6. marca: češki barvani film:
Jan Rohač
KRAJEVNI KINO SEVNICA
23. in 24. februarja: sovjetski film:
Talci
26. in 27. februarja: francoski film:
Kapetan
2. in 3. marca: sovjetski flim:
Bodočnost
5. in 6. marca: sovjetski film:
Sinja pota
ll[||||||[|||||||||||||||||||lllllillllll!!!IIIH
Danes so priložene čekovne položnice in naprošamo vse naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto poravnajo.
lillllllIlllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllN
Izhaja 14 dnevno.
~	7	T- 77 TTTTTTTTrTšn din — Čekovni račun št 605-95603-9. — Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik: VebleJozica.
Mesečna naročnina ^d,njedrna	krajni odbor 0F Krško, telefon 43. - Tiskala Mohorjeva tiskarna v Celju.