SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA P) 2860 iHIUIIIIIIIlillillllllllllllllilllllililillllllllllillllllllllllilllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllll! llillllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllilllllllllll Pravila društva za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani. V Ljubljani, 1893. Samozaložba. — Tisek Katoliške Tiskarne. / • društva za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljublja~; Društvo imenuje se: »Društvo za osnovanje in zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani« in ima sedež v Ljubljani. Namen društvu je, za rešitev in vzgojevanje dečkov v vzgoji zanemarjenih osnovati na versko-nravni podlagi zavod, ki naj se po dovršitvi izroči vodstvu kake cerkvene korporacije, katera se bavi z vzgojo možke mladine, in če le mogoče družbi oo. Salezijancev. V ta zavod sprejemajo naj se svoj čas v vzgoji zanemarjeni dečki, ki ne smejo druzih učilnih zavodov obiskovati; isti naj se v tem zavodu poučujejo v vseh predmetih ljudske šole ter se po svoji lastniji in sposobnosti kot rokodelci ali za kak drug poklic vzgajajo. Zlasti pa naj se vsa skrb obrača na to, da se gojenci kolikor mogoče nravno poboljšajo in kot pošteni ter nravni ljudje vzgojijo. Ime in sedež društvu. § 1. Namen društvu. § 2. § 3. Društvena sredstva. § Društvena sredstva so: vplačane ustanovnine, letni doneski in vsprejemnine rednih članov, podpore, darila bodisi v denarji ali v tvarini, volila, in s privoljenjem oblastev nabrane vsote. Člani društva. § 5. Društvo je ustanovljeno, kedar je pristopilo 35 rednih članov. Udje so: a) redni člani, b) podpiratelji, c) ustanovniki in d) častni člani. Reden član postane lahko vsakdo, ki društvu kot tak pristopi ter določeno sprejemnino in letni donesek v društveno hlagajnico vplača. Redne člane sprejema društveno vodstvo, ki pa sprejem tudi lahko odkloni, ne da bi moralo razloge za to navajati. Podpornik je vsak, ki ni društvu kot reden član pristopil, pa za društvene namene kako vsoto ali gradivo podari, ali kako delo izvrši in društvene namene podpira ter pospešuje. Ustanovniki so oni, ki za društvene namene enkrat za vselej jedensto goldinarjev a. v. bodisi na enkrat, ali pa v petih zaporednih dvamesečnih obrokih vplačajo. Občni zbor sme častnim udom le take osobe brez razločka spola imenovati, ki so si za društvo pridobile posebne zasluge. Sprejemnina (vpisnina) znaša za redne člane enkrat za vselej jeden goldinar, letni donesek pa štiri goldinarje, ki se tudi v dveh polletnih obrokih antecipando vplačati sme. Pravice in dolžnosti članov. § 6- Vsakemu članu izroči se od predsednika in tajnika podpisana vsprejemnica; vsak član ima pravico udeleževati se občnih zborov, predloge stavljati in glasovati, voliti in voljen biti in zapisnik o društvenih sejah v prisotnosti dveh odbornikov pregledavati. Dolžnost vsacega člana je vrhu vplačevanja določenega letnega doneska tudi po svojej moči pospeševati društvene namene ter se pokoriti na-redbam društvenega vodstva. Imena ustanovnikov in častnih udov vpisala se bodo v posebno knjigo ter se na primernem mestu zgrajenega zavoda zaznamenovala. Vsakemu ustanovniku izroči se posebna vsprejemnica in vsacemu častnemu udu diploma. Društveno vodstvo. § 7. Društveno vodstvo (odbor) opravlja vsa društvena opravila in oskrbljuje tudi upravo društvenega imetja, izvršuje sklepe občnega zbora, sklicuje in vodi občni zbor, sestavlja računske sklepe in odločuje o vsprejemu in o odnosni izključbi društvenih članov. § 8. Društveno vodstvo sestavljeno je iz predsednika, prvega in druzega predsednikovega namestnika, jednega tajnika, jednega blagajnika in njijinih namestnikov, in vrhu tega iz 7 odbornikov, skupaj toraj iz 14 članov. § 9. Predsednik društva, ali če je on zadržan, njega prvi ali drugi namestnik zastopa društvo povsod, on nadzoruje upravo in izvršitev sklepov odbora in občnega zbora; naredbe, objave in pisma podpisujeta predsednik in tajnik; pravne listine in račune pa podpisujejo veljavno le predsednik društva ali njega namestnik skupno s tajnikom in blagajnikom oziroma ž njijinima namestnikoma v imenu društva. § io. Društveno vodstvo voli se na občnem zboru izmed rednih članov in ustanovnikov in sicer za dobo treh let. Predsednik in njegova namestnika, tajnik in blagajnik, kakor tudi namestnika istih stanovati morajo v Ljubljani, ostali odborniki stanujejo pa tudi lahko izvan Ljubljane. § H- Društveno vodstvo (odbor) sklepa z absolutno večino in je sklepčno, če je bila seja po predsedniku vsem odbornikom vsaj 8 dnij prej naznanjena, in če je vsaj 5 odbornikov (vštevši predsednika) navzočih. Predsednik ima odločilen glas takrat, kedar je po enoliko glasov; drugače predsednik ne glasuje. § 12. Društveno vodstvo (odbor) zboruje, kadar je treba. Redni občni zbor. § 13. Redni občni zbor je praviloma vsako leto meseca marca; društveno vodstvo ima ga sklicati, mu letne računske izkaze predložiti in imetje izkazati, kakor tudi o gospodarstvu pretečene dobe podati natančno izvestje. Storjeni sklepi imajo se v posebno knjigo vestno vpisavati in mora vsak zapisnik predsednik s tajnikom podpisati. Vabila objavljajo se v jednem slovenskem in jednem nemškem ljubljanskem časniku. Občni zbor ima nastopne pravice : 1. ) on voli društveno vodstvo ali odbor po določbah § 8, ki potem iz svoje srede predsednika, njegova dva namestnika, blagajnika in tajnika in namestnika zadnje imenovanih izvoli; 2. ) voli dva presojevalca (revizorja) računov, in 3. ) tri razsodnike; 4. ) on voli častne člane; 5. ) sklepa o računskih zaključkih, o proračunu in o poročilu presojevalcev (revizorjev); 6. ) sklepa o spremembi pravil, 7. ) sklepa o samostalnih predlogih posameznih članov in 8. ) o raziđu društva. Izvanredni občni zbor. § 14. Predsednik sme sklicati izvanredni občni zbor, kadar to smatra za potrebno; to pa mora tudi takrat storiti, če vsaj 25 članov to zahteva in pred- met, o kojem se ima zborovati in razpravljati, pismeno naznani. Način sklepanja. § 15. Občni zbor sklepa z nadpolovično večino; če je enoliko glasov, odločuje predsednik s svojim glasom. Kedar se gre za premembo društvenih pravil, morajo za to glasovati vsaj tri četrtine vseh navzočih glasov, sicer sklep nima veljave. Zborovanje vodi društveni predsednik ali pa jeden njegovih namestnikov. Sklepčen je pa občni zbor, če je vsaj 35 udov ali opravičenih glasov prisotnih. če se pa na občnem zboru ne zglasi zgoraj določeno število članov, skliče ga odbor vnovič čez osem dni in ta občni zbor je sklepčen brez ozira na število navzočnih glasov. § 16. Društveni člani udeleže se občnega zbora ali osebno, ali po v to pooblaščenih članih z obme-jitvijo, da nobeden član več kakor štirih glasov zastopati ne more. Razsodništvo. § 17. Prepire med udi razsoja društveno vodstvo (odbor), prepire med udi in med društvenim vodstvom razsoja na občnem zboru izvoljeno razsodništvo. (§ 13.) Razhod društva. § IB. Društvo se razide in neha, če to občni zbor veljavno sklene, ali če oblastvo isto razpusti; sicer pa neha stoprav tedaj, ko bode zavetišče in vzgojevališče dovršeno in ko se bode izročilo vodstvu kake cerkvene korporacije, ki se bavi z vzgojo mladine, če možno družbi oo. Salezijancev. Od takrat naprej prevzame nadzorništvo tega zavoda, ki naj se za večne čase po v istem zgrajeni kapeli imenuje: »Kolegij Lurške Matere Božje« — prečastiti knezoškofijski ordinarijat v Ljubljani, ki bode skrbel, da se bode vestno v smislu določb § 2 in 3 teh pravil v dosego ondu opisanega namena delalo. § 19. Redar je treba na občnem zboru o razhodu društva glasovati in sklepati, mora biti prisotna , vsaj jedna polovica vseh udov; da je sklep veljaven, treba je treh četrtin vseh navzočnih članov. § 20. Ce se društvo razide, ali če bi bilo razpuščeno, ali če bi se cerkvena korporacija, ki bo vodstvo istega prevzela, razpustila, ali odstranila vsled naredb oblastev, naj vse društveno imetje, oziroma dovršeni zavod, preč. knezoškofijskemu ordi narijatu v Ljubljani v last pripade, toda s pogojem, da isti to imetje izključljivo v smislu in za namene po določbah § 2 in 3 teh pravil porabi. Konečne določbe. § 21. Društveno vodstvo ima pravico one dobrotljive dame, ki pospešujejo posebno požrtovalno in odlično društvene namene, imenovati kot pokroviteljice društva. § 22. Pogoji, pod katerimi se bode dovršeno zavetišče in vzgojevališče vodstvu kake cerkvene korporacije izročilo, določili se bodo svoj čas v posebni listini tako, da se ne bode ta zavod nikoli smel odtegniti namenu določenemu v § 2., 3. in 18. teh pravil. Visolca c. Ter. deželna vlada v Ljubljani ie s odlokom z dne 18. novembra 1893, št. 14471, ustanovitev društva na podlagi predstojećih pravil odobrila. Slovanska knjižnica 6K M B 2860 J 66009002034 COBISS s \