Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 53263 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI NAROČNINA Sped. in abb. post. Il gruppo Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inozemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir Leto XVIII - N. 1 (381) Udine, 15. januarja 1968 Izhaja vsakih 15 dni Ob veliki udeležbi beneških Slovencev DAN EMIGRANTOV V ČEDADU IN PRVI NASTOP v v SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA IZ TRSTA V SPETRD v v V Orisi rili In Spetm ob Nadiži dve pomembni manifestaciji beneških Slovencev - Prvi«* v zgodovini J« v Beneški Sloveniji gostovalo Slovensko narodno gledališče in Trsta z veseloigro ^ Anarhist POSLANICA MIRU Tik pred novim letom je poglavar katoliške cerkve papež Pavel VI. poslal številnim državnim poglavarjem in mednarodnim organizacijam poslanico, v kateri je predlagal, naj bi prvi januar, začetek slehernega novega leta, proglasili za dan miru. Papeževa mirovna akcija je naletela po vsem svetu na ugoden in topel sprejem, saj je papeževa zaskrbljenost za mir spričo umazane vojne v Vietnamu, napetosti na Bližnjem vzhodu in drugih žariščih vojne na zemljevidu sveta, upravičena in v smislu težnje celotnega človeštva po miru in mirnem življenju narodov in ljudstev. V svoji poslanici, zakaj predlaga novo leto za dan miru, pravi papež med drugim: «Zaradi nevarnosti, ki ogrožajo mir, je to naša, vsak dan nova dolžnost. Svet žeja po miru; toda mir trpi veliko silo, ker je svet poln krivic in groženj. Te ga napolnjujejo z vedno večjim strahom in postavljajo na kocko celo njegov obstoj». V nadaljevanju poslanice pa pravi papež, ko govori o pomislekih proti trajnemu miru: «Če bi bilo to res, potem je naše hrepenenje po miru prazno, črnogledost in obup utemeljena. Ta zaključek bi bil popolnoma zgrešen, zakaj v človeško srce je položena želja po miru kot dar in moč, da ta mir dosežemo in ohranimo». Svojo poslanico pa je papež zaključil: «Ljudje se morajo samo tedaj združiti, če bo v političnem življenju zmagala ideja bratstva vseh ljudi in če se bo kot rešilno načelo človeških navskrižij uveljavilo odpuščanje prestanih in medsebojnih krivic». Omenjeno papeževo poslanico, oziroma predlog, je med številnimi drugimi državniki prejel tudi predsednik SFRJ Josip Broz Tito, ki je papežu Pavlu VI. odgovoril, da je prejel njegovo poslanico s predlogom, naj bi 1. januar slavili vsako leto kot dan miru in nadaljeval: «V duhu politike, ki aktivno podpira in prispeva h krepitvi miru na svetu, miroljubnemu urejanju vseh mednarodnih sporov in k sodelovanju vseh narodov sveta, podpiram in pozdravljam Vašo zamisel kot še eno pomembno spodbudo miroljubnim silam v njihovih prizadevanjih in bojih za pravičen in trajen mir». Vsako leto na dan Sv. treh kraljev prireja kulturno-prosvetno društvo «Ivan Trinko» v Čedadu danes že svoje tradicionalno srečanje naših emigrantov, tako imenovani «dan emigrantov». Tudi letos so se dne 6. t.m. v društveni dvorani v Čedadu zbrali številni naši emigranti, ki so prihiteli domov za božične in novoletne praznike. Majhna dvorana društva je komaj sprejela vse, ki so hoteli prisostvovati tradicionalnemu srečanju emigrantov. Naši rojaki so prišli v Čedad v spremstvu svojih žena in otrok in tako se je na srečanju nabralo več kot sto naših ljudi. Srečanje v društveni dvorani v Čedadu je potekalo v prisrčnem in prijateljskem vzdušju, za razvedrilo pa je poskrbel instrumentalni trio in duet Birtičevih « beneških fantov », svoje delovne pogoje z ostrimi bor- ki so igrali vesele poskočne, da so se ob njihovih taktih ljudje zavrteli. Razveseljiva je nadalje bila prisotnost številne mladine, zlasti deklet iz beneških vasi. Emigrantsko srečanje je otvoril tajnik društva Izidor Predan, ki je domačine pozdravil v domačem narečju, pozdrave pa je prinesel tudi furlanski poslanec Mario Lizzerò. Med prisotnimi naj omenimo župana iz občine Srednje Štulina, slikarja Bronta, ki je predsednik če-dadskega kulturnega krožka, nadalje so bili na shodu prisotni številni predstavniki naših občin. Tajnik društva «Ivan Trinko» Predan je prisotne nagovoril s sledečimi besedami: «Na današnji dan pred petimi leti smo se prvič zbrali v tej dvorani, da bi praznovali dan emigranta. Takrat nas je bilo še malo, vendar nas je bilo naslednje leto že več, tako da smo se medseboj do dobra spoznali. Vsako leto se več emigrantov obrača do nas, da jim po naših močeh rešujemo njihove probleme. Samo letos smo dobili iz Belgije čez dvajset družinskih doklad za tiste rudarje, ki so se vrnili s pokojnino domov. Današnji praznik je peti, vendar bi želeli, da bi bil tudi zadnji. To pa ne zaradi tega, ker se radi ne vidimo, ampak zato, ker bi želeli, da bi se naši ljudje ne pehali več v tujini za kosom kruha, ampak da bi ga zaslužili doma. Potem bi tale naš praznik lahko preimenovali v praznik delavcev, ki bi ga lahko vsak dan, vsako leto praznovali na današnji dan ali pa na dan 1. maja. Naše matere, žene in otroci se ne bi več jokali za svojci, ki hodijo v svet, od koder se jih dosti ne vrne več v svoj kraj. Ostajajo v inozemstvu, svojci jokajo za njimi in nobena domača roka ne more na njihove grobove položiti rože v spomin. Če bi se zgodilo, da bi naši ljudje imeli delo doma, bi postalo v naših krajih prijetnejše, bolj veselo, za živela bi naša beseda in glasila bi se naša pesem. Do vsega tega imamo pravico kot vsi drugi delavci naše demokratične Italije. To pravico nam daje ustava, ki je temeljni zakon italijanske republike. Žal se ta zakon za nas še ne izvaja v celoti kakor tudi ne za milijone italijanskih delavcev, ki se morajo kakor vi seliti po svetu, da zaslužijo kos kruha zase in za svojo družino. Toda zgodovina nas uči, da niso nikoli nikomur ničesar darovali, ampak, da si je bilo treba pravice vedno znova priboriti. V zadnjih 50 letih so delavci vsega sveta izboljšali bami, in če so prišli do tega, se morajo zahvaliti samo svoji enotnosti. Tudi mi moramo biti združeni in združeni zahtevati našo pravico do dela v domačem kraju. V zadnjem letu je dobilo več naših delavcev zaposlitev v Manzanu in njegovi okolici. Čeprav ne zaslužijo toliko kot v inozemstvu, so vendarle srečni, ker preživljajo večer v krogu svoje družine. Težave imajo s prevozi, ki so zelo dragi. Zato mislim, da bi jim morale priskočiti na pomoč deželne oblasti. Najbolje pa bi bilo, da bi se v naših dolinah zgradile tovarne, v katerih bi mogli uporabiti les in delovno silo, ki nam je ne manjka. Ta naša želja pa ne sme ostati samo v notranjosti med štirimi stenami, pač pa mora v svet, na pristojna mesta, kjer naj jo proučijo in uresničijo. Ob koncu bi želel vsem tistim, ki se bodo morali vrniti na svoja delovna mesta, dosti zdravja in sreče ter srečen povratek na svoje domove, k svojim družinam, ki jih tako težko pričakujejo». Poslanec Mario Lizzerò je vsem prisotnim izrekel najboljše želje ob današnjem dnevu emigranta. Želel jim je, da bi se zaposlili v domačem kraju. V tej zvezi je poslanec omenil nedavni sestanek v Tarčentu, kjer so gospodarski strokovnjaki in javni delavci razpravljali o petletnem deželnem načrtu ter o vlogi Beneške Slovenije v deželnem (nadaljevanje na 2. strani) Ob dnevu emigranta v Čedadu so se beneški Slovenci pozabavali ob prijetnih zvokih znanega ansambla « Beneški fantje », ki jim je igral domače in druge pesmi llllilllllllllllllllAIIIIIIllllllllIIllllllllllililllllllllllllllllllllllllIIRIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIRIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIDIIIIIIIIIAIIIAIIIIIIIIIIIIIR OB RAZSTAVI V VWMU Za razvoi tipične domače mrli Dežela bo prispevala za posebne proizvode umetne obrti v videmski pokrajini Pred nedavnimse je zaključila razsta va umetnega obrtništva v Vidmu, ki jo je na deželni osnovi pripravila u-stanova za razvoj obrtništva (ESA). Razstava je naletela na precejšen uspeh tako pri občinstvu kot pri trgovcih, čeprav je imela namen široke preobrazbe v orientaciji obrtništva, ki jo ima ESA v programu. Predvsem gre ta za zbližanje arhitektov in načrtovalcev s posameznimi obrtniškimi podjetji, ki na podlagi novih osnutkov v praksi lahko izvedejo nove modele, ter s tem obogatijo obrtniški asortiment in pritegnejo še večje zanimanje širokih potrošnih krogov. Prav s te strani je razstava doživela največji uspeh. Kvalificiarni obiskovalci so posvetili svojo pozornost zlasti tapetniški obrti, zlatarskim izdelkom, umetnemu okovju, lesenim rezba- rijam ter staremu orožju. Na razstavi so lahko ugotovili tehnično zelo dobro izdelavo z visoko umetniško vrednostjo. To sta lahko ugotovila tudi deželna odbornika odv. Comelli in Giust in predsednik ESA Di Natale je sporočil, da bodo spričo dobrih rezultatov dali na razpolago še več sredstev za odkup primernih načrtov in osnutkov za take umetniške obrtniške izdelke. Tako nameravajo podpreti neko podjetje v Karniji, ki izdeluje tipične ljudske noše, drugo podjetje, ki je pripravilo nov program za izdelavo tipične opreme in zaves ter podporo za umetniška livarska dela. Predvideni so tudi prispevki za delavnice, ki se bavijo z restavriranjem in pozla-čevanjem, z rezbarijami in zlatarstvom ter z železnimi in bakrenimi ter raznimi drugimi tipičnimi izdelki. Pogled na župnijsko dvorano v Špetru om « Anarhist ». Velika udeležba je pokazala ževanja Nadiži med gostovanjem Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta z znano veseloigro željo, naj bi to kulturno srečanje ne bilo zadnje, ampak naj postane dober začetek pribli-med Slovenci tržaške in goriške pokrajine in Slovenci Benečije. Udu tu JJU uu uu IZ NADIŠKE DOLINE V Is občinski* sojo o Spotom IX 1»UVE STIKAM DAN EMIGRANTOV V {ED ADII IN PRVI NASTOP SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA IZ TRSTA V ŠPETRl Pevski zbor iz Štoblanka, ki je imel pod vodstvom g. župnika Lavrenčiča pevski koncert v župnijski dvorani v Špetru ob Nadiži načrtovanju. Na tem sestanku so strokovnjaki izrazili mnenje, da bi morale beneške doline služiti rekreaciji, počitku. Njegova stranka takšen predlog zavrača in sodi, da bo potrebno za te kraje zgraditi tovarne, v katerih bi ljudje našli zaposlitev, da jim ne bi bilo treba odhajati v inozemstvo. Nočemo več emigracije za prebivalce nadiških dolin, pač pa hočemo, da bodo ostali doma in da bodo tukajšnji Slovenci, ki stoletja živijo v teh krajih, prišli do svojih pravic, ki jim jih še vedno kratijo. Govor poslanca Lizzerà, kakor tudi govor tajnika društva Predana so prisotni pozdravili s toplim ploskanjem. Drugi dan, to je v nedeljo 7. t.m. pa je bil še en pomemben praznik za naše ljudi. Tistega dne je namreč v župnijski dvorani v Špetru ob Nadiži prvič gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Trsta z veseloigro «Anarhist», ki so jo tržaški gledališčniki to pot malce «prevedli» v naš dialekt, da bi bila igra razumljivejša našim ljudem. Omenjeno gostovanje Sloven-škega gledališča iz Trsta v središču Beneške Slovenije lahko smatramo za zgodovinsko. Zakaj? Iz dveh razlogov: prvič zato, ker je slovensko gledališče prvič prineslo svojo umetnost med narodnostno najbolj zapostavljene pripadnike našega naroda. Drugič pa zato, ker beneški Slovenci v sto letih svojega bivanja pod Italijo niso obiskovali slovenskih šol v svojih krajih, a so vseeno napolnili župnijsko dvorano, ki ima 320 sedežev (nad 70 obiskovalcev pa je moralo še stati) in z živim zanimanjem spremljali dogajanje na odru. Morda je pomembnost gostovanja slovenskega gledališča v Špe-cru še najbolje označil v svojem govoru pred pričetkom predstave župnik iz Gorenjega Trbilja g. Cen-čič, ki je v svojem govoru dejal med drugim: «Danes, prvikrat v zgodovini, imamo srečo imeti med nami, tukaj v Špetru, središču naše Benečije, igralce Slovenskega gledališča (teatra) iz Trsta, ki nam bodo v našem slovenskem jeziku predstavili veseloigro «Anarhist». Z velikim navdušenjem in hvaležnostjo jih sprejemamo kot brate, sinove tistega slovenskega naroda, katerega smo mi, Benečani, zadnja in najmanjša vejica. Z vsem srcem jim kličemo: Dobrodošili v naši Benečiji, dobrodošli med nami. Želimo, da to prvo kulturno srečanje ne bo zadnje, ampak naj postane dober začetek približevanja med Slovenci tržaške in goriške pokrajine in Slovenci naše Benečije, da se vedno bolj razširi tudi med našimi ljudmi in spozna tista slovenska kultura, ki je tako cenjena po vsej Evropi. Kultura je ena najlepših manifestacij človeškega duha: njena prva in najvažnejša naloga je zbliževati narode, in še bolj pa pripadnike istega naroda. Tudi katoliška cerkev je postavljena od Kristusa za vse ljudi brez razlike ter se približuje vsakemu jeziku ter vsaki kulturi brez nobene diskriminacije in nasprotovanja. Prva in največja skrb drugega vatikanskega koncila je utrjevanje krščanskega spoštovanja vrednot vsakega človeka, zakaj vsak človek je podoba živega Boga in za vsake- V Trbižu je bila pred nedavnim tiskovna konferenca za novinarje iz Slovenije, Avstrije in Italije. Udeležence so predstavniki trbi-ške občine in organizacijskega komiteja seznanili z mednarodnim smučarskim tekmovanjem za pokal vojvode Aoste, ki bo v Trbižu 17. in 18. januarja. Gre za prireditev v slalomu in veleslalomu, ki je lani spet prido-b;la mednarodno veljavo in je vključena v program FIS prireditev. Na letošnjo prireditev je vabljenih 20 držav. Organizatorji so si zastavili za cilj še bolj razviti sodelovanje med tremi deželami. Poudarili so, da morda ni več daleč čas, da bi organizirali na področju Koroške, Julijske krajine in Slovenije olimpijske igre ali svetovno prvenstvo. Zanimivo je, da je v častnem komiteju tega tekmovanja predsednik vlade Aldo Moro, dva ministra in več drugih uglednih javnih delavcev. Izboljšali bodo naprave v rabeljskih rudnikih Zvedeli smo, da namerava AM-MI dati na razpolago 60 milijard lir za rudarski sektor. Četrtino te ga človeka je Kristus na križu prelil svojo kri. Zato smo hvaležni gospodu župniku, šempetrskemu monsignorju dekanu, ki je dovolil, da se to prvo kulturno srečanje vrši v tejle župnijski dvorani». Pred pričetkom predstave ter med odmorom pa je nastopil še zbor iz Štoblanka, ki ga vodi župnik g. Lavrenčič. Kljub slabemu vremenu so prišli udeleženci na predstavo tudi iz najoddaljnejših vasi, kar je samo potrdilo, kako si naši ljudje žele slovenske kulture v domačem jeziku. Tako dan emigranta, kot prvo zgodovinsko gostovanje Slovenskega gledališča iz Trsta v Špetru sta pokazala, da gredo stvari le naprej svojo pot in obetajo, da bodo tudi beneški Slovenci čedalje bolj deležni slovenske kulture in ne samo slovenske pesmi, o čemer najbolje oriča gledališko gostovanje v Špetru. vsote, to je 15 milijard, bodo porabili v Furlaniji za gradnjo novega obrata, kjer bodo predelovali cinkovo svetlico (blenda). Poleg tega namerava to rudniško podjetje dati na razpolago eno milijardo in 250 milijonov lir za izboljšanje rudniških naprav v Rablju. Rudarji so bili te novice zelo veseli, saj bodo tako mogli izboljšati tudi varnostne naprave in se ne bodo tako pogostoma dogajale nesreče v rudnikih. Za javna dela Na zadnjem občinskem svetu v Trbižu so med drugim sklenili, da bodo zaprosili za državni prispevek, da bodo asfaltirali nekatere ceste, popravili srednjeveške stolpe v Trbižu in razširili vodovodno mrežo v Beli peči. Sprejeli so tudi načrt za gradnjo novega športnega igrišča v Rablju in za napeljavo kanalizacije v Trbižu in Naborjetu. Vzpenjača na Višarje ustavljena Zaradi popravil bo vzpenjača, ki vozi na Višarje, ustavljena od 15. do 20. januarja t.l. Občinski svet, ki se je sestal za izredno zasedanje, je med drugim sprejel načrt za asfaltiranje notranjih cest, za katere se predvideva 26 milijonov lir stroškov in načrt za obnovo mreže električne razsvetljave, ki bo stala 7 milijonov lir. Sprejeli so tudi proračun za leto 1968, ki je uravnovešen in znaša 264 milijonov lir. Od tega bodo potrošili 130 milijonov za izvedbo javnih del. Tatovi odrli in ukradli tele Na božično noč, ko so bili vsi pri večerji, so neznanci vdrli v Bevzerjevo mesnico, kjer je ravno tisti večer viselo na kaveljnu zaklano tele. Ker jih ni nihče motil, so ga lepo odrli in odnesli najlepše kose. Bevzer ni prijavil te kraje karabinjerjem. Centralna kurjava v strokovni šoli V kratkem bodo napeljali centralno kurjavo tudi v strokovno šolo v špetru. To delo bo stalo tri milijone in pol, za kar bo dežela prispevala dva milijona in pol. Nesreča ne počiva V bolnico so morali peljati 22 letnega Enza Cernoja iz špetra, ker je padel z motorja in se močno udaril v čelo. Ozdravil bo v dveh tednih. Podbonesec Letos bodo izvedli dosti javnih del Občinski svet iz Podbonesca je zaključil svojo dejavnost za leto 1967, ko se je sestal za izredno zasedanje za sprejem tarif troša-rinskega davka za leto 1968 in načrta za gradnjo vodovoda v Podvršiču in ščigli. Ob tej priliki so tudi povišali posebno integra-tivno doklado občinskim uslužbencem in sprejeli nekatere spremembe v občinski bilanci za leto 1967. Občinski svet je poleg tega pooblastil župana, da vodi pogajanja z deželo glede prodaje gore Mije in da predloži prošnjo za dosego orispevka, s katerim bodo zgradili notranjo kanalizacijo v Kalu, Arbeču, Zapotoku, Gorenji vasi, ščigli, Vrhu, Logu, Podvršiču in Tarčetu. Izredno velik promet V božičnih in novoletnih praz-n;k:h je bil po Nadiški dolini izredno velik promet. Posebno dosti ljudi je šlo skozi obmejni piehod v štupci. Samo na dan sv. Štefana je prekoračilo mejo 76.C30 ljudi, iz česar lahko sklepamo, da se prijateljske vezi med Furlanijo in Slovenijo vedno bolj utrjujejo. Popravilo cest Pred nedavnim je občina dala v zakup dela za popravilo in asfaltiranje cest in sicer ono, ki vodi v Brišče in tisto, ki vodi v Dolenji Mersin. Stroški za to delo bodo znašali 50 milijonov lir in jih bo 80% krila država. Srednje Težaven prevoz bolnika Na novega leta dan je zapadlo dosti snega tudi v naših krajih in zato je ostalo za več časa nekaj vasi popolnoma odrezanih od sveta. To ne bi bilo še tako hudo, če ne bi bilo nujno potrebno v dolino, a nevarno je zbolel 42 letni žvan štulin iz Gorenjega Trbilja in zdravnik je svetoval, naj ga ta- koj prepeljejo v čedadsko bolnico. Vaščani bolnega so se zbrali skupaj in se dogovorili, da ga bodo nesli do ceste, ki je bila vozna. In res, na ležalnem stolu so ga nesli nekaj kilometrov, kjer je čakal avtomibil in bolnika so tako pravočasno prepeljali v bolnico, kjer so ga takoj operirali. štulin je pred leti delal kot rudar v Belgiji in je sedaj v pokoju zaradi invalidnosti. Fojda Praznik emigrantov Tudi letos, kakor že več let nazaj, je občinska uprava organizirala praznik emigrantov. Po maši, ki se je vršila v župni cerkvi, so se zbrali v občinski dvorani, kjer jih je sprejel župan, novi predsednik pokrajine adv. Vinicio Turello in pokrajinski svetovalec Del Gobbo. Po pozdravnih govorih župana in predsednika pokrajine je spregovoril Del Gobbo, ki je prisotnim razložil program dežele, da bi se v najkrajšem času mogla zatreti emigracija, ki je tudi tukaj, posebno v hribovskih vaseh, izredno močna. Ahten S streljanjem praznoval god in se ponesrečil Zadnjega dne v letu se je hudo ponesrečil 16 letni Silvano Bom-bardier iz Maline pri Ahtnu. Mladi fant, ki je prav tisti dan slavil svoj god, je pred dnevi našel v bližnjem gozdu naboj lovske puške. Na dan sv. Silvestra je prižgal svečo in naboj ogreval nad plamenom dokler ni ta eksplodiral. Seveda je počilo, a fanta tudi ranilo v oko. Takoj so ga prepeljali v bolnico, kjer so zdravniki izjavili, da bo ozdravil v približno treh tednih, če ne nastopijo komlikacije. Tavorjana Nova šola v Tavorjani Pred dnevi je občina dala v zakup dela za gradnjo novega šolskega poslopja v Tavorjani, ki bo stala nekaj več kot osem milijonov lir. Dela je prevzelo lokalno gradbeniško podjetje, ki je ponudile 11,70 odstotkov nižjo ceno. Iz Terske doline adi slabe poti je prišla pomoč prepozno V videmski bolnici je umrla 63 letna Marija Mucchino, ki je stanovala v zaselku Cuk pri Njivici. Zena je hudo krvavela in zdravnik ni mogel pravočasno do nje, ker je ravno tisti dan zapadel visok sneg. Ko so jo vaščani prinesli na zasilnih nosilih na zdravnikov avtomobil, je bilo že prepozno. V bolnici ji niso mogli nič pomagati, čeprav so si zdravniki mnogo prizadevali, da bi jo ohranili pri življenju, ker so jo pripeljali prepozno. Umrl je tudi 64 letni Venuto Cerno iz Brda. Nekega jutra so ga našli mrtvega na postelji. Zdravnik je ugotovil, da ga je zadela srčna paraliza. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin IZ KANALSKE DOLINE Modnuooilno s m uou os k o to k m or a ti je Pred pričetkom predstave je prisotnim govoril župnik iz Gorenjega Trbilja g. Cenčič Znamenita cerkvica sv. Silvestra ■ IZ !ÌÌnBÉ ■ Skoraj pol tisočletja stara cerkvica sv. Silvestra, ki stoji onkraj hudournika Kosce pod zaselkom Pikoni Narodna in študijska knjižnica v Trstu obhajala 20-letnico svojega delovanja Med kulturnimi ustanovami slovenske narodne skupnosti v Italiji nedvomno zavzema posebno mesto Narodna in študijska knjižnica v Trstu, ki je prejšnji teden slovesno obhajala dvajsetletnico svojega plodnega delovanja. Njen jubilej pomeni dvajset let uspešnega kulturnega poslanstva, ki ga opravlja ta ustanova tako kot knjižnica kakor tudi kot znanstveno središče na ozemlju, kjer živita drug poleg drugega dva naroda. Zato je njeno delo neprecenljive vrednosti za obstoj in razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji in hkrati važen prispevek k utrjevanju prijateljskih odnosov med sosednima deželama. Narodna in študijska knjižnica v Trstu je v letih svojega obstoja morala — kakor vsaka druga manjšinska ustanova — premostiti neštete težave, kar je bilo mogoče le spričo brezmejnega idealizma, ki so ga izpričali njeni sodelavci in prijatelji. Kljub vsem težavam pa se je stalno razvijala, tako da ima danes bogat knjižni sklad, ki obsega več kot 41.000 enot. Vzdržuje stalne stike z mnogimi sorodnimi ustanovami v Italiji, Jugoslaviji in mnogih drugih državah. Njena glavna zasluga pa je gotovo zbirka najrazličnejšega gradiva o slovenski narodni skupini v Italiji. Sem spada zbiranje del, ki govorijo o Trstu in Onkraj hudournika Kozice, v samotni dolini pod zaselkom Pikoni, se skriva v gošči stara cerkev svetega Silvestra. Zakaj so jo naši predniki zgradili v odročnem kotičku, ni prav dognano. Stari ljudje pripovedujejo, da je nastala za časa turiških navalov, ko so se vaščani zaobljubili, da postavijo svetišče, če jih zavetnik obrani pred neverniki. Cerkvica bo kmalu učakala pol tisočletja starosti. Za dokaz nam je na zunanji steni vklesan napis: 1498 XII Aprilis master lucas Mojster Luka, ki je pustil svoje ime še na marsikateri drugi cerkvi po naših gričih, jo je torej zgradil 12. aprila leta 1498. Ukoreninjena je navada, da hodijo vsi farani v to cerkev k spovedi v velikem tednu. Zbirajo se tam tudi na drugo nedeljo v septembru, ko imajo « opasilo» ali praznik posvečenja. Cerkvenega patrona pa počastijo 31. decembra, takrat je njih « senjan », to se pravi semenj in romanje k svetemu Silvestru. Živo v spominu je pa tudi še mladim zaobljuba iz leta 1944. Takrat so bile okrog vasi hude bitke med nemškimi četami in partizani. Nemci so po svoji kruti navadi pobrali vse moške iz Mjerse, Piko-nov in drugih vasi ter so jih odpeljali v čedadske zapore. To je bilo 6. oktobra. Domačini so takrat o-bljubili svojemu patronu vsakoletno cerkveno pobožnost in romanje k starodavni cerkvi, če bodo rešeni muk in nevarnosti. Častitljiva je torej ta cerkev, ki je bila našim ljudem pribežališče pred Turki in pred novodobnimi krvoloki. Na poltisoč let zgodovine se ozira in še vedno vabi k sebi vse domačine v stiskah in potrebah. Primorski, zbiranje gradiva v drugih jezikih, ki obravnava vprašanje v zvezi s slovensko problematiko, zbiranje slovenskih šolskih knjig, ki so izšle v Italiji, kakor tudi zbiranje slovenskega revialnega tiska, ki je po letu 1945 izšel na tržaškem ozemlju, pa tudi v Celovcu in drugod v tujini. Ob svojem jubileju je knjižnica priredila razstavo slovenskih šolskih knjig ter izdala obširno bibliografijo šolskih knjig za slovenske šole v Italiji od leta 1945 do 1966. Dež an sneg - gnoj ubogih Dež an sneg potegneta iz zraka precej dušika an tuo u toplih Ijetnih časih več, kakor u marzlih. Zatuò parnaša dež rastlinam več gnojila kakor sneg. Poleg tega izpereta dež in sneg iz zraka pline (gas), posebno pa saje an prah (polver). Kaj sostane pride po tej poti u zemljo pa je odvisno od kraja obljudenosti an od industrije. U bližini mest an fabrik je usebina, ki jo izpereta dež an sneg u zemljo, veliko venča, kakor na kmetih, kjer je zrak buj čist, kakor u mjestih an industrijskih krajih. Mokra tla potegnejo vase an vežejo po snež-nici an dežeunici naplavljeni dušik takuò, de se skoraj nič ne izgubi. Kaj sostane, posebno dušika, par-našata dež an sneg iz zraka, je odvisno kakor že povjedano od kraja an Ijetnega časa. Zavoj tega lahko rečemo, de sta dež an sneg zarjes gnoj ubogih. »iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuuwuiiiiiiiiiHiuiHuiii e \\U . mdutiria — v I/ s|m'CIh!i |0trruaxjuL (naJucz, Kovač in vrag Živel je kovač, hudo velik pijanec, in vse, kar je imel, je še zapil. Ko je videl, da nima več kaj za piti, je šel k nečistemu, da mu svojo dušo zapiše. Vrag pa mu pravi: «Dobro! Koliko pa zahtevaš za svojo dušo?». «Hočem», pravi, «da bi imel vrč, poln denarja, pa da ga ne bi zmanjkalo leto dni, naj ga še toliko jemljem». Vrag mu odgovori: «Dobro, imel boš denar, a čez leto dni pridem po tvojo dušo». Prinesel je kovač poln vrč denarja domov, ga skril v čeber, si malo naložil v žep pa v krčmo. Pije noč in dan, pozabil je že na kovačnico, a glej — kmalu že pride gorje. Gre kovač v krčmo nekoč, vrag pa mu skoči na pleča in pravi: «Zdaj si pa moj!». Kovač mu odgovori: «Seveda sem tvoj, samo počakaj, da stopim domov, ženi moram nekaj povedati». «Dobro», pravi vrag. Stopil je kovač v bajto, posadil vraga na klop, a nihče ga ne vidi, ne vidi ga niti kovač. Potem stopi iz izbe v vežo, iz veže pa v krčmo in ni j e po svoji navadi. Vrag pa je čakal in čakal, hotel je vstati s klopi in iti za njim. Zagnal se je, pa ne more in ne more vstati. Trga se od klopi in se ne more odtrgati, da glina kar leti — zdaj zdaj se bo bajta sesula. Prestrašila se je kovačeva šena, pohitela je za možem v krčmo in pravi: «Kaj pa si posadil na klop, da nam bo skoraj bajto razvalilo? Pridi in tisto pospravi». Prišel je kovač pa pravi vragu: «No, če bo spet denar v vrču, te spustim». Vrag pa reče: «Bo». Vzel ga je kovač in spustil. In snet je imel zadosti denarja. Pije snet in se veseli, tako pa se tudi leto hitro izteče. Gre kovač po cesti, vrag pa mu skoči na pleča in pravi: «Zdaj si pa moj!». «Posedi tule na hruški v mojem vrtu, jaz pa skočim domov po nož». «Le pojdi, samo ne zamujaj se». Posadil ga je kovač na hruško, sam pa je šel v krčmo popivat. Na lepem spet priteče žena in pravi: «Kaj pa si posadil na hruško v vrtu? To edino dobro hruško smo imeli, zdaj nam pa še ta pojde po zlu, kor naprej se stresa: hruške so se že osule, listje je obledelo, veje polomile, zdaj se pa že korenine izdirajo. Prišel je kovač pa reče vragu: «No, če bom spet imel denarja za leto dni, te spustim». Vrag pa mu odgovori: «Imel ga boš, imel samo spusti me!». In ga je spustil. Spet je bilo dosti denarja, kovač spet pije in se veseli. Tako pa se tudi leto izteče. In vnovič je prišel nečisti in pravi: «Zdaj si pa moj!». «Dobro, tvoj sem», reče kovač. «Pa se odpraviva na cesto, na pot ». «Pojdiva», reče vrag. Prideta k jezeru, bil pa je večer, mesec je svetil na nebu pa je bilo videti kovačevo senco na tleh. In vrag ga vpraša: «Kdo pa gre s teboj?». «To je moj brat», odgovori kovač. «Kaj me bo prijel?». «Seveda te bo prijel», odgovori kovač. «Usmili se me, skrij me!». «Kam te pa naj skrijem?. «Vsaj v mošnjiček me deni. «Dobro, pa mi zlezi v mošnjiček». In ga odveže. Pa se je vrag skril vanj. Kovač ga pa čvrsto zadrgne in ga vrše v vodo. Še zdaj vrag čepi tam, kovač pa se je vrnil domov in lepo šivi do dandanašnjega dne. Kako ]e graščak podaljšal delovni dan im mm milimi ............................ mi..mm...mmmmmmm... Sneži «Mamica, mamica, pridi k oknu! Poglej, sneži!» kliče Verica svoji materi. «Res je, sneg naletava. Letos bo pa zgodaj zapadel», reče mati. «Mamica poglej, bele zvezdice plavajo po zraku», pravi Verica. «To so snežinke», jo uči mati. «Oj, mamica, kako se vrte in sučejo, plešejo in se love!» vzklikne deklica. «Da, snežni metež je precej močan». «Ali, mamica, prosim, smem li ven na vrtič», prosi Verica. «Ogrni se z ruto, potem smeš», ji dovoli mati. Verica stopi pred hišni prag. Vse belo je bilo po tleh. Drevje se je odevalo v bela oblačila. In tiho je bilo, joj tako tiho! Med tem pa so naletavale snežinke, druga na drugo so padale na tla s komaj slišnim drsketanjem. «Letos bo mraz, mraz!» drskeče prva snežinka, ki je letela mimo Verice. «Ptičke bo zeblo, zeblo», dostavi druga snežinka. «Kdo jim bo dal jesti?» vpraša tretja. «Verica jim bo trosila mrvic», odgovori četrta. «Sestrice, zagrnimo njivo!» pravi peta. «Da bo počivala pod toplo odejo», dostavi šesta. « Do krasne pomladi », reče sedma. Osma snežinka pa ne reče nič. Padla je Verici na nosek in se raztopila. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiMi* Žogica pika SMEJE SE ŽOGA, RDEČA, RUMENA, IN ŽOGA KOT PIKA. SAJ JE SKOČILA PRAV DO OBLAKA, GLEJTE, KAKO JO MIMICA ČAKA. ŽOGA VELIKA JE KAKOR BALON, ŽOGICA PIKA PA METULJČEK CITRON. Graščak je hodil po svojem svetu in si ogledoval, ali njegovi tlačani pridno delajo. Delali pa so, lahko rečemo, od noči do noči. Kmetje so se gnali, da bi srajce lahko kar ožemali od potu. Graščaku pa je bilo še vse premalo. Ves čas se mu je zdelo, da je dan veliko prekratek in da kmetje na dan premalo naredijo. Nekoč je dejal svojim tlačanom: «Poglejte, kako je dan kratek. Kako malo naredite v enem dnevu. Ali je med vami nemara kdo, ki bi bil tako pameten, da bi ga znal kako podaljšati?». Neki kmet se je oglasil: «Gospod, jaz bi vam ustregel. Znam narediti stroj, ki bi podaljšal dan. Vendar bi morali ta stroj vrteti vi sami, gospod». Graščaku je bila všeč taka zamisel. «Prav», je odvrnil, «kaj se če, treba se je vdati, da se dan podaljša». Kmet se je lotil dela. Obtesal je tri hlode, naredil tri kolesa, izrezal obodu zobce, nasadi kolesa na osi, pritrdil lopute ko pri mlinu na veter, pribil ročico, pa je bil stroj narejen. Zdaj pa vrtite, vaša milost!» je dejal. «Če ga boste neprenehoma sukali od zore do mraka, boste videli, bo dan še enkrat daljši!». Sam je prijel za ročico in zavrtel za kolo, da bi pokazal, kako je treba streči stroju. Stroj se je koj zasukal. Graščak je začel vrteti svoj stroj. Težavno delo! Kaj pa misliš: ni se smel ne ustaviti ne si oddahniti! Pot je kar lil z njega, roke so mu otrpnile, a je le delal dalje, samo da bi podaljšal delavnik. In tako je garal prav do večera. Pa se je vrnil s tlake kmet, tisti, ki je bil naredil stroj. «Lejte, gospod», koliko daljši je že dan zavoljo mojega stroja, natanko tako, kakor sem vam bil obljubil». «Res, dan je daljši», je odvrnil graščak. «Stroj je izvrsten! Samo ali ne bo šlo, da bi ga kdo drug vrtil, ne jaz?». «Lahko, gospod, zakaj ne! Vendar se dan potem ne bo podaljšal». «Nič ne de», je graščak zamahnil 7. roko. «Kar naj ostane, kakršen je». liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiimiiiHiiiimiiimmiiiiiminminiiiiiiiimimimmiiiimiiiii Slive za k. Živel je nekje človek, ki je imel sina, zelo pridnega in uglednega fanta. Ko mu je sin dorasel za ženitev, je začel premišljati, kako bi mu našel dobro in pošteno nevesto. Nazadnje si izmisli tole: natovori poln voz sliv in jame klicati po vasi: «Slive za gnoj, ljudje božji, slive za gnoj!». Kakor blisk se je raznesel glas po vasi, da se je nekdo sprl s pametjo, ker ponuja slive za gnoj. Od vseh strani so pritekli ljudje na ta glas in jeli čistiti in zbirati smeti po hišah, da jih zamenjajo za slive. Tam, poglej, je neka deklica nabrala po'n predpasnik smetja, druga spet nosi zvrhano košaro, tretja se hvali — bog se je usmili! — da bi lahko vse slive zamenjala za gnoj, da pa ji ie zoprno, da bi tako temeljito očistila hišo. In mož je dal vsakemu nič koliko sliv. Medtem pa se prikaže deklica, ki je stiskala prgišče prahu v pesti in bi tudi rada imela nekaj sliv. «Lej jo no, deklico, zakaj pa nisi nabrala več, saj to je premalo!» ji reče očanec. «O, saj bi ti rada prinesla več, striček, pa nimamo. Še to sva z materjo po kotih komaj nastrgali», odgovori. In prav to je mož iskal, kajti ko je videl, da je snažna in poštena deklica, jo je koj zasnubil za svojega sina, S katerim je živela potem dolgo in srečno. I. Ktplii R 1 K I T I IS I T A V I A t V k ] 29. Ker se od zunaj ni več nič ogla silo, je Riki-tiki vedel, da je Nagajna že odšla. Nag je počasi ovil svoje telo okrog posode za vodo. Riki-tiki pa je nepremično čepel na svojem mestu kakor mrtev. Šele čez eno uro se je pričel oprezno in počasi premikati proti posodi. Nag je spal in on si je jel ogledovati njegov veliki hrbet ter pri tem ugibal, na katerem koncu bi ga popadel, da bi bolj zaleglo. «Ako mu s prvim naskokom ne zlomim hrbta», si je rekel Riki-tiki, «se bo še bojeval z menoj. In kaj bo potem s teboj, Riki-tiki?» - V glavo ga moram ugrizniti», je sklenil. «V glavo nad oglavnico». 30. In potem je poskočil. Nagova glava je ležala nekoliko stran od posode in, ko jo je Riki stisnil med zobmi, se je oprl s hrbtom ob posodo, da bi mogel potisniti kačino glavo ob tla. Tako je pridobil le sekundo časa, ki ga je kar najbolje izrabil. Zatem pa se je pričel boj na življenje in smrt. Čeprav je Riki z zobmi držal Naga za glavo, je le-ta opletal z njim kakor pes s podgano. Metal ga je po tleh gor in dol, vsenaokrog. Njegove oči so bile rdeče in stiskal je zobe, medtem ko je kača švigala sem in tja ter se zvijala na tleh kakor bič, prevrnila posodo za milo in udarjala ob kopalno kad. 31. Riki je vedno močneje stiskal zobe, ker je bil prepričan, da ga Nag s svojim butanjem gotovo usmrti. Za čast svojega rodu je želel, da ga najdejo mrtvega s kačino glavo med zobmi. Tedaj je tik njega nenadoma zagrmelo, kakor bi udarila strela. Rdeč plamen mu je osmodil kožuh in vroč puh mu je vzel sapo. Nenavadni trušč v kopalnici je prebudil velikega Tedyjevega očeta, ki je tedaj prihitel in sprožil dva strela iz puške v Nagovo glavo. Riki-tiki pa je že z zaprtimi očmi še dalje stiskal Nagovo glavo, kajti prepričan je bil, da ga je že sam usmrtil. 32. Veliki mož je hip nato dvignil Ri-kija s tal in zaklical ženi: «Alice, ta mala živalca je nam vsem rešila življenje!». Nato je prihitela v kopalnico še Tedyjeva mati, bleda kot zid, in je videla kar je bilo še ostalo od Naga. Riki-tiki pa se je tačas že zavlekel v Tedyjevo sobo, kjer se je preostalo polovico noči obiral po vsem životu, da bi odkril, ali se je res razbil na toliko kosov, kakor si je domišljal.