r: ■ i List slovenskih delavcev v Ameriki dte v. 43. IS) Tort, 16. 1900. Leto Vin. -i Umor in samomor. Dvojna žaloigra. Tri milje od Rams« ya, N. J , ima premožni farmer A. \V. JI«*nnings ob Saddle r*ki veliko posestjo. Dne 13. junija popoludn« ga jf1 ustrelil njegov rejen^c Kdvard l»ur-nett in potem tudi sam <4ol>i pognal kroglo v glavo in sh smrtno ranil. Stari mož ima dve krogle v glavi, druga je prodrla naravnost v sence in prou*.r<'čila takojšno smrt. Jennings je bil 50 l*-t star in premož -n. S^daj 30lettiega moriiea Burni-tta je vzel za svojega pred Iti leti in vedno ravnal ž njim kakor s svojim lastnim sinom. Gl^de uzr >k v umira i. i h 6 n i ^ ne ve. .Jeunings m njegov rej^nec sta liila najboljša prijatelja. Os<»de-polni <1 si ti uta Idla skujiaj v solii in nikakega prupira ali glasnega go-vi»rjenja ni biLo slišiti. Ko so kmalu nat > vlomili vrata, ležala sta oba moža na tleh, skoraj br^z znam^.ija kakega l>"ja. Moža sta «•* pop«iltidne padala v sobo, in ak< bi riM bil » pr-'pirala, bi ju i»il moral vh;ik v liiAi rdt&ati. S • b- ko s > slišal' Btnde.Btt hiteli g"apa Jennitrgs in služkinja v sobo; Burnett j^ ležal nezavesten, stari farmer pa je bil že mrtev. Nihfte v hiši ni VRtanii dati ka-e^a pojasnila. Imel denarje in glad trpel. Paul \j Anbert, (>5 b-t -tar zlatar iz San Francisre je dne 1-1. junija dospel v New Y>>rk. I« kolodvora (Jrand ("mitral žtdeznice so ga vsled slabosti m rsli prepeljati v bolnišnico. Mož jo najbrže na potovanju zblaznel, kajti akoravno je imel mnogo denarja se Štiri dni ni dotaknil nikakega jedila. Anbert j« mi-lil obiskati sv« tovuc ra/.-tavo v 1'arizu. Zadušili in zgoreli! Osoda rudarjev. 11 ljudi zgorelo in 12 poškodovanih Pri nesreči v rovu v Manitobi je bilo usmrtenih osem osob. > Splašeni konj prouzročil nesrečo. Dne i:j junija s > je na Mulberry] 8t. v New Yorku Bplašil konj ne« kega italijanskima voznika in drvil o cestah l)va moža, kt^ra sta hotela vjeti sdivjano žival, podrl konj na tla m divjal dalje naravnost iji-mi krdelo na fea G letnega dečka, Ilami-nd IVdona, kt»*ri je bil pri pri«''! mrtev, štirje drugi pa so bili pošk idovani. Kričanje na vse kraj** bt-žečih otrok je konja št-bolj splašilo. Dirjal je dalje in dalje in š^* le ko so njegove moči prifi-1h omag >vati, s«' je nekemu policaju posrečilo ga prijeti. Poškodovani "tr> c\ so od o do (j let stari. Voznika so zaprii. Kakih 73 milijonov. Ljudsko številjenje za 1900 hode dne 15. junija večinoma dokončano iu v WaBhii'gtonu so izračunali, da bode število prebivalcev znašalo kakih 7:J milijonov. * Na podlagi tega pomnoženja bode p iglaniška zb mica kongresa dobila še kakih 30 članov. Gosji ) Ilko Schmidt so te dni v New Yorku zaprli, ker s^ je upirala odgovorjati ne vprašanje censorja. Pred zveznim komisarjem je izpovedala, da je prišnl nv ž k njej, k> ni imela časa mu odgovarjati. Ko-mivar jo je izpustil, k > je v ta na mei^j) »klicanemu uradniku ?.u Ste-viljenje da1 a potrebne o sobne ju_ formacije, med drugim tudi da je „27 let stara4'. Rumena mrzlica. Washington, 12. junija. General Wood je danes naznanil, da je od 1. do 10. t. m. umrlo vSants Clara peten« vojakov. V Morr« Castle. Santiago, pa korporal Wil liam P Jbhusou vsled vnetja srčne mrene. I ----' Druži n a uničen a, od d ru g e družine zgoreli sta riši i n j ^ d e n otrok. Dne 15. junija ob uri zjutraj je nastal požar v stari petnadstropni fitnnovalm hiši št. 34 na Jackson St. v Ni w Yorku. Moški in ženske, d i ■ č k i in deklice in deteta so postali žrtev plamena, od kterih Id rnore-niti niarsikak'ga r. šili, da niso kakor se v takih slučajih navadno zgodi smrtno prestrašeni prebivalci pri poskusu s^ rešiti, odprli vrata in okna, vsled česar je prepih v gorečem poslopju pospeševal razširjanje plamena. Vsa družina delavca Vilj. m Cott ra, obstoječa iz očeta, mat re in p.'tero otrok j»« naši-gmzuo smrt v plamenu. Od družinf Marine so zg> reli < č'--, mati in Gbt-na hčerka, nu d tem ko je bilo p^-t-'r«) otrok istedružine p< škodovano. I1h?uii imenovanih so stanovale v hiši še tri droge družine, od kterih sta nile |h dve i s »be več ali man; nud > poškodovane. 11.ša ima na obeh straneh p >žar-ne b stve. Kakor videti je nastal 'i^enj na sto[>rrfcah od 2. do 3. nad-strop,a, toda nihče ne vc kak<>. Zelo mogoče j■•, da je i?teg:t i,an« ti-la zlobna r -ka, t du d >kax"V vkljulj skrbne preiskave niso našli. Zvečer it--tega dne je nastal p< žar v še-,tnad^trojinem p »slopju št. ii<• liutgeis St., v kterem stanuje j družin. Pri t m požaru je neka! ženska naš! i smrt pet druzih osob j pa je bilo .eč ali manj hudo poškodovanih. ko so se s skakanjem skozi okna f-kušali rešiti. Ogenj je nastal v > r dajalnici pritljičja in se širil s t;, o hitrostjo, lj obnes d. nego brizganje dreves z dragimi stroji. Delajo zopet v dveh rovih. H o u g h to n, Mich., 11. junija. Dva rova Calumet in Hecla rud nika, v kt> rih je nedavno g relo, je pregledovale rudnikov preiskal in popolnoma varnim spoznal. Z delom bodo takoj zopet pričeli. Druge rove bodo preiskali kakor hitro mogoče. Mogoče, da je rov št 2, v kterem je nastal požar, tako hudo poškodovan, da ue-btdo mogli \e5 v njem delati. brili norce, toda vzel ni nič. Policija misli, da je tat blazen, kajti tak tat, kteri ne krade jej dosedaj ni bil znan. Nekdanji suženj. Cincinnati, (J., 14. junija. BI zu Lisbona v tukajšni državi je v okrajni ubožnici je umrl Janes najstarejši mož v vsej deželi. Bil je rojen v Virginiji 1.1777. kot Buženjiu iz kupnega pisma od 1. ISOO, ko je bil suženj prodan dru-gemu gospodarju je razvidno, da je bil takrat 23 let star, toraj dosegel starost 123 let. V slednjih letih si ni mogel nič pomagati in živel od podpore ljudi. Njegova nad 90 let stara in slepa žena še živi. Razstrelba vsled štrajka. W i 1 k e s b a r r e, Pa., 13. junija. Vsled razstrelbe v premogokopu ,,William St.", tvrdke Connell Coal Co. je bil inženir John W Jenkins. 30 let star iu oče dveh otrok usmr-ten, njegovi trije pomagači pa bili nevarno opečeni. Rudokop že tri mesece ni bil prezračen ker so delavci na štrajku in ko se je Jenkins s svojimi pomagači peljal v jamo, je ob njihovih lučih užgal plin kteri se je tam med štrajkom nabral. BODI previden na potovanju! _Kuy>i tvoj parohrndai listek pri Fk. ijAKSEKJU, 109 Greenwich St., ker tu le odpošlje s prvini dobrini parnikom, preskrbi celin, tlobr.i stanovanje in hrano. Ako kdo v New York dospe na kak kolodvor in se ne ve kam obrniti, naj yre na postaji k telefonu in nas pokliče" 3795 CORTLA.ND in slovensko se z nami imeni. Pri 15 centih, ktere da za telefon prihrani dolar je! Požari. . £est požarov v dveh urah. Šest požarov v gorenjem delu mpsta New Yorka je dne 13. junija zjutraj dalo gasilcem več ur napornega dela. Brez dvoma bo več teh požarov zaneti li požigalci. Načelnik gasilcev meni, da so tatje za-palili hiše, da bi v splošni zmešnjavi znmogli neovirano krasti, toda proti temu mnenju se t'a marsikaj oporekati. Ako bi bila tatvina povod požiganju, >4>i bili gotovo enkrat zasačili kakpga tatu v kaki goreči hiši, kar se pa dosedaj ni pripetilo. Omenjeni požari so bili v isti okolici, kjer so tri dni po {»reje vskd pazjivi sti nekega čuvaja preprečili požiganje. Prvi ogenj jf nastal ob 2 uri zjutraj v drvarnici pod hišo. Lajanje psa je zbudilo prebivalce, kteri so našli eveja stanovanja z dimom napolnjena. Gasilci so dospeli še pravočasno, du se je preprečila nevarnost, kajti prebivalcev se je polastil velik strah. Ogenj so pogasili preti no je napravil veliko škodo. Uro kasneje s zapazili ogenj na drugem kraju, kterega so tudi kmalu zadušili. Ko so še gasili pritekel je nekdo in poročni, da gi.ri hiša v bližini. Ko so gasilci dospeli tja, so bile h stopnice v plamenu. Tudi tu so sledovi požiganja. Neka ženska na 83. St. je sanjala, da se je razletela svetilnica v njeni sobi. Prebudila se je, in našla, da no s--1 sanje uresničile. Po hudem naporu ee je ga-s,v;r>n: posrečilo ogenj omejiti. Prebivalci neke hiše na 3. Ave. so bili v trdnem spanju, ko je pričelo goreti v proi ajalnici pritličja. Ogenj so j»ogasili, ko je napravil -3200 škode. Ker policija ni vstanu prepričati zlubno počenja nje požigal-cev, bodo morali najbrže gasilci v onem delu mesta po noči patruli-rati po ce$ti. Lasarjevi demanti. Niagara. F ali s, 13. juniju. Kakega pol p;nta demantov so našli pri neki mladi gospej, ktera j» bila s svojim možem n?* žemtovan-! je preje radi tihotapstva z demat imel že večkrat opraviti z oblastmi Vkljub zatrjevanju, da nista vedela, kaj jima je Lasar vtaknil med prt-Ijago, so zaprli mlado zakonske dvojico. Demanti so vredni baj^ $75.000. Lasar je dospel v Montreal v ponedeljek zjutraj iz Evrope, ii ker je že poprej tihotapil demante, so ga opazovali. Colninski uraduik Clark je za njim stopil na vlak \ H am il tonu in postal pozoren na mlado židovsko dvojico, ktera je bila navidezna na ženitovanskem potovauju. Pazil je na dvojico in dal isto zapreti, ko je dospel vlak na posestvo Zjed. držav. Demanti so bili v zavitku, kterega je nosila nevesta. Slednja je trdila, da jej je zavitek dal Lasar v darilo toda 6 tem pog jem, da ne sme istega preje odpreti nego ko dospe v Zjed države. Da so razun dvojice zaprli tudi La sarja je samoumevno. Lasar je trgovec z demanti N-w Yorku. Enkrat so ga že zaprli vsled tihotapstva, takrat je imel pr sebi za $70,000 deman-^tv. Toda radi pomanjklivih dojcazov so ga odpustili in tudi demante je dobil nazaj, ko je plačal od ujih eolnino. Štrajk premogarjev končan. Spri n g Vakley, 111., 14 junija. Strajk tukajšnjih premogarjev je bil včeraj večer od Unije končanim spoznan. Štrajk je trajal 50 dni in veljal Spring Valley Coal Co. $50.000. <3 lavni poslovodja S. M. Dalzell je unijo pripoznal. Nesreče. ^eleznične nesreče. Spokane, tVash., 12. junija. Vlak Great Northern železnice je danes zjutraj skočil iz tira pri Sum mit, Mont-, in bilo enojndvajnet potnikov ranjenih. \V i 11 i a m p o r t. Pa., 13. junija. Pri Cammal, oG milj od tukaj, se je danes dogodila uearrča na železnici, ko so prevažali hlodove in bilo šest mož usmrtenih, sedmi pa je smrtno poškodovan. Železnični vlak je skočil čez 300 čevljev visok nasip. Vodja lokomotive in kurilec in štirje italijanski delavci so bili na mestu usmrteni. Lokomotiva in voz sta bila na koščeke razbita. County Coroner in pogrebnik sta o polu noči došla na mesto nesreče. ^'rešnje in krogle. Tatje č rešen j so dne 14. junija v Maspeth, L. I., obstrelili 401etnega farmerja Mahat la Steu.oerja in istega bržkone smrtno rai ; Stem-berjeva farma je blizu poti v Dry Harbor. Dne 14. junija ob 11. uri zjutraj je videl kako sta dva nn ža plenila njegove čr-šnje. Z vilami, ktere je imel ravno pri rokah je ti i tel proti drevfsu, toda ž.- sta ga zapazila tatova in splezala doli. Jeden tatov je potegnil revolver in zaklical farn.erju, k;ikor tudi njegovemu delavcu, kteri je šel nekaj korakov pred njim, naj obstaneta in ustrelil v zr«k. Toda Stember •se ni dal oplašiti, ampak pogumno korakal proti možem j i, im, zakli-eavši naj brzo zapustita njegov vrt. V istem trenotku so zagrmelj trije -treli zaporedoma. Prva krogla ni zadela, druga mu je zdrobila roko in tretja mu je prodrla trebuh. Smrtno zadet se je zgrudil Stember na zemljo. Morilca sta pobegnila, toda t'armerjev delavec jtrua je bil vedno za petami. Ker se ju ni upal napasti, bi mu bila morda konečno u$la, da ni k sreči delavec ugledal policaja, kteremu je v naglici ■»poročil grozen dogodek. Policaj to je nb.al za begunoma in ju tudi lohitel. Nastal je strašen boj. Jelen begunov je nastavil revolver ta policaja, drugi pa je hotel udrihati po njem z bodalom. Toda policaj je z gorjačo pobil najpieje one ^a z .revolverjem in potem tudi njegovega pajdaša in ju zvezal. Evropejske in druge vesti. M a d r i d, 13. junija. ,,Herald' naznanja, da je finančni minister seuor Villaverde odstopil. Bero lin, 13. junija. Državni svet je odobril danes od državnega /-bora včeraj sprejeti predlog glede pomnoženja b rod o rja z dutičnimi stroški vred. Za usluge, ktere si je ori sprejetju predloga stekel državni tajnik mornarice, admiral Tirpitz, mu je cesar podelil plemstvo. Oldenburg, 13. junija. Veliki vojvoda Frederik, Peter Nikolaj Oldtmburški je umrl danes opolu-Ine na svoji poletni rezidenci v Rastede. D u t\a j, 13. junija. Na svetov-npj razstavi je danes nastal pežar v narodnem pavilijonu Bosne in Hercegovine, vendar so ga pogasili preduo je nastala večja škoda. Dunaj, 14. junija. Od tukaj je pobegnil tovarnar Edmund Zilger z doto svoje žene, s ktero je uprav poročil. V Iuomostu se je sam umoril uradnik c. kr. železnice John grof Thun pl. Hohenstein, kteri ima na južnem Tirolskem obilo pie menitaških soroduikov. Simla, 14. junija. Nad šest milijonov osob živi sedaj od javae podpore. V B mbayu se je števil, podpore potrebuih m i noli, teden oomnožilc za 200 000, to pa zate ker so ljudje iz bojazni pred kolero tja bežali. Mrtvi motormen. C h i c a g o, 14. jnnija. Zelo redek dogodek se je pripetil danes b potniki gosto napolnjenega voza po-nličneželeznice na Indiana Av. Pred tovornim vlakom je minolo noč na 40. St. šinil mimo voz brez voditelja, motorman H. A. Morgan ae je vsled srčne kapi zgrudil mrtev na tla. Ko je sprevodnik videl, da se motorvodja ne ravna po njegovih znamenjih, podal se je na njegov prostor in našel truplo pri krmilu. Kako lahko bi se bila pripetila nepopisna nesreča. Odlok na korist Sampsona. Wash i n g t o n, 13. junija. Sodišče je razsodilo, da je pri uničenju admiral Cerverovega brodov-ja pri Santiagu admiral Sampson imel poveljništvo in ne Schley, dalje da je bilo špansko hrodovje slabotnejše od amerikanskega. Za vsacega častnika in moža španskega brodovja bodo dovolili 8100 ali skupaj -SI(Hi 700, od kterih dobi Sampson 88335, Schley pa $3000. Dijaki bodo delali na farmah. \V i c h i t a, Kans., 14. junija. V Kansasu niso mogli dobiti 20.000 osob, ktere p trebujejo za žetev. Sedaj so dijaki iu dijakinje raznih koleg jev sklenili iti na polje in opravljati farmersko delo. Pet ato deklic bi de jutri dopoludne že pričelo. Dijaki F.iirnvnt kolegija iu Southwestern Kansas kolegija v Winfieldu so pri tem podjetju posebno marljivi. Mnogo je v tem delu izkušenih, ker so že preje opravljali farmarsko delo, toda veliko število deklic pa še farme nikdar videlo ni. Kaj Parizani pijo pred jedjo? Ravnokar je i si ohranilo zdravje in pamet, ako l>i pili TKI- MKIKVO AMKKIKANSK.O ti RENKO VI Nt >( I riner American Eli.xirof Hitter Wine) ktero jioveča lek veliko lw>ljše in nima tako slabih kakovosti kakor absinth ampak samo dobrodelne I Pomaga prebavah, čisti jetra, ledvice in v istini vse organe, naredi novo kri in istočasno čisti pamet. Njegov okus je veliko prijetnejši in linejsi nego al>siiith. Kadi te^a pij 1'rinerjevo anierikansko grenko vino, klere^.i i/.deljuje JOSEPH TRINE K 437 WllSl 18. SI". CHICAGO, Il.l. , in kterega lahko dobiš naravnost <*l njega ali pa v lekarnah. Daje se tudi lahko otrokom seveda le po malem in p« rsebno v |>oletneni času je dragoceno zdravilo za vsacega, ktero naj bi imeli pri rokah pri vsaki hiši. Isto pripori ča mnogo izkušenih poštenih zdravnikov, kteri so kakor vsi drugi nasprotniki ab-sintha. JOS. TRINER, 437 iS Street, Chicago, Illinois. Seveda... misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi .... Toda ... ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — lito je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LASS LINDEN. - - - MICH. PRODAJA SE POVSODIV SODCEKIH IN STEKLE- a Entered aa second class matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 189f. „GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Xsdajatelj in uredniž: Published by F. 8AK8EB. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, «a pol leta..............$1.60, Za Evropo sa vse leto .. . gld. 7.—, „ „ „ pol leta----- 3.50, t „ „ čatrt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki „Glas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto. GLAS NARODA" („Voice of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon iy Order. Pi • spremembi kraja naročnikov cvrosimo, da ae nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nas) wnika. Dopisom in pošiljatvam naredite uaslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City Telefon 3795 Cortland. Velika komedija. ,,Politika je vendar v marsikak^m oziru velika komedija," tako je skušal zagotavljati časnikarska mar jo-neta necega meščanskega lista. Le v marsikakem oziru? Vse vnanje bistvo meščanske politike v sedanji stopnji meščanskega družbinega reda ni nič druzega, nego velika komedija v raznih spremembah. Notranje, pravo bistvo one politike ni nič druzega, nego edina skrb za materijelne gospodarske koristi posameznih osob in skupin razredov- Toda kje je ona meščanska stranka, oni meščanski razred, kteri bi imel dovolj poguna to pripoznati? Nikjer. In ako se boje to pripoznati, potem eo prisiljeni — ,,igrati komedijo". V meščanskej izkoriščevalnej politiki se nahajajo tudi hladnokrvni ljudje, kteri včasih, skoraj bi rekli, z odprtimi kartami igrajo in naravnost povedo kaj nameravajo. Kaj tacega je čitati v ultrakapita-lističnih strokovnih listih, kteri so precej gotovi, da jih ne čitajo delavci in zato jim ni potreba dati krinke na obraz. Toda kako redko-krat se to zgodi? Veliki kapitalist, kteri se poda v politiko, naj bode še tako zeln hladnokrven, prav dobro v£, da ima dovolj uzrokov ne preveč od kritosrčno govoriti in se potem ravnati. Njegova moč ga pač včasih spelje k drznemu pripoznanju zmage, ali pri tem še vedno igra neko malo komedijo, ktero mora prikriti, da nema nič druzega v očesu kakor čisto egoistično prizadevanje. Celo naši ameriški magnati tru-stov kakor Mark Hannain sodrugi, ne povedo nikdar odkrito, ako niso popolnoma med seboj, da politizirajo le izključno na korist svoje lastne obrtni je in svojega mošnjička. Vedno varujejo ,,deželo", varujejo splošoost kadar to velja za varstveno colnino, in varujejo seveda tudi celo „koristi"delavčevi In ako gospoda to še sedaj za potrebno smatra, kaj zamoremo potem pričakovati od njenih lakajev, politikarjev, kteri potrebujejo igro komedije v dvojnem oziru, ker se na dvojen način pokrivati morajo: Ne le njih lakajske razmere k velikemu kapitalu, temveč tudi njih barataška politika na račun lastcega žepa? Ti morajo svojo komedijo posebno prepričevalno igrati poslušati, V lepih komedijaških barvah slikati, ker so v njih poli- tični eksistenci popolnoma odvisni od volilne množice, ktere koristi zastopati vedno zagotavljajo. Todavdruzih meščanskih vrstah zadeve tudi niso drugačue ali boljše. Nasprotno. Ko vidijo, da upadajo njih namere, da nemorejodoseči čila, se pomnožuje potrebščina zadeve prikrivati z idealističnim zastorom, samo da si pridobe privržencev, kar bi v drugem slučaju gotovo ne storili. Tako komedijo igra sedaj pri nas srednji stan, meščanstvo. Zastopniki delavcev so tem ž« mnogokrat rekli: „Vaše trpljenje je v tem, da veliki kapital s svojo gospodarsko močjo v izdelovanju vsako malo tekmovanje zatre, malo trgovino ugonobi, gotove posredovalce med izdelovalci in prodajalci na steno pritisne in kožo čez glavo potegne; — mi razumemo toraj popolnoma, da Vi velikemu kapitalu naznanjate uničevalno vojno; mi razuiuemo vstrajati, ne da bi se udeležili bitke, ker njih cilj je nam preveč reakcijonaren. Todd malomeščanstvo samo ne govori tako. To ne poseže tam v borbo kjer bi imelo, ker ueče samo sebe v meso urezati in to iz bojazni ker so sami kapitalisti, akoravno tudi majhni; niso Bicer več zadovoljni z gospodarskimi razmerami, zato pa tavajo sedaj za to, sedaj za drugo političuu stranko in uganjajo komedij >. pri tem pa tako prepričevalno modrujejo, da bi radi še delavcev pred svoj voz upregli. In zopet -e nahajajo politikarji v teb vrstah meščanstva, kt^ri se ne le udeležuje te komedije, temveč še kaj dodajo. Ti politikarji stojč deloma z vsako nogo v obeh kapitalističnih taborih, boje se preveč nagnoti najodno stran in igrajo glu mača na vrvi. Drugi zopet si položaj ogledaj') z druge določene strani, gledajo prav nesramno v razmere in govorijo ter slikajo z dičnimi barvami v mnenju: „Kdor obilo predstavi, predstavi za vsacega nekaj." Tako vidimo našemljeno kome dijo se vleči skozi vse politično življenje n;' ščanstva. Pošteno- in odkritosrčnost je najti edin le pri delavski stranki, ktera neprekrilo pravi: Mi se borimo v razrednem boju v varstvo naših razrednih koristi. Namera delavske strauke je odpravljeuj^ vseh druzih razredov in nadome-stenje kapitalističnega gospodar sk^ga reda z jednakopravnoBtjo 111 enakoveljavnoBtjo vseh slojev ljudi Delitev Kitajske. Ko se je pričela že preje pripravljena vojska proti Španiji za „opro-stitev" Kube in naše brodovje od-riuilo proti Kubi, je jeden najzlo-glasnejših senzacijcnelnih časopisov New Yorka prinesel vest na Čelu posebne izdaj« z velikanskimi črkami: ..Havana ours 1" (Havana je naša). Kakor znano nismo upali Havano nikdar resno napasti in bi jo spluli ne bili nikdar dobili — kakor se je pozneje pokazalo — ako bi se ne bil general Toral v Santiagu dal podkupiti, ampak vetrajal šo teden dni. Valed velike nevednosti v inozemskih zadevah iti lahkovernosti množine amerikauskega ljudstva so slednjemu z jednako drz-uostjo že večkrat naznanili o popolnem porazu vstašev na Filipinah. Amerikauski ,,oprosti te lj i" so v loto in dan trajajočem bojevanju, usmrtili kakih7000Filipincev. Ker pa Filipiuci štejejo najmanj šest. milijonov duš, bodo tako zgubo bojevalcev že utrpeli. Seveda je se aj pred volitvami, naši vladi mnogo ležeče na tem, da se razmere na Filipinah pokažejo občinstvu v najlepši luči. In vendar je vlada sedaj primorana namesto del vojaštva, kterega službeni čas je.dav-nej potekel, odpustiti domov, poslati še več vojakov na nesrečue otoke. V tem treuotku je čuti dru^i krik, kterega je zagnalo senzacijo-nelno časnikarstvo v raznih izrazih namreč „delitev Kitajske", o čigar pomenu navadno občinstvo niti pojma nema. Delitev Kitajske! Mar li vš naše ljudstvo, da ima to neizmerno cesarstvo 361 milijonov prebivalcev, toraj več nego Rusija (130 milijo nov), Zjedinjene države (75 mili- boxerjev. Oboroženi so bili b sulicami in meči, le malokdo je imel puško. Angleški vojaki so imeli Maxim top. Sedaj bode resno. Tajnik japonskega poslanstva v Pekingu umorjen. jouov), Nemčija (53 milijonov), Velika Britanija (39 milijonov) in Francija (S8 milijonov) skupaj ? ! Večina ljudi nema pojma o tem, da tam nemarno opraviti z ..divjimi" ali ,,polodivjimi" ampak z ljudstvom Čigar sicer povsem čudna toda visoko razvita omika je cvetela ob času, ko so naši pradedje še na pol divje živeli, ko se ime našega Odrešenika na svetu še ni imenovalo, ko del sveta, v kterem sedaj živimo še ni bil znan staremu svetu. Morda so bili celo Kitajci, kteri so že tisoč let pred Kolumbom stopili na obali dela sveta, kterega dandanes imenujemo Amerika. Nemogoče bi to ravno ne bil<\ kajti v naši deželi se nahajajo sledovi tisočletne omike. Ali vedo krščanski verniki, da sta ustanovitelja vere in preroka morale Buddha in Confuciue, v ktera verujejo Kitajci živela več nego pol tisočletja pred Kristom? In ali vedo, da je vera, ktero sta učila ta dva moža tudi polna modrih načel iu globokih svetovnih nazorov, kteri h ni moč nakrat našteti? Ali imajo zagovorniki onih raznoverskih misijonov, kterih prizadevanje je dalo povod k sedajnim nemirom, pojem o tem, da bi pri Kitajcih zelo malo opravili, ako bi j.m misijonarji skušali vsiljevati pravo vero ljubezni s puškami in topovi. \rBe to navedemo le, da pojasnimo našim čitateljem kako neizmeren pomen je iskati v dogodku, ali marveč v celi vrsti dogodkov, kteri bi se dali le količkaj primerjali s frazo: „Delitev Kitajske". Ogromne gospodarstvene posledice hi nastale iz tega skupaj z etično in politično prekucijo, kakoršne svetovna 7godoviua dosedaj še ni zabeležila. Kaj je vendar amerikansko ljudstvo preslepilo, da ima o ,,delitvi Kitajske" tako otročje nazore kakor bi se šlo za podjarmenje kakega indijanskega plemena ali prisvo jenje llawaja? Najbrže primeroma malenkostna vojaška moč Kitajske, ištvo' IfJŽi ™n< g. trupel brez glav, bodosi na vodi ali na kopnem. Ako Je v:detl 8trašuo °Puet°- čitamo kako parstotnin pomoršča- j:3eilie m Colil m"sta so zapuščena, kov, vkljub sovražnim namenom i S h a n g h a i, 13. junija. Po sled-kitajske vlade, vsaj za sedaj 2a.. ""h poročilih je bil kancelar japon-dostuje v obrambo inozemcev; ^ akega poslanstva v Pekingu že si predstavljamo v primeri ogrom- POIldeIJ*k umorjen. Zunaj glavnega nim številom prebivalstva vsega ce-!rae8ta delai° K,ta^1 "tvrdbe in sarstva res malenkostno kitajsko j kak°r PraviJ° 90 »astavili svoje to-armado, ktera se je vojskova]a P^ve proti amenkanskemu misijo-proti Japonci, potem se nam „de- Ijtl lu bntifikemn poslanstvu. litev Kitajske" res dozdeva vero-!elauec ZJe(L držav Je Poslal baJe sela v Tien Tsin s poveljem, naj skih vojakov s štirimi topovi po severni železnici dospelo pred Peking. Položaj tamodnjih tujcev je zelo resen, nihč« si ne upa iz poslanstva h k ter mu spada. Iz naših novi! kolonij. London, 13. junija. V posebni izdaji objavlja „Times" sledeči br-zojav iz Pekinga : „Med tem ko je kancelar japonskega poslanstva Sugiauua Akira nejborožeu šel za svojimi uradnimi dolžuostimi, so ga vojaki Tung Suh-Sianga od telesue straže cesarice na železuični postaji v Manigale na surov način umorili. Da bode dospela zunaj na pomoč, pričakujejo vsako uro. Sedajni osamljeni položaj Pekinga, razdejanje posestva ptujcev v deželi in osebno nesigurnost pripisujejo naravnost izdajstvu kitajske vlade." Vsled umora tajnika japonskega poslanstva smatrajo tu položaj na Kitajskem tako kritičen, da vidijo in zbirati se vojskine oblake. Iz Yokohame se brz javlja, da je ja-pouska vlada poslala še štiri vojne ladije v Taku, in da ima 4000 mož pripravljenih za izkrcanje. Za sedaj se ni bati, da bi Japonska post« ipala na svojo roko, ne da bi skupno delovala zdrugimi oblastmi. V evropejakcm snvetu so baje sklenili, cesarici odpusti ti, ako odslovi svoje Mandschu svetovalce in Tsung li Yameua pooblasti, razna poslanstva obvestiti, da vlada ne bode ovirala nb -d inozemskega vojaštva. I/, poročil poročevalcev v Tien Toinu, Shanghai in druzih pristanih so razvidne grozne razmere. Iz Tien Tsina se brzojavlja, da bodo poslanci oblastij energično zahtevali, da se odstranijo ptujcem sovražni svetovalci cesarice vdove in postavijo na njihovo mesto zapadni j omiki prijazno misleče može. Kjer je razsajalo general Niehovo v00 vo-lilcev od kterih spada 24.000 na Havano. Volilnih krajev je 76 Vojna med Eoerci in Anglijo. Bitka pri Pretoriji. L o r do n, 14. junija. Roberts je posla' včeraj oiicijeluo poročilo, da se vrši bitka pri Pretoriji, povedal pa ni, ktera stranka je bila tepena. Preko Loureuco Marquez je dospelo neuradno poročilo iz boerskega vira da je pri Donker Honku divjal hud bjj, v ktererr so V ili Angleži nazaj ztpodeni. Tj poročilo tu le malokdo veruje. To je najbrže ista bitka, ktero Roberts o menja. Sploh pa prihajajo sedaj iz južne Afrike dulga pt>r«.čila o razmerah v Pretoriji med in po podaji, posebno o v mestu vladajočem strahu in splošnej zmešnjavi. Povsodi v Oranje državi iu deloma tudi v Transvaalu vihrajo bele zaBtave Ženske tekajo okolo objokane, ker ne vedo, ako bo njih možje, očetje iu bratje še pri življenju, ali ako so že zdavnej padli na bojnem polju. Iz Lourenzo Marquez se brzojavlja, da Boerci dobivajo vse potrebščine iz Delagoa zaliva. Tja sta doBpela dva parnika s 4000 tonami tovora za Transvaal. Dopisi. Dne 6. t. m. je premogarska Unija prirtdila v«iik „Picnic". Ob 10. uri dopolndne smo prem« garji z štirih rovov pričeli po m^tu marčati s pripetimi društvenimi znaki in regalijami t^r odkorakali na odmeujeu prostor. I dn-ležilo ee je 800 premegarjev. Ko smo do-speli na določeni kraj je delegat štrajkujočih tovarniških delavcev na zvišeuem mestu prečital imena onih skabov, ki so mesta štra kar-jev prevzeli in ti niso bili zamorci izjuga importirani,ampak belnpolt-ni ,,kulturni" skabi in m^d njimi več tacih, ki so prelomili prisego delavske zveze. Rudečiea je oblila slednjega količkaj značajnega Slovenca, ker je bilo slišati toliko imeu naših rojakov iz zapisnika skabov. Da se pa nadalje ne bode delalo s skabi, je predlagal delegat štrajkujočih delavcev energično nastopiti proti temu postopanju, in ako bi sami štrajkarji ne im^li dovolj moči delo popolnoma vstaviti, naj bi jim prišli na pomoč organizirani premogarji, Popoludue se je o tej zadevi vršilo posvetovanje iu zaključek je bil, da v slučaju potrebe v obrambo štrajkarj^v premogarji takoj pristopijo na p m'č\ Skabi so pa žh tisto [>• po!udnedelo zapustili, nekteri pa že tudi mpsto, ker tukaj ni več varno nje. Sramotno je res, da nekton rudni možakarji hočejo uoičiti m f- delavskih Unij iu prelomijo delavsko prisego ; škodujejo sel.i in svoji m tovarišem in osramote svoje rojake pred drugimi narodi, zat > Varn kličem dragi rojaki po štru -j Ameriki : pristopite k svojim Btrokovtfim Cuijam iu nikdar u« dajte povoda, da bi zamogel kdo r«-«T-i : Slovenci so za skabe delali." Se nekaj imam povedati r Jak. m izvan La SalU> in sicer: tukaj stno imeli ŠtetjeSlovencev in t smor >ia-ki sami napravili, povi d temu je dal načrt stavbe slovenske cerkve. Našteli smo oiJG duš in sicer: l'40 možkih, 6t> žensk iu 90 otr. k, ože-njenih 60, na boardu jih je l>o iu kakor je razvidno tudi še 6 deklet za žen i te v. Dne S. junija je bila zadnja seja < d-bora za stavbo cerkve, povabljen je bil tudi čast. g. Šušteršič iz Jolieta, a prišel je k seji malo pozno in bil najbrže zadržan pri važnem potdu. Predlogov glede nabiranja novcev je bilo mnogo in različnih, nekaj celo humorističnih, pr-fcita! i so tudi zapisnik onih, kteri eo obljubili in koliko s<. obljubili : ta obljubljeni dolg je baje znašal kakih SG00; prešteli so novce in teh je bilo kakih 81,'iO. Kedaj b« demo im^li cerkev v La Saj le, tega še n«*-moremo povedati, gotovo pa je, da bodemo morali še precej časa čakati in imeti dovolj novcev na razpolago. Srčni pozdrav rojakom. Simon Kavčič. Waukegan, III., 13. junija. Gospod urednik, blagovolite sprejeti v list mojih par vrstic, da naznanim rojakom žalostno vest o smrti mojega sina, kteri je po kratki hudi bolezni umrl; kre-ga je namreč tako vil 6 dni; in vBakomu se je smililo to ubogo dete, kdor ga je videl; dne 10. junija pa je umrlo iu ga potem pokopali. Naj v miru počiva. Mat Žilko. La Salle, III., 10. junija. Cenjeni gospod ureduik „Glas Naroda", še enkrat sem si vzel pogum pisati za naš delavski list. Za tvarino sem si izvolil strogo lokalne stvari in delavske razmere, a prosim Vas v naprej, da moj dopiB ne koufiscirate in v papirni koš ne potisnete. Moje pero je sicer tako zelo zlobno, da ueče pisati, ne da bi na koga svoj strup izlilo, seveda najraje napada aristokracijo in bur-žiazijp, zato mi je žal, da pridejo danes na vrsto pravi proletarci. Tukaj štrajkajo delavci v dveh tovarnah za zvišanje plače iu skrajšanje delalnega časa; v tovarni za izdelovanje bele ploščevine (cing) in pri stavbi nove tovarne za cement. Vsled imeuovauih štrajkov je tukaj več sto delavcev brez dela, seveda med njimi tudi Slovencev. Preduo so delavci pričeli štrajkati so si osnovali svojo ,,Uuionlt in vsi k tej pristopili, vsled česar je nekoliko časa delo popolnoma počivalo; kmalu so pa kontraktorji začeli po hišah iskati skabov in jih tudi nekoliko dobili, med njimi še celo več uuijskih delavcev, kteri se prevzeli vlogo skabov in tako se jim je pesrečilo po malem delo nadaljevati. / * V Kretanje parnikov. New York dospeli: 13. junija i/ Genove / 986 jiutniki. Bremena s. 57.} Hamburga / 1220 ,, F.nis", ,,Kaiserin Maria Theresia potniki. ,,Patricia", 14. junija i/ potniki. ,,Auguste Victoria", 14. junija i/ llambuiga s 627 potniki. * Dospeti imajo: ,,Champagne" i 1 Havre. ,,Servia" iz Liverpoola. ,, Rotterdam" i/ Kotlerdama. O d p 1 j u 1 i so: Gascogne", 14. junija v Havre. ,,Konigin I^mi^e", 14. junija v Bremen ..Columbia", 14. junija v Hamburg. ,,1'alatia", 16. junija v Hamburg. „Ems", 16. junija v Genovo. ,,SpaarnsI<>vausko K atol. Jnduoto, sedaj v 1 lv Minn , na| »i blagovolijo izvoliti delegate za glavno zborovanje dne 4 5 in 6 julija v Ely. Minn., naj naznanijo prvemu tajniku Ju^.Blov Kat'V J (in< t-, na jih ta priori v glasilu. EI.Y, Minn, 14. aprila 1900. Ivan G o v ž e, I. tajnik. Društveno glasilo je ,,GLA8 NARODA"* od Weier City. Kans.. 12 junija. Večkrat « -m pisni k;tk dopis toda nikdar še ne tak«, važnega kak-.r danes, ko imam sporo« iti veselo vest- P »ročal sem rojakom glede na kako se nam j-- hndo godil ali vendar hvala B »gti trud n prido »njali ni obdaril z otroci, pač pa a pršili' ž^njem, bi imel« tu Inpo prilik«, storiti dobro d» !o Krščanske ljubezni ! ■g:\ Strajka in *'>•> C n g i ill st j r in m zah t<-v- t .v od I l|f|M|ll ri. Sed 11 y iu J P' del bil za-to smo s»* | 13 utegni. Mii družbe p sicer c*ui šannga pi iu več dr p i prem £ k sasu po > ur tu-li po ta štrajk poravi Indiani in Arkansa še ne vem. Tukaj s djuj-m < naše zm? mnogoterim sem <1 s^daj h o. o*tali na'cedilu in ne v^d< kaj U počel i, veakdo sv >jo trdi Unija nemara nič za nje, drugi de. lavci »n jih pa sramujejo, knr Urf druz-ga v red u i niso iu bi bilo naj boljše, da gredo z zamorci v Afrik« in tam delajo zaskabe; ali ni ne asaaliŠano, da so uprav ti ljudje našim otr \ b 0. 7. v <*-r »plašila. Ko jih i. j.- na naši stra- m mogel vhč vzdržati, je padel na , štiri vlike tla tako srečno, da j« r teMi in maslom težko obloženi voz čez uje-ga šel, ne da l>i ga kako kolo do-t »'k1 lilo. K r. k 11 100 korakov pred v. z m je k< r;ikaI TSletni Matevž Kuštrin, prek u p«-c telet, in tega so dirjajoči konji, pred no ko s" Je '■^oiti zamori, ua t'a vrgli in ubi-i. \ ' je s-1 narazen in kuje 1« še v -j.- ostalo iu ko sta se konja neko-ik > potolkla, sta se ustavila. Voz-nk j.- na več mestih potolkel, p i j" iz nevarnosti. Ko j*. drugi voz i I. kovoa prišel, jf* pr.t v (iorico na 1 run d»'I ■ | delamo vsem Kails'm, da je »dnih deželah -.t v Missouri, toda za g t »vo d«1 lave i raz v in to kljubu pelim skabom, m. m. so Jelinka aretirali v Pragi. kjer se je potikal bre* stanovanja in gmotnih sredstev. R-kel ja, da je storil zločin v obu panju, ker ni mogel nikjer najti podstrešja za svoje otroke. Te dni je prebil ž njimi v gozdu, dokler ni d( zorela v njem štrašna misel. .Telineka so izročili kazenskemu sodišču. Isti je udovec in 32 let star. To je uprav strašna slika sedanje socijalue bede. 4 * * Raznotero. — Na Ogerskem je uničil požar vas Tornyos-Nemetki. — Na Dunaju v Neubaugiirtelu so udrli tatje v prodajalnico st.ariuar-ja Sehet.ka Sin Schenkov jih ie zapazil, tatje pa so ga zaklali. — Naučili miuipter italijanski se bavi z zakonom, po kterem bi se že v ljudskih šolah poučevalo o polje-de'stvu. — Dr. Sandrinelli, ki je bil izvoljen županom v Trstu, je potrjen tudi od cesarja. —V upravni svet mestne obč. paziiiBke pri volitvah je oddanih za hrvatsko kandidate, v 3. razredu 181, v 2. pa 32, sknpaj 213 glasov; za italijansko pa 158. Te številke govore, da tu li v mestu Pazin je nad polovico prebivalcev v hrvatskem tab' ru ! —Občinske volitve na Dunaju so končane. Y obč. Bvetu bo 131 antisemitov, 21 liberalcev, 2 soc.'demokrata. * * * Slrašna nesreča seje pripetila na jez« ru Nico, kakor poročijo iz Ro-naglione. Sredi jezera Nico j« nam reč majhen otok z romarsko cerkvico sv. Lucije, kamor kmetje radi romajo. Th dni pa se ;e čoln z r unarji pr.-vrnil in prav tako drug <'• >ln, ki j«1 potapljajoči m se hitel na p.--moč. Utonilo je vsega 39 Iju-<1;j. Miuisb rstvo je poslalo pot«p-Ijavcev na lice mesta, da poiščejo trupla. D sedaj so našli 11 trupel, p«i veČini dekliških. * * * OsvHa zapnščene Ijtilrce Iz Bu dimpešta p »ročajo: V Ghimestu je un-l Ivan Bardi ljubezensko razmerja z neko Ano Jnško, ki mu je rodila ot r< -ka vedno z orožjem v roki poleg umirajoče in pretil ustreliti kdor bi e jej bližal. Potem ko j" smrt rešila Ženo strašnih bolečin je izginil zločiDec, kteri je videti b azen Podal se je najbrže v gozd v okolici, kjer se sedaj skriva. Ne pretirati. „Gospod doktor, velikd hvale sem Vam dolžna da ste me pri življenju obdržali; nikdar vas u» bodem pozabila.4' — „Ljuba žena. Vi pretirate, dolžni ste mi sto d .larjev in upam, da mi jih bo,dete takoj plačali. ..." Iz govora zagovornika. ,,Gospoda moja, nekaj morate še pomisliti, da je moj zatož»nee v^č nego polovico svojega življenja prebil v ječi. Kako zamore pri tacih okoliščinah postati kaj druzega nego— lopov?1" Logika. Gospa: ,,Kot pametno dekle morate vendar spre videti, da nemorem tako neumu* služkinje rabiti!" RBD STAR LIMB (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") New Yorka v Antwerpeit Philadelphie v Antwerpen vozi naravnost iz prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: na n. „SOUTHWAEK", na .Iva vijaka, ..FKIESLAND"...... ..WESTEENLAND", . - . ,,NOOEDLANE-'..... 8607 ton. 711<» ton. 573«. ton. S712 ton. V sili. Vast'"»l: ,,Kaj z-pet 9' so oženil. Kasti?" — Kasti*. ,,Kaj sem hotel storiti? Ako hočem imeti obilo govedi, moral s^in to storiti.*' Pri cenah za medkrovje bo vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čpz Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo : na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, . Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NF>\\" YORKA od pljujejo jiarniki vsako sredo opoludue od pomola Št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHIL A DE LPHIJ E vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na: International Navigation Company 73 Broadway. NEW YOKE - 43 La Salle St., CHICAGO. 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO. Third & Pine St.. ST. LOUIS, ali na njene zastopnike. Listnica uredništva Rojakom odpošljemo sedaj za 520.42 100 kron avstr. veljave, pri-! dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. F. P. v La Sal le, IU. Vsakdo se moti, kteri misli, da se zamore kak človek v tej deželi oženiti za jedno ali 3 leta, to so popolnoma napsCni pojmi. Vsak zakon je skleneu za vse življenje in se zakonski zamore-jo ločiti le iz tehtnih uzrokov in to pred sodnijo. Ako se kdo poroči s kako žensko bodisi cerkveno ali ; civilno (pred sodnijo),ženo popusti in se zopet oženi, se lahko nadeja ječo, ker to je bigamija. Postava pravi, ako dva zakonska živita ločena pet let in eden za druzega nič ne vesta, se lahko poročita seveda civilno, ako se pa makari po prete- Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line {HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Y^rkom in Rotterdamom preko B?^logne-Sur-Mer. , ku pet let žena zopet povrne k mu-Lardipase je Ani Ješko žu prva žena pruva iu SH mora izneveril ter se oženil z boga- j druga umakniti; tudi pri zapuščiui 1 Vil mati iu bi že d bode s daj bodem > d nazm ..Gla ;orn kruh spred u-t je ovirali ri zmagi, ktero priborili. Up mi, da tnk;ij d stt aela in ak »r > delali, bodem ž« j v našem d* Narodu". J" lavsk* tn listu rčni pozdra* rojakom. Anton Južnik. nadaljeval. Mrtvega sop; na dom prenegjj. Pretep 1. li ipe s kartami končal s smrtjo I> 1 L febru\arija t. 1. so igrali *v K rminu v gostilni Elize Visintiiio\ na karte brata Peter in Ferd. Sp -ot na jedni strani, na drugi pa \ ,]. C< cut in Jak. Cucit. U:tdi ink dif.-renc v i^ri so se ima sama po sebi ločena prva žena prvo pravo do premoženja. G. F. ArkovE'y, Minn. D tično notico smo tiskali v najboljšem mnenju, da je istiuita, ker je povsem nedolžna; dobili smo kasneje še jedno pismo, ker čakali s pri občenjem ves teden, v kterem se je od nas zahtevalo priobčenje s polnim podpisom gospice. Mi ne 1 • r ,, , , , i hranimo rokopise posebno take ne, maja Iz Bukarešta javljajo, da je udri, ki 1Jemajl( ui/pom..na. Več ustme- j učitelj Constatim v pisarno naučne- uo ob priliki z|,6rovai)ja. Zasedaj prič u Mu ; prickati, in \ al Co- ■ - , . u 4. 1 * i *- \t- j i r * ga ministra terga hotel ustreliti. Mi- pi zdrav! rut je na II kohujšoliesedo p. Sues- • * - J 1 nister pa mu je s >ta p l anil nož ter pretil raniti | rnk ^ nasprotni! -leden izmed na\zočih ■ 1 - a 1 a • 1 1 x-*. i- je baje dognala, daje bil učitelj I ( m dekletom. Ko je Iiardi stopil < V! j po poroki iz cerkve s svojo ženo, je skočila iz ondi čakajoče družbe Ana Ješko ter ustrelila na nezvestega Bardija. Zadela gaje v vrat. Iiardi je padel in malo hipov na to umrl. * * Atentat na naueuega ministra. 10. j izbil revolver iz ga je dal zapreti. Preiskava Drobncsti. V Šknij' Loki SO zaprli ondotm deklišk - m»1o zaradi ra/širjajoče se vratic «, ki razsaja med mladino. • * * l una je premolila čuvaja na ljubljanskem gradu 23. maja ob 2. uri zjutraj. Vzhajala je namreč izza Jančjega hriba o čemer se je žarelo nebo. Čuvaj pa ima menda naročilo posebno paziti na vevško tovarno radi štrajka iu vesten v svo jih dolžnostih, kakor je, ni imel časa poučiti se o vzroku žarečeg« se neba in kakor bi trenil jezagrmel z ljubljanskega gradu topov strel v znamenje, da govori v okolici — Beveda vevška tovarna. Gasilci sc poskakali s postelj ter hiteli v mest ni dom, kamor pa jim je telefoniral čuvaj z Grada, da ne gori v Vev čak, marveč, da samo ,,mesec go gre/1 * * * Več ne£o deseti brat- Pod tem zaglavjem poroča nek slovenski list da živi v Kostanjevici ub. g čevljar Pavlenč Fran, kieremn je žena pf darila 11 sinov zaporedoma. Njih imena so: Fran, .Josip, Miroslav, Anton, Leopold, Viktor, Vincencij, Ivan, Leo, Mirko in Adolf. Trije izmed njih so umrli, vsi drugi pa bo krepki in zdravi. Pred kratkim pa je plodna čevljarjeva žena povila dvanajsto dete — leklico Marš-jo, ki je stala mater življenje. Ubogemu čevljarju je ostalo devet nedoraslih otrok. Gospe, ktere Bog pa ga Je Z u: ržal. Nato je šel Spesaot pr č d m :e v kot, od koder je za-el metati teklenice in sploh, kar ran je pri s pod roke, proti Cocu-tu, kterega je ranil, da je naposled pad I na t i. Brat. Spessotov Fer-dinand j- na to zagrabil stolico ter i'il ž njo po Cocutu na tleh ležečem. Cocut je še vstal, prišel v -[irenibtvu domov, kjer pa je po nekaj dnevih umrl vsled udarcev, dobljenih «1 bratov Spessotov. 30. blazen. KJE JE ? JURE VUKSINIC, doma iz Kraš-nega vrha pri M tliki. Pred poldrugim letom mi je pisal izSmooke Ruma, Pa., s >daj bi rad zvedel za njegov naslov njegov sin: Joe V u k š i n i č, Kornwall, Lebanon Co., Pa. (23. jun.) Kje je? Samomor obrekovaue Giuseppina la Bianca, hči odlične rodbine v Paleruiu, je imela dalje časa ljubezensko zvezo z Domeui- kom Lommazom. Hotela sta se že poročiti, ko je Lommazo nevarno obolel. Ozdravil ni nič več, nego „„.XTCr PT i FRANK KLEMENCIC, doma i/ ostal pohabilenec. (Jce gospice la:0l. • KT .. 1 J ® ' i Stopič pri Novem Mestu; njegov Bianca je svojo hčer pregovoril, dase j na9]ov hi rad zvedel njegovo svak: je zaročila z drugim možem. V silni i Frank Klepčar, 541 Kinghave, naja je b.U obravnava pri okrožni ljubosumnosti je pisal Lommazo Indianapolis, Iud. ■ dniji, kt ra je skončala tako, da svojemu tekmecu piBmo, v katerim' je bil Pet r Spessot obsojen na 3 je trdil, da je Giuseppiua občevala U'ta težke ječe, Ferd. Spessot pa na z njim najintimnejše ter daje sploh nemoralna. Žaljeno dekle je Lom-maza tožilo, a dan pred obravuavo je v strahu, da bi Lommazo povedal res kaj nečastnega, polila svojo postelj in svojo obleko s petroljem ter se zažgala. Zgorela je skoraj docela. * * 2 z jedni m postom vsak mesec in trdim ležj.š -em 11. f^bruvarija vsakega leta. * * MestO Pt IIj bo prihodnje leto obhajalo ] s< m.letnico svojega obstanka. Leta 101. bo ustanovili tam rimsko kolonijo. Petorijum in jo iz iste nastalo sedanje mesto Ptuj. >bčinski zast >p in muzejsko društvo delata velike priprave za to slavlje Seveda bod o ob sedanj'h razmerah Slovenci izključeni od te slavnosti prastarega mes a Ptuj ima tudi najstarejše avtonomne mestne Statute v Avstriji, tako, da so se po uzorcu le-teh izdelovali štatuti za druga mesta. * * * Zločin iz bede. V Slanem ua Češkem je rudar Fran Jeiinek postrenal lastne otroke. Podal se je s štirimi otročiči — najstarši je imel šest let, najmlajši tri leta —, v gozd, kjer jih je ranil z revolverjem. Le štiriletna hčerka je zbežala. Vsi ostali so smrtuo ranjeni. Najmlajše dete je umrlo še tisti dan. Due 15. Kje je? MARTIN KAPSH iz Kovače vasi, občina Stari trg; njegova brata .Jože in Mike bi rada zvedela za njegov naslov: MikeKapBh, Colorado Springs, Colo. (16. jn.) y POTSDAM, parnik 7 ilvojnim vijak..in, ROTTERDAM, paniik z dvojnim vijakom, 12500 ton. 8300 ton. STATENDAM, pam-k / rjv..jnft.: vijukon. I'arniki: HAASDAH, SPAARNDAM in 10500 ton. WERKENDAM. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki o d p 1 j u j e j o : Iz ROTT E R DAMA vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako soboto ob 10. uri zjutraj. Holland ameriška črta 3g Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. 109 Greenwich St., New York. .^k.KL.« Palace Meat Market, let, doma iz \elikih Lašč štev. 05, Aooplin Pr»nrk pred jeduim mesecem je prišel iz AS6K511I1, riUji., Sparte, Minn., iu moral od tam 337 Fifth St.- Calumet-Micb. pobegniti; tukaj je ravno tako na- NjMd po8toni BO pn mei,i dobiti redil, ostal dolžan na hram 111 sta- ysake yrste sveže? naso|jene jn uovanju in od vsakega vzel kar je preka;ene rlbe? od 6 centov naprej, dobil; men« pa je 1 z kovček a vzel p0|enovka ^štokš) po 15cent. funt. 820, zato opozarjam rojake na tega Za ve|jkorOČne praznike pa ku- ptička, da se jim enako ne zgodi. pit>1 meni presajeno meso> Naslov od tega nepoštenoviča bi j NaSa posebnost so rad zvedel: Jakob L O u s h e, 10o —_^ . . , , , , Harrison A«,.. L-advll., Colo. kraDJSke klOtjaSC. Posebno pozornost bodem dajal Slovencem! Umer dveli sester. V Mauduriji so udrli ponoči roparji v stanovanje s'-ster Cateriue in Epifanie Sara-marco, ju zgrabili ter zavili v rjuhe, da bi se ne umgli braniti. Caterina s« je takoj onesvestila, Epifania pa se je branila in roparji sojo zadavili. Nato so pobrali 4000 lir in zbežali. D islej bo zaprli 8 sumljivih iudi-vidijev. Mesto je Bila vnemirjeno, ker se taki in enaki slučaji ponavljajo. \ Primoral ženo, da se je zastrupila. South M c A 1 1 e e s t e r, I. T., 14 junija. Z napetim revolverjem je My ran Clark, farmer blizu Hal-leyvelle rudnikov primoral svojo soprogo zavžiti nekoliko strihnina Med tem ko je uesrečnica ležala na tleh, je stal poživinjeni človek še KJE JE? FRANC MIHELCIO, po domnče Kovačev, doma iz Brejsta, fara Ig. okraj Ljubljana; njegov brat bi rad zvedel za njegov naslov in prosi rojake, da bi mu ga blagovolili ua znaniti: Martin M i h e 1 č i č, 501 E. 3rd "St., Auacouda, Mont. Slovencem in Hrvatom nazn njam, da sem odprl Miners Exchange \ Šalnnn, 700 E. Cooper Av., Aspen, Colo. V njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pi varne sem tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine smodke, dobiti so d o br a j eu i 1 a in p r e-n o č i š č e. V obilen obisk se priporočam (l.iU MAT. MAUTZ, lastnik Podpisani se priporočam vsem Slovencem iu Hrvatom v Omahi in ►kolici, da obiščejo prvi sloven-j ki Ali si gluh ? Vsak, kdor je gluh ali slabo sliši se sedaj lahko ozdravi z našo novo iznajdbo, samo gluho rojeni se ne dajo ozdraviti. Brenčanje v ušesih takoj preneha. Popiši tvojo bolezen. Preiskava in sovet brezplačno. Lahko se ozdraviš sam doma z malimi stroški. Dr. Dalton's Aural Institute, 596 La Salle Ave., Chicago, HI. - Slovenci in Hrvatje m Ely, Minn,! najcenejše mozke obleke, obuvala in druge stvari dobite pri Markotu Zoreticu, Ely Minn. Rojaki podpirajte raje rojaka nego tujce, saj g. Zoretič je naše gore list. 9 1024 South 13. St„ Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen VBakomn lobro poBtreči z dobro pijačo, tinira w h i s key e m in izvrstnimi ?modkami. Tudi imam lepo urejena prenočišča; ako kdo sem pride in oe ve kam, naj se le pri meni ogla-i, in zadovoljen bode z VBem. Moj saloon je le tri bloke od postaje dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 ftonth 13 St., Omaha, Neb NIKAKOR ni pretirano, ako pravimo, da pošlje FR. SAKSER, 109 Oreen wich St., tf e w York Slovencem in Hrva-1 tom sleherni teden po 40 000 I lo 50 000 kron v staro domovino, i d to zato ker to najceneje, {najbolj vestno in najhitreje popravi. Tri stells.. PovestnTk v sili. (Novelica. Spisala 1'avlina Pajkov*.) (Dalje.) Ali je gospodi dolg čas?'4 popra-ftuje Teodozij obžalovalno, ko seje kričanje nekoliko poleglo in je prišel do beBede. ,,Se vč," nadaljeval je dobrohotno, ,,kdor je vajen mestnega hrupa, privadi se težko tihega, enakomernega življenja na deželi. „Za Boga, ne filosofujte, stari Teodozij'', pristavi veselo nekdo iz družbe, „temveč prizadevajte si, da nas s čimer ai bodi nekoliko kratkočasite." „Jaz, priprost samotar, da bi kratkočasil mlade, po zabavah razvajene gospode 1" odvrne plašno Teodozij. ne zahtevamo od Vas nič duhovitega,*' potolaži ga mlada go-•podičina, „temveč le nekaj nam pripovedujte, da nam čas hitreje mine. Menda kakšen pripetljaj iz avojega loškega življenja, ali kakšan dogodek iz življenja ranjke grofice," nadaljuje ona ter si s pihalno tako močen veter dela, da jej lasje okoli čela po konci stojč. „Moje življenje, gospodična," odvrne Teodozij odkritosrčuo, „uima v aebi čisto nič mikalnega. V kratkih besedah bi bil zapopaden vea tek mojega dolgegs. a mirnega življenja. Iu to, odkar sem zagledal luč sveta v onej belej hišici, ki se tam doli blišM med zelenjem, — pokazal je z roko proti zarastuim okn o m — do današnjega dne, ko imam čast biti Vas vseh udaui služabnik." „Vedno ponižen naš Teodozij 1" pošepeta nekdo. „Moj oče je bil to," nadaljuje Teodozij, „kar som jaz zdaj. Želol je sicer, da bi ai bii jaz izbral drug poklic od njegovega. Ali ker sem vedno kazal več veselja, pohajkovati po gozdih s puško na rami, kakor pa čepeti pri knjigah, obdržal me je po dokončanih petuajstih letih doma. Ko sem bil petindvajset let atar, umrl mi je oče, in jaz prevzamem njegovo alužbo. Odslej sem ae ves udal svojemu poklicu. V sadnih dvajsetih letih pa, ko je grofico V eroniko vedno bolj vid zapuščal, bil sen jej ob euem tajnik, oakrbljeval jej vse denarstvene opravke, Čital jej pisma in časopise ter jej služil kot njena desna roka. S čim drugim pasenia^m v življenji nikdar bavil." „Dovolite, Teodczij 1" pretrga mu besedo Spiridijon, ki je bil najstarejši izmed družbe. „Ker ste prečitavaii, kakor pravite, grofici vsa pisma in bili tudi ujeu tajnik, povejte nam vendar, zakaj nam ni ona nikdar odgovorila na pisma, ktera smo jej redovito vsi pošiljali h godovom in o novem letu." Na Teodozijevem poštenem obrazu bila je videti zadrega. On ni brzo odgovoril. „Ne bojte ae, da bi nas razžalili, Teodozij," reče prijazno tanek ženski glas, „ako nam uzrok odkritosrčno razodeuete." »»Ali ga morem rža povedati?" popraša z udanostjo Teodozij. ..Morate, morate I" zakričijo gla-sovi od vseh strauij. „Stara grofica je meniia," začne Teodozij obotovljaje se povedati, „da so vse one lepe besede in pri- lizoyanja aam6____" ,,8ama hiuvščma!" končuje z bolj tihim glasom Teodozij. Družba se zasmeji. ^„Stara lisica I kako jo je uganila," opomni EvBtahij. „Pa kako se je pri tem izrazila, *e to nam povejte," prosi nekdo starega služabnika. ,,Gotovo jako karakteristično," mfeui drugi. „Ne, nel o njej nič več uepovčm,,« brani se Teodozij. ,, Nespodobno je mrtve obirati." „Nič Vam ne pomaga braniti se, Teodozij; ker ate začeli, morate tudi končati," bil je občni odgovor. Teodozij vzdihnje, pogleda kvi-iku, kakor da bi hotel reči: V božjem imenu, bom pa povedal, ter nadaljuje: t»Ko sem grofici Vaša piama čital, ktera ao se vsa konča val a z istim vošilom : da jej želite dolgtega živ ljenja in krepkega zdravja, posmehoval« »e je porogljivo in odločno dejala: Teodozij, na ta pisma ne damo odgovora! Zakaj pa ne, grofica, popraševal sem jaz naivno, daBi Bern dobro vedel za uzrok. Ker mi ta moj tretji nepoznani zarod v pismih želi veselo, dolgo življenje, a v srcih Bi pa misli, da bi 1« skoru stegnola svoje stare ude stara kragulja, in menda še kaj hujšega! Moje premoženje ni ravno malenkost, je-lite Teodozij? Ono prav lahko v skušnjavo spravlja moje mlade sorodnike. Iu tako govoreča migala je zvijačno z očmi." ,,Izvrstno ! Charmant !"zadonelo je po dvorani med srčnim smehom navzočih. ,,Sedaj pa res ne zinem nobene več," odvrne Teodozij nekako razžaljen. Bolelo ga je, da se mladina zabavlja na račun njegove premi-uole dolgoletne gospodinje iu prijateljice. „0 pač, pač! Le še nam kaj o prateti povejte. Obetamo Vam, da ostanemo pri Vašem pripovedovanji resni kakor svetniki. Tako ga prosijo vsi. ,,Veste kaj ljubi Teodozij, o nje-uej skoposti nam še zdaj povejte," izmisli ei drugi. ,.Kako je namreč odpravljala berače, ki so po sobotah prihajali, izgovarjajo se, da razdeluje darove samo po nedeljah. In one, ki so prihajali ob nedeljah, odpošiljala je rekoč, da nadarjuje ubožce samo ob sabotah." ,,Molči, brezbožuik" posvari ga, sestrična. „Ko bi grlica Veronika ne bila svoji1 dni skoparila, bi se mi zdaj ne veselili 1" ,,Živela torej skopušnost!" zakli-če ]£vstahij in vrže časopis v zrak. „Saj res, prej sem vedno pušil na [>o! prazne cigaretke, zdaj pa kadim, hvala njenej skoposti 1 samo mil-lares. „In jaz," pristavi mladi poročnik, ,,jaz sem poprej hodil vedno peš, a zdaj imam svojega dragocenega vrauca. Prej sem večjidel nosil stare, BkrpaijH rokovice, zdaj pa — ' „Iu jaz," hoče drugi povedati — A Teodozij mu ponižno seže- v besedo ter hitro reče : „ Vsak človek ima svoje slabosti. Ranka grofica je bila Bkopa, to je res, a imela je tudi dobrih lastnosti j." ,,Dovolj o tem ! pustimo mrtve pri miru 1" pravi najstarejša izmed gospodičin. ,,(J- vorimo o čem drugi-m : o lovu, ako so vam ljubi; o duhovih, o kterih pravijo, da navadno strašijo po starih gradovih ; ali o čemer koli si bodi; a ne obira j mo naj večje Bvoje dobrotnice !" j Teodozij je sprevidel, da ne bodo prej pustili ranjke gr< tlce pri miru ' dokler ne bode razgovora na kaj j drugega navodil, in tedaj reče počasi, poluživši roko na čelo, kakor da bi zbiral svoje misli: ,,Majhno dogodico bi v^del povedati, ktera sj je pr^ dvajsetimi leti na tem gradu vršii:t, ako ne b de g spodi pre-dolgočasna." Vina na Maj. Dobra rodeča iu čroa vina po 40 da 55 centov galoua s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galoua s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco Cal. Kje je? Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grpcerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODITE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Iz v r stne^vi ržTnke^ kakoršnih dosedaj še ni nihčn v Ameriki izdeloval, izdeluje sedaj i-eonard Puh, 404 W. 17 St. - CHICAGO, ILL. Poskusite jih in prepričali se bedeti, da za tako nizko ceno niste še nikdar kadili boljših smodk. Te viržinke so ravno tako izdelane kakor jih izdelujejo v Ljub-liani v tobačni tovarni. Cdt Naročila po pošti se nemudoma izvršujejo. Francoska parobrodna družba le MARTIN MUSIC, doma iz Drago-vanje vasi, okraj m< melj, pred petimi leti je bil pri podpisanem na hrani in mi ost d d Iž-u: 8(i7 8(5 to ga pripon Ča fe< t. dobrt ga roja! a Josip Smuk, B(x284, Ely, Nlinn., St. Lous, Co., Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSKRtlK (Avsfria). Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob io uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišč?, štv. 42 North River, ob Mortoi Street: La Champagne L'Aquitaine La To ura i ue La Gascogne La Bretagne La Champagne La Touraiue Prostori v 21. juui 28 —^ i-, 5. julija 12. ,, 19. „ 20. „ 2. avg. hotelih 1900. 1900. 1900. 1900. 1900. 1900. 1900. Parizu Slovenska knjige. l\>r inmm seduj zopet popolno zaioyo knjig raznih založnikov in so zaznameuuvaue v mojem ceniku in še mnogo novih, se pri poročam cenjenim rojakom za daljna naro-ročila. Ceoik pošljem poštnine prosto. Deli- prod a ia m tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih cenah. Denar naj si mi blagovoli naprej poslati, male zneske se lahko pošlje v poštnih znamkah. MATH. P0G0RELC, 5102 lintler Street, Pittsburg, Pa. Oivorje nje. Podpisani priporočam Slovencem v La Sal le, III., in okolici svoj saloon, kterega odprem dne 1. maja t. I. v obilen obisk. Vedno bodem točil izvrstno sveže pivo, fino doma napravljeno vino, dober Whiskey in druge likere, ter prodajal dobre smodke. Slovenci, obiščite me pogosto. S spoštovanjem MATH. KOMP, 1003 Main St., La Salle, 111. All pošiljaš cenjeni čitalec tvoje v staro domovino namenjene novce po FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York? Ta pošilja najceneje, najhitreje in n a j z a n e s 1 j i-veje! so pripravljeni potnikom, ako si to naroče pri družbi. Glavna agencija: 32 BROADWAY. NKW VOH K Grahek in Sunich, CALUMET,----Michigan, priporočata rojakom svojo grocerijo, v kterej prodajata vedno vse sveže blago po najnižjih cenah. Tudi pošiljata denarje v staro domovino in rojakom preskrbita potne listke. V obilen obisk se pri poročata 1. GRAHEK in M. SUNICH, (•ALUM h T, M ich. V srečni hiši ljubijo godbo. Glasovir za $500 ali orgije za $250 si le malokdo od nas more omisliti, še manj pa igrati nanj. Domačo gixlbeno skrinjico pa, ktera nadomestuje oboje, si lahko omisli vsakdo. Z<«jo zamore vsakdo pravdno igrati razne komade. Godba je urejena na. valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nič kar bi se izrabilo. Ima lepe glasne glasove kakor orgije. Igra vse znane napeve in razveseljuje stare, bolne in otožne. Zabava druščine z najboljšimi valčki, polkami, četvorkami itd. I)aje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno razveseljevanje in zabava za otroke. Z njo lahko igraš nad iooo komadov, ktere si izbereš. Popolno, čudežno glasbeno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev ,,Veliko boljše nego smo se nadejali", tako pravijo. To ni igrača. Tehta s zabojem vred 16 funtov. Lepa god be na skrinjica velja samo $6 00. Isto Vam pošljemo po sprejemu S3-00 po ekspresu. Agentje zaslužijo denar, ker se lahko pr->da. Pošljite-2 ct znamko za cenik itd. standard Mfg. Oo., 45 Vesey St., New York, <->. Box 2S53. Dept. Gl. N. FRANC CD HEN, § trgovina z urami, srebrnino in zlatenino % LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovž^ . 'UBLJANA S. Priporočam rojakom svojo povsodi znano, bogato zalogo vsakovrstnih švicarskih st«lns u žepnih ms verižic, uhanov iu drugih zlatih i 11 srebrnih pred metov po najnižjih cenah. Pri naročilih naj se denar naprej pošlje in eden gold, več za poštnino. M Ceniki pošiljajo se zastonj poštnine prosto. 1 I? 'ijiiiiii 1 ^ i liii^1 **«i^i" * ii• i ■ i* ■ '»i«i • i: 1 • i - ŠT •. - if & Ij^l Stoolkii Bremen Bahnhofgasse štv 29 Bremen. jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz Bremena v Ameriko samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuj^. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci iu Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evr<»p. ■ se oglasiti dospevši v Bremen v našej pisarni, kjer si denar najbolje zme-njati zam'>rete, t«r bodete na najboljši način v domovino odpravljeui. Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko pr to val i, t^daj iim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikauska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar zastonj zavozili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno. KAREŠ in STOCK1, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. na dan z njo!" silijo „L* bitr mladenči. ,,Poleg nas v naslonjač s^ vaedi-te!" vabijo gospodične starnga oskrbnika. (Dalje prihodnjič) KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE No. I! William Street Prodaja in pošilja na vse dele sveta ilenarm* nakazni«**, m**niic«», in ilelžna pisma. Ixponlnje in isterjaje tapa^čine in dolj^ve Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik IDic. G-. POHEK, bedaj nastanjeni zdravnik na bo. EastCor. loih iV WalnulStr., in N. \V. (.'cutr.ii Cv 1'aikbt., Kansas.City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter prt ds.-dnik zdravniškega druitva in j eden najpriljuhljenejNih ztlravnikov zaradi svojih zmožnosti) j-ri tarnanjem ljudstvu. Jacob Stgkich i »f 89 E. Madison St., Chicago, 111. 0 Slika predstavlja uro za dame z dv-ijnim pokr-'vorri ( Bosa Cam so najboljši pokrovi b»- zlat m pr»* tHgnj»:ni (Goldtield) in jamčim zali^ 2(J .^t ; ko lesov j h jh Klgin uli W'aitham ter velja samo t) ^IS. Smesnice. V dvomu. Ote: „0^10 na tvoji pisalni mizi vidim vinske kapljice?" — Dijak : „Ali niso to kaplje potu?' Prijetno iznenadenje. „Oh, kako se bodo moja mati veselili mojega prvega pisma iz tuji-nel . .. Nace, — gotovo Btokrat mi je rekla — Nace, vse življenje ne dobiš mojstra... . sedaj imam pa v osmih dnevih že petega." I z o b r a ž h a. V ia!ini, gogpica, na severnem tečaju je Stiridesetdni neprenehoma noč!" — ,,Ob, ubogi nočni stražuiki1" Znižanje. Dijak.Gospodinja danes sem Vam že petindvajsetkrat dolžan ostal najemščino, ali bi rti nemogli to nekoliko znižati!?" V starem dobrem času. Narednik: ,,Jutri obhaja naš etot-niR poroko in je dal sodček pive za sotnijo. Mi se moramo izjemoma enkrat zgodaj malo vežbati, da dobimo —žejo!*1 Glascviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in jirejel dipl<~mio na sloveSh /dr ;vniskih vseučiliščih v Kvropi in v Ameriki i največjo pohvalo, je rojen v Samoborn na Hrvatskem : ima 25letr:o z.havni.ško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške I«.lezni. Prišel je mlad v t., deželo, z. žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tei^a naj se vsakdo, LE. G. IVANA POHEKA. ki boleha, obrne na gospoda m D«niH>t kter^ i*'le un► kupili »h y i'm pomi'a lepa pril- žn -st, * Ta cena je le za nekaj časa. Na zahtevanje pošljem cenike poštnine pn-eto. Dobra postrežba in jamstvo za blago, je moje geslo. Za obilo uaročb se priporočana z vsem spo štovanjem Jacob Stonich, 89 East Madison Street, Chicago, III S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, pljueah, glavni in nosni katar, krvne in kožne Lolezni, revmatizem. slabo prebavljanje, liolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje itd. OPAZKA. Ako se je kdo zdravil tirez vspeha in videl, da mu nikd.. več ne more pomagati, naj i.bišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega r<-j:tka Doktorja IVANA POHEKA. On je na STOTINE in STOTINE nevarno b.ilnih os,-!. ozmagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. G. Ivan Potek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravlienju žensk in otrok. -VSI ONI-- Kateri nemoreio osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko stara bolezen, in on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični i«el>i, ker neče, da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. rOIIEKA. : VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. S ved oči 111, da sem oselino znan z dr. G. T. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neule povesti- Morem i^a vsakemu toplo priporocati- Thos. p. Whit k, sodnik sodišča v Kansas City. Kas. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek fina^cijelno rulgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic: je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. Martin Stewart, olxjinski blagajnik v Kansas City, Mo'., U.S.A. _ Dragi g. dr. Pohek: — Z Vašim zdravljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se Vam lepo zahvaljujem. C. C. Foster, sodnik y Topeka, Kas. Spoštovani g: d. Pohek: — Zahvaljujem se Vam za svoje popotno ozdravljenje, Vaša zdravila so najboljša in vsakemu trpečemu.jih priporočam. Jos. Lihovac, Rulville, Miss. Spoštovani zdravnik:—Naznanjam Vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popol-nom ozdravil. Zelo se Vam zahvaljujem, kfcr sem liolehal 23 let na žetodcu in črevih in sem mislil, da ni veČ pemoči za mojo lndezen. Vaš udani Jus. Zijamo, Hastinjii, Pa. Spoštovani dr. Pohek: — Lepa Vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled kterega sem trpel celih 20 let. ' Jak« if! Keller, Helena, Mont, Dragi g. dr, Pohek: — Naznanjam Vam, da moj sin izgleda čisto zdray in se Vam lepo zahvalim za Vaše vspešno zdravljenje. Steve Marak, Cameron, Texas. Dragi zdravnik: — S tem Vani naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, ker ni na oba očesa nič videl dolgo časa. Zelo sem Vam hvaležen za dobro ozdravljenje. Ben Henderson, Kansas City. Spoštovani gosp. zdravnik:— Mnogo hyale Vam za ozdravljenje moje težke l>oIe/i!i, Thom. J UR kovič, Iron Mountain, Mich. NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na: DR. G. IVAN POHEK, Post Office Boxes 553 & 563 KANSAS CITY, M0. U.S. ^--O j ^ O OO o O - ^ 3 o v a * a o » o o / O o C » 3 O O O O 0 a o 0-0 a j o 9 a c o a 03 0^9 300 0 09 JOHN VENZEL, izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene so primerno nizke, delo dobro in trp. ž-110. Najnižja cena trovrstnih harmonik je ^18 do S3o in naprej. Izvršu ^m tudi na (j 111 S glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Oflice. Gl^de nataučnejih pojasnil se je pismeno obrniti na: John Venzel, 30 King St., Cleveland, Ohio. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih org^elj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od $25 naprej in treba dati So „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri^uaročilih od 850 do 8100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. * JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala : Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Hand) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri vsakej godbi na iice, trobente ali piič&ii.