Drobli Iz užiteliske torbe (Nabral —nč—.) V uredništvu »Učitelja« se je izvršila osebna sprememba. Dosedanji urednik tovariš Vujica Petkovič jc podal ostavko na svoj položaj. Izvršni odbor JUU pa je izbral za novega urednika tovariša Radiša M. Stefanoviča, ki jc upravitelj vadnice na žcnski učiteljski šoli v Beogradu. Stefanovič se je že doslej prccej pridno udejstvoval na pcdagoškem polju in je bil sotrudnik raznih pedagoških listov. Obvlada odlično italijanščino ter se je tcmcljito poglobil v Montessorinino pcdagogiko. V poslednjem času sc jc močno poglobil v institucijo otroških vrtcev ter jih skušal popularizirati in modernizirati. Na Solunski fronti, kjcr jc bil komandir čete, je bil odlikovan s francoskim odlikovanjem legije časti. Tovarišu Stefanoviou k imenovanju za urednika »Učitelja« iskreno čestitamo in smo prepričani, da ga bo dvignil na višino modernega sodobnega evropskega pedagoškega glasila. »Narodna prosveta« posestrima našega »Učiteljskega tovariša« prinaša često tudi inserate zdravnikov, zobozdravnikov in drugih. V njih navajajo popuste, ki jih dajejo pacientom iz učiteljskega stanu. Zanimiva je opazka nekega zobnega kirurga, ki je izšla v »N. P.« nedavno in javlja dr. X. Y., absolvent medicinskc fakultete v Nanciju v Franciji: »Kao učiteljski sin dajem učiteljskim porodicama 20% popusta.« Geza Kohn ima največjc založništvo knjig v srbskem predelu naše državc. Zanimivo je, da je mož iz učiteljskc rodovine. NjegOA' oče je učitcljeval v sosednjem Zemunu, ki je bil tedaj še avstrijski. Mladi Geza pa se jc preselil v Beograd ter stopil v tiiskarsko obrt. Po pravici ga nazivajo Srbi za svojega največjega kulturnega dobrotnika. Saj nosi večina srbskih knjig ime njegovega založništva. V poslednjem času jc založil tudi knjige za narodne šole z nemškim učnim jezikom in je v njegovi založbi izšlo šest knjig našega ožjega rojaka Pavla Flereia, ki jih je napisal za nemške manjšinske šole in so vse odobrene od ministrstva prosvetc. * Šolskemu radiju posvečajo po vsem kulturnem svetu največjo pažnjo, V programu šolskih radio oddaj sodelujejo često tudi najvišji državni funkcionarji. Tako je n. pr. govoril v radiu prosvetni minister Č.SR dr. Derer šolski mladini ob 15-letnici obstoja republike. Brnska radio oddajna postaja pa je stopila tudi v službo pedagogike. Ob vseslovanskcm pedagoškem kongresu, ki se je vršil tam ob koncu prej.šnjega meseca, je prenašal mikrofon del kongresnega programa. Naš tovariš iz Vardarskc banovine, ki poučuje prirodopis in kmetijstvo na Solskem vrtu, gotovo ni menil, da se bo glas o njegovi delovni šoli raznesel tudi med nas. V dokaz, da ima učiteljski stan povsod težkoče, navajamo, da so tovariša iz južnega dela naše države naznanili nekateri neuvidcvni starši predpostavljenim oblastvom z glavno argumentacijo. češ: šolarji imajo svoje knjige in iz teh se naj uče, vrt pa naj pusti v miru. Na vrt pa naj s*re le — seljak!.. . Učiteljske lige za poglobitev stikov med narodi Male antante ter z državami, ki so naši državi naklonjene, so vzbudile vse povsod veliko zanimanje. Iniciator predloga o ustanovitvi učiteljskih lig, tov. Ivan Dimnik, pa bo moral izdelati še podrobne pravilnike, da stopijo lige čim preje v življcnje. Prav te dni poglabljajo naši državni krmarji gospodarske temelje Mali antanti. Naj jim slede še učiteljski za kulturne stike. Pred nedavnim se je mudil v naši državi poljski narodni poslanec Mihael Wovžinovski, naš stanovski drug in predscdnik Vseslovanskega učiteljskega saveza. Stopil je v stifce z ofici- jelnimi predstavniki naše organizacije v Beogradu. Izmed štirih knjig, ki jih je izdala za leto 1934. naša Vodnikova družba, jih je polovica izpod peres naših stanovskih tovarišev. Ljubljanska tovarišica Ilka Vašteiova nam je v »Vražjem dekletu« prikazala Valvazorja in njegovo dobo, celjski tovariš Franjo Roš pa nam je osvežil v knjigi »Zvesta četa« spomine na naša dijaška lcta in na čase, ko se je ustanavljala naša Jugoslavija.