Leto VI.	V Ljubljani, dne 17. julija 1930.	29. štev.
{Katastrofa „{Raradiordie*
&adranu
Krajša zveza Slovenije z morjem
V nedeljo 6. t m. je bila na Sušaku konferenca gospo darskUi krogov dravske, savske in primorske banovine, ki je sklepal«
o takojšnji zgradbi ožje železniške zveze Slovenije s Sušakom.
Projektanti trase Kočevje-Vrbovsko in črnomelj-Jadrč (z leve na desno): ind. R. Kavčič, prof. inž. A. Hrovat in in-ženjer Klodič.
Potovanje poljskih profesorjev po Jugo*
slavij!
Pogled na razdejanje povzročeno na „Karagjorgju"
Okoliški prebivalci si ogledujejo poškodovani parnik
Prošli teden je prispela v Ljubljano skupina poljskih profesorjev s svojimi rodbinskimi člani. Po naši državi bodo potovali ves mesec julij, tako da si bodo v tem času ogledali vse zanimivejše kraje in njihove posebnosti. Obiskali bodo tudi Dalmacijo, da spoznajo lepoto našega Jadrana. — Prošlo sredo so se odpeljali na Bled, kjer so bili na Gradu, se vozili po jezeru in bili na otoku. Lepote blejske okolice in naših planin kar niso mogli prehvaliti in so bili vzhičeni nad lepoto naše Gorenjske. Zaradi točno odmerjenega časa so se že s popoldanskim monakovskim brzovlakom odpeljali proti Ljubljani, kjer je bila njihova prtljaga že pripravljena na kolodvoru, da so lahko z istim vlakom nadaljevali pot proti Zagrebu. — Na sliki so udeleženci ekskurzije z voditeljem ( X ) prof. Vilimom Frančičem, lektorjem srbsko-hrvatskega jezika na Jagelonski univerzi.
Ju goslo venska sokolska tekmovalna vrsta v Luksem-
burgu
Desetletnica poZlga Narodnega doma v Trstu
Abiturijenti mariborske trgovske akademije v Dusseldorfu
Markovič ga. Zora dr. Ravnikova lz Maribora in na kraju (stoje) g. Bolha. Od leve na desno gg.: Koncilja, dr. Deželič, prof. PrezelJ, ga. in g. gen. konzul Za generalnim konzulom arhivar konzulata g. Sava Tucič.
Naš sivi gorenjski očak ima še precej gosto belo zimsko kučmo, ki mu je ni mogla docela razdejati niti huda vročina nedavnih dni niti ne rajanje planinarjev, ki se jih je tudi letos že mnogo povzpelo na njegovo teme. S snegom ■e odgrneš, na višinskem solncu in vetru prezračiš — bog-me, to je pač še vse imenitneje kakor poležavanje po nižinskih kopališčih. Predstavljamo vam pogumno radovljiško Metko in njenega bratca, ki mu je bil Triglav ▼ toliko prenizek, da se je povzpel še na Aljažev stolp, kar Je med obiskovalci Triglava tudi svojevrsten rekord.
Minulo sredo je odpotovala naša sokolska reprezentanca na mednarodno telovadno tekmo, ki jo priredi Mednarvodna telovadna zveza letos v Luksemburgu. Vodja vrste je savezni načelnik br. dr. Viktor Murnik, člani vrste so: (na sliki od leve na desno) Leo Štukelj (Maribor), Peter Šumi (Ljubljanski Sokol), Tone Malej (Sokol L), Rafael Ban (Sokol Sušak), Tošo Primožič (Maribor), vodja vrste dr. Viktor Murnik, Stane 2ilič (Ljubij. Sokol), Gabe Zupančič in Boris Gregorka (oba Sokol Ljubljana).
Mednarodne tekme so zaključile z zmago Jugoslovena (Mariborčana) Tošo Primožiča (peti od leve), ki je postal svetovni prvak. Drugi in tretji sta bila češkoslovaška Sokola. — Kot vrsta je bila za Čehoslovaki in Francozi naša vrsta tretja, četudi je bila oslabljena vsled poškodbe prvaka Stuklja in br. Maleja.
Kot prvi avtomobilist je prispel na priljubljeno izletišče Celjanov k 700 m visoko ležeči Celjski koči lastnik avto-takse v Celju g. Drofenik s svojim avtomobilom znamke »Chevrolet«. Kljub silno težavnemu terenu je avtomobil brez defekta dosegel kočo v 1 uri 40 minut.
Vrh Triglava
častni gostje, društveni predsedniki in delegati na vidovdanskem slavju v Marlu
V sredini (ob kamnu) honorarni konzul g. Paulus iz Essena, desno generalni konzul g. Brana Markovič in izseljeniški komisar g. Berislav Deželič, levo predsednik ZJDPD g. Pavel Bolha in voditelj zveze društev Sv. Barbare g. Anton
Koncilja
Slavtje westfa1sfčih Slovencev
Kako so naši rojaki v tujini vzajemno proslavili Vidov dan. —- Na Izlet v domovino odpotujejo letos 25. avgusta. — Izletniki iz Maribora.
Pred par dnevi je minulo deset let, odkar so fašisti v Trsta uničili slovenski Narodni dom — hotel Balkan
Prvi avtomobil pri Celjski koči (700 m)
Motociklistlčne dirke na Gorjancih
1 Motokolesarska Ilirija je priredila v nedeljo 6. t. m. medklub-ske motorne dirke na 12.300 km dolgi progi od Novega mesta do vrha Gorjancev. Tekme, katero je vodil g. Edo Funk, predsednik Motosaveza kraljevine Jugoslavije, se je poleg članov domačih klubov udeležilo tudi precej Zagrebčanov, ki so bili tudi med publiko številno zastopani. Tekmovalna proga je bila izrazito gorskega značaja s Številnimi ostrimi ovinki in je bila posebno pred ciljem za dirkače trd oreh. — Ob vsej progi se je zbralo veliko gledalcev, orožniki in gasilci so pa vzdrževali naj-vzornejši red, tako da ni bilo prav nikakih nezgod. Želeti bi bilo, da bt se ta proga obdržala za slična tekmovanja, ker je njena oddaljenost od Ljubljane kot od Zagreba približno ista.
Novoimenovani župan Davorin Lesjak
Stari ln novi
Bivši župan Mirko Gorišek
Zmagovalci od leve na desno na svojih motorjih: Kušar Nejko, zmagovalec v kategoriji s prikolicami, filika Janez, Zalaznik Ivan, drugi v kategoriji do 350 cm8 — Sliki levo: V zadnjem ovinku. Prva slika: Sarutančič (I. Hrv. motoklub), v času 12:58, rvi v svoji kategoriji na vozilih 500 cms. Druga slika: Šiška anez (Motoklub Ilirija) na Arielu 350 cm', vozi iz zadnjega ovinka ▼ dlj. S časom 12.52 je dosegel najboljši čas dneva.
Glej sliki levo:
V zgodovinskih Rušah v Dravski dolini se je te dni izvršila važna sprememba. Razrešen je bil kot župan g. Mirko Gorišek, Id se Je kot tehnični ravnatelj Jugoslovenskih tvornic žigic Stalno preselil v Beograd, za njegovega naslednika pa je imenovan g. Davorin Lesjak, učitelj v pokoju in posestnik v Rušah.
Slika desno:
Dva nova neoficl-Jeina rekorda
Pri plavalnem mitingu med budimpeštanskim FTC in Ilirijo dne 11. t. m. je zboljšala Simona Dolenc (Ilirija) dr-lavni juniorski rekord v hrbtnem plavanju s časom 1:42:6 ta dve sekundi in 2 desetinkL Izven konkurence pa Je Dra-fiko Vilfan (Primorje) 100 m ▼ času 1:20, boljše od jugo-slovenskega juniorskega ln seniorskega državnega rekorda. Seveda ti uspehi ne bodo aa internem klubovem tekmo-priznani, ker so bili doseženi na internem klubovem tekmovanju.
Bilka levo:
Obnova tovarne „Kovina" na Teznu pri Mariboru
V noči na 13. junij Je požar uničil glavni objekt tovarne »Kovina« na Teznu. Okrog 70 delavcev je ostalo takrat brez dela. Vsa škoda znaša končanih ugotovitvah tri pol milijona dinarjev. Prvotno odpuščeni delavci so sedaj zaposleni pri restavrira-nju pogorelih objektov; tovarna se znova gradi.
Slika desno:
Viseči stolp v Pizi
Podtalne vode izpodje-dajo temelj, na katerem stoji znameniti stolp stolnice v Pizi, da je resno ogorožena ta izredna stavbna posebnost V zadnjih desetih letih se je zvonik nagnil še za en cm. Da rešijo znamenitost, so dali stolpu krepko betonsko podlago.
Grozovita železniška nesreča v Italiji
Pri Sassu (južno od Bologne) sta trčila skupaj dva električna vlaka zaradi napačno postavljene kretnice. 15 oseb je bilo mrtvih, 35 ranjenih. Slika nam kaže razbita vlaka.
Brigada reševalnega moštva
Moštvo je opremljeno z maskami zoper zadušljive jamske pline. Vrli možje napravljajo v svoji polni opremi skoro pošasten vtis.
K strašni rudniški nesreči v nemški Sleziji
Pogled na rudnik v Hausdorfu In na Kurtov rov, kjer se je dogodila strahovita
katastrofa
Ko so Francozi ostavili Porenje,
so se tolpe nemških nacionalistov znesle dejansko nad domačim živ-ljem, ki je za časa zasedbe simpatiziralo s- Francozi, navzlic temu, da so se nemške oblasti pogodili ■ francoskimi, da takšnih represalij n« bodo trpele. Kljub intervenciji francoske vlade se pa izgredi te vrsta še godijo. Slika nam kaže hišo izdelovalca klavirjev Wilhelma Mtlller-ja, ki so mu jo poškodovali in oplenili nacionalistični razgrajači.
Železniški promet pred 100 leti
Vlak, ki je te dni odšel s pariškega kolodvora Saint-Lazare, je bil natančni posnetek vlaka iz L 1837., ko se je na Francoskem uvedla prva stalna železniška zveza. Potniki so oblečeni po tedanji modi. V krogu vidimo potnika z ogromnim vojaškim klobukom in njegovo damo v tedanji dolgi obleki.