Trst.
Trst jo po svoji legi najugodnejša ležeča luka izmed vseh pomorskih mest celega sveta. Ta zavest ni bila do sedaj nikjer izražena v javnem mnenju in se praktično ni mogla uveljaviti vsled nesrečne, okostnele trgovske politike stare Avstrije. Tržaška luka ima  zdravo  podnebje, ter sega najglobokeje
—    2    —
v evropsko ozemlje. Ima izborne železniške zveze, ter moderne urejene pristane. Ribolov je bil zelo razvit in življenje primeroma pred vojsko jako po ceni. Okolica tržaška ima lepe vrtove, ki so bili skoraj izključno v rokah slovenskih lastnikov, in ki so s svojo zelenjavo popolnoma zadostovali potrebam mestnega prebivaljstva. Trst je štel pred vojno približno 220.000 prebivalcev, izmed katerih J9 bilo okoli 100.000 Italijanske narodnosti. Mestna uprava je imela svoj lastni statut, ki ga je avstrijska vlada odobrila v prid Italjanom tako, da so v mestnem svetu bili Italijani iz Italije — toraj tuji državljani z 1/3. V tem uziru je bil toraj Trst unikum na celem svetu.
Mestna uprava je pridno skrbela za to, da se je na ta način priselilo v zadnjih letih okoli 45.000 Italijanov iz Italije, ter na ta način ustvarila nuinerično večino italijanskega elementa.
Slovencev je bilo v Trstu pred vojno okoli 78.000, tako da je bilo Trst največje slovensko oziroma jugoslovansko mesto. Ostali del prebivaljstva so tvorili Grki, Nemci, Židje, Oehi in Armenci. Nemci so v Trstu imeli vsled germanizatorične avstrijske politike precej vpliva, ter se sedaj izigravali Italijani zoper Slovence, sedaj zopet na robe. Kapital je bil po večini v rokah Grkov, Židov in Nemcev. Vsa večja podjetja so bila v italijanskih rokah. Tudi Slovenci so imeli nekaj bogatih trgovcev s svoji sredi, večina pa je pripadala na male obrtnike, uradništvo in delavstvo.
Slovenskih ljudskih šol je bilo v Trstu šest, odvetnikov povprečno 10. Slovenci so imeli svoj „Narodni domu in slovensko gledališče. Okolica tržaška je bila popolnoma slovenska. Žali bog so bili med njimi tudi odpadniki, priča temu je ogromno število slovenskih po italijanskem načinu popačenih imen. Ti odpadniki so naš velik narodni minus. Pa vsaj ta pojav poznamo tudi ob slovensko-nemški meji!
Danes je Trst malo drugačen. Slovenec se internira, večino se je izgnalo. Italijanski militarizem in imperijalizem se tam šopiri. Hišne preiskave pri Slovencih so na dnevnem redu. Trgovina je mrtva, Italijani so slave pijani. Kako dolgo bo ta slava trajala, še ne vemo. Če pa pomislim, da je postala Jugoslavija z ravno tako velikim ozemljem kot Italija, da imamo na severu Slovane v takem številu, da prekaša isto vse ostale evropske narode skupaj, da je Rusija sedaj v revoluciji in da bo ista, kakor kažejo tiho se razvijajoči dogodki tam, nadalje v enem letu konsoldirana na znotraj, potem pač misleč človek ne more razumevati zakaj nekatere nemisleče glave mislijo na defini-tivno izgubo Trsta! Trst mora postati zopet naš!                        ________
ZaCasni odgovorni  urednik: Dr. Franjo Salamun.
Last „Tiskovne zadruge v Ptuju."
Tisk: W. Blanke v Ptuju.