Foitnlna plačana y gotovini
k*
URADNI LIST
SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE
Letnik 1/11. |
V Ljubljani dne 19. decembra 1945
Številka 62.
VSEBINA
390. Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji.
397. Zakon o razlastitvi posestev, ki jih obdelujejo koloni in viničarji.
39S. Odločba o likvidaciji denarnih zavodov Creditanstalt-
899.
Bankverein, podružnic v Mariboru in v Celju, Lander-bank, podružnice v Mariboru in Bank flir Kiirnten A. G., podružnice v Kranju.
Imenovanja v pravosodni službi.
£akoni in drugi razglasi SNOS-a in Predsedstva SNOS-a
896
Na podlagi 29. člena zveznega zakona o agrarni reformi in kolonizaciji od 23. avgusta 1945, Uradni list DFJ SL 605/64 in na podlagi pooblastila, danega na zboru odposlancev slovenskega naroda dne 8. X. 1943 y Kočevju, izdaje predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta
zakon
o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji SPLOŠNE DOLOČBE •	.	1. člen
Da se zemlja pravilneje razdeli, se bo v Ljudski republiki Sloveniji izvedla agrarna reforma in ustvaril zemljiški sklad; iz tega sklada se bo zemlja dodelila poljedelcem, M nimajo zemlje ali je imajo premalo.
2.	člen
Zemlja postane last tistega, komur je dodeljena in 3e prepiše v zemljiškj knjigi na njegovo ime.
8. člen
1.	Za ugotovitev, katero posestvo spada po tem zakonu pod agrarno reformo, je v pogledu lastnine odločilno zemljiškoknjižno stanje, glede površine tn kulture pa katastrsko stenje na dan 10. julija 1945, ko je bil uveljavljen odlok zveznega ministra za notranje zadeve o prepovedi prodajanja, kupovanja in zadolževanja kmetijskih zemljišč, gozdov, kmetijskih poslopij in objektov. Ce katastrski ali zemljiškoknjižni podatki niso točni, je odločilno dejansko stenje.
2.	Lastninske spremembe, ki eo se izvršile pred 10. julijem 1945 In niso vpisane v zemljiško knjigo, se upoštevajo po določbah, M jih bo izdal minister za kmetijstvo.
3.	Za obdelovalno zemljo se po tem zakonu štejejo njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, travniki in taki paš-niki, ki so primerni za, obdelavo.
4.	H kmetijskemu in gozdnemu, inventarju, ki se razlasti po določbah tega zakona, se šteje tudi hišni inventar, ki je potreben za redno obratovanje na posestvu, kakor tudi žage, vinske kleti in druge podobne naprave tega posestva z vsem inventarjem.
5.	V odvzetem presežku zemljiških posestev, ki se ne razlastijo v celoti, mora biti sorazmeren del njiv.
4.	člen
1.	Zemljiška posestva moža in žene se štejejo za eno posestvo, če 10. julija 1945 nisia bila sedno ločena, ne glede na to, ali sta samostojna zemljiška lastnika ali solastnika.
2.	Za eno posestvo se štejejo tud; zemljiška posestva solastnikov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu.
8. Za eno posestvo se šteje nadalje solastnina ene osebe na več zemljiških posestvih kakor tudi lastnina osebe, kj Ima poleg svoje zemljiške posesti tudi solastninske deleže na drugih zemljiških posestvih.
4. Ce ima lastnik zemljiška posestva v več krajih, .se te posestva štejejo kot eno zemljiško posestvo, četudi je del teh posestev v kaki drugi ljudski reoubliki Federativne ljudske republike Jugoslavije
5.	Člen
1.	Dodeljena zemlja se prepiše na novega lastnika brez bremen in dolgov.
2.	Dodeljena zemlja ostane obremenjena samo s tistimi služnostmi, ki so iz gospodarskih ozirov nujno potrebne. S temj služnostmi ostane zemlja obremenjena tudi, če preide v državno last.
3.	Nujno potrebne služnosti se pri izvedbi agrarne reforme lahko tudi na novo ustanovijo.
4.	Zemlja, ki jo obdržijo dosedanji lastniki v svoji lasti, ostane obremenjena g tistimi stvarnimi bremeni, ki obremenjujejo samo njim preostali del zemlje, ter s sorazmernim delom dolgov in drugih bremen, ki ustreza obdržani površini zemlje.
5.	Vse služnosti, teko na obdržani kakor tudi na dodeljen] zemlji, ki niso nujno potrebne, ugasnejo in ge izbrišejo iz zemljiške knjige. Ugasnejo iu izbrišejo
se tudi pravico in dolžnosti, izvirajoCe iz patrcmta in lovski rezervati.
C. Vprašanja dolgov in bremen, kolikor niso rešena b tein zakonom, bodo urejena posebej.
v RAZLASTITEV
6.	Člen
Dn se doseže namen, naveden v 1. členu, se po določbah tega zakona razlastijo:
n) veleposestva,
b)	zemljiška posestva bank, podjetij, . dolu iških družb in drugih zasebnih pravnih oseb,
c)	zemljiška posestva cerkva, samostanov in verskih ustanov ter vseh vrst ustanov (zadužbin), posvetnih in verskih,
, č) zemljiška posestva, kj so med vojno iz katerega koli razloga oslabi broz lastnika in brez pravnega naslednika,
d)	presežek zemljiških posestov nekmetov, ki niso veleposestniki,
c) presežek kmečkih' poaeetev,
7.	Člen Veleposestva
1.	Za veleposestva so po tem zakonu štejejo Usta kmetijska in gozdna posestva, katerih lastniki ne obdelujejo zemlje sami s svojo družino, ampak z najeto delovno silo ali pa jo dajejo drugim v zakup ali v obdelovanje, če ima več ko 46 bn skupno površine ali pa več ko 25 ha obdelovalne zemljo.
2.	Veleposestva se razlastijo v celoti z vsemi zgradbami in napravami, vsem živim in mrtvim kmetijskim in vsem gozdnim inventarjem brez odškodnino. Razlastijo se tudi pridelki in vse obstoječo zaloge losa.
8.	člen
Zemljiška posestva bank, podjetij, delniških družb iti drugih zasebnih pravnih oseb
1.	Zemljiška posestva bank, podjetij, delniških družb In drugih zasebnih pravnih oseb se razlastijo v celoti z vsemi zgradbami in napravami, vsem živim in mrtvim kmetijskim in vsem gozdnim inventarjem brez odškodnine.
2.	Pod razlastitev po lom členu ue spadajo zemljiška posestva zadrug za skupno obdelavo in izkoriščanje zemlje tor zemljiška posestva agrarnih skupnosti, če so njih člani ozir. udeleženci kmetje. Vprašanje izkoriščanja zemljo po agrarnih skupnostih sc bo rešilo s posebnim zakonom. S tom zakonom bo urejono tudi vprašanje njih lastnino,
8. Vprašanje obveznosti zadrug, ki se jim odvzame zemlja po določbah tega člena, bo urejeno posebej.
4. Bankam, podjetjem, delniškim družbam In drugim zasebnim pravnim osebam ee pusti tisti del zemljišč, ki jim je nujno potreben za industrijske, gradbeno, znan-Btvene, kulturne In druge občekorlstno namene. Tozadevno odločbe bo izdajal minister, to kmetijstvo.
9.	člen
Zemljiška posestva cerkva, samostanov in verskih ustanov <cr .vseh vrst ustanov (zadužbin), posvetnih in .	verskih
1.	Zemljiška posestva cerkva, samostanov in verskih ustanov se razlastijo z zgradbami in napravami ter živim in mrtvim kmetijskim in gozdnim inventarjem broz odškodnine.
2.	Cerkve, samostani in verske ustanove obdržijo 10 ha njiv, vrtov, sadovnjakov, vinogradov, travnikov, ledin in gozdov. Cerkvena in nndnrbinska zemljiška posestva ter zemljiška posestva drugih verskih ustanov v okviru eno župnije se štejejo za eno celoto.
8. Verskim ustanovam, cerkvam, samostanom in cerkvenim oblastem večjega pomena ali večjo zgodovinske vrednosti so pusti do 80 ha obdelovalno zemlje in do 30 liu gozdov.
4. Celokupna zemljiška posestva ustanov (zadužbin) z vsemi zgradbami In napravami, z vsem živim in mrtvim kmetijskim in vsem gozdnim inventarjem se razlastijo brez odškodnino,
10.	člen
Zemljiška posestva, ki so med vojno iz katerega koli razloga ostala brez lastnika in brez pravnega naslednika
1.	Razlastijo eo zemljiška posestva, ki »o mod vojno izgubila lastnika, če ta nima nobenega pravnega naslednika.
2.	Taka zemljiška posestva se razlastijo v celoti in brez odškodnino z vsemi zgradbam) In napravami, vsem živim in mrtvim kmetijskim in vsem gozdnim inventarjem,
11.	člen
1’rcsožok zemljiških posestov nekmetov, ki hišo veleposestniki
1.	Določbe tega člena veljajo za zemljiška posestva oseb, ki niso veleposestniki, ki pa po evojom glavnem poklicu niso kmetje in posestva no obdelujejo sami fi svojo družino, temveč z najeto delovno silo ali pa ga dajejo v zakup.
2.	Razlasti se presežek nad 8 ha zemlje oziroma nad 5 ha gozda v gozdnih predelih, kjer ni obdelovalno zemlje.
8. V odvzetem presežku mora biti sorazmeren del njiv. Lastnik si sme pridržati, če to ni v nasprotju z javnimi potrebami, sadovnjake In vinograde do določene najvočje površine. Zgradbe ter živi in mrtvi inventar »a teh zemljiščih eo ne razlastijo.
4. Za razlaščeni presežek zemljo 90 plača odškodnina v višini enoletnega donosa na hektar. Način ugotavljanj« donosa predpiše minister za kmetijstvo. 1
12.	Člen
Proeožok kmečkih posestev
i. Za kmečka posestva so štejejo tista zemljiška posestva, katerih lastniki 90 kmetje, in obdelujejo zemljo wmi a svoje družino.
2.	Za kmečka posestva se štejejo tudi zemljiška posestva delavcev in izseljencev, četudi zemlje ne obdelujejo sami.
3.	Za kmečka posestva se štejejo nadalje tudi tista zemljiška posestva kmečkih in obrtniških družin, katerih lastniki so zaradi vojne ali kakih drugih okoliščin ostali brez zadostne delovne sile in so prisiljeni obdelovati zemljo z najeto delovno silo ali pa jo dajali drugim v obdelovanje.
4.	Razlasti se presežek kmečkih posestev nad 20 do 35 ha obdelovalne zemlje in nad 10 do 25 ha gozda, tako da skupna površina obdelovalne zemlje in gozda ne sme presegati 45 ha.
5.	Pri kmečkih posestvih z izredno slabo donosnostjo lahko minister za kmetijstvo v sporazumu z ministrom za gozdarstvo najveuje površine obdelovalne zemlje in gozda primerno zviša.
6.	Zgradbe, napravo, iivi in mrtvi kmetijski ter gozdni inventar kmečkih posestev se ne razlasti.
v 7. Za razlaščeni presežek kmečkih posestev še plača odškodnina v višini enoletnega donosa na hektar- Donos so ugotavlja, kakor je določeno v 4. odstavku 11. člena.
13.	člen
V izjemnih, iz gospodarskih ozirov nujnih primerih lahko minister za kmetijstvo zaokroži največje površine, ki se po določbah tega zakona pustijo dosedanjim lastnikom, na pol hektara navzgor ali navzdol.
ZEMLJIŠKI SKLAD
14.	člen - •
1.	Zemlja, zgradbe in naprave ter živi in mrtvi kmetijski inventar, ki se razlastijo po 6. členu tega zakona, preidejo v zemljiški sklad agrarne reforme in kolonizacije.
2.	Traktorji, stroji in velike kmetijske priprave teh posestev ter posestev, naštetih v točkah a) in b) 3. odstavka tega člena, preidejo v Inventar kmetijskih strojnih postaj, razen Ce je razlaščeno zemljišče določeno za državno kmetijsko posestvo.
3.	Poleg tega spadajo v zemljiški sklad tudi:
a)	zemljiška posestva nemške države in njenih državljanov ter pripadnikov nemške narodnosti, ki so bila zaplenjena po odloku AVNOJ-a z dne 21. novembra 1944;
b)	zemljiška posestva narodnih sovražnikov in drugih oseb, zaplenjena s- pravnomočnimi sodnimi razsodbami in odločbami;
o) zemlja, ki jo država izloči iz svoje lastnine za dodelitev siromašnim kmetom in borcem.
,	15. člen
1.	Ureditev zemljiškega sklada agrarne reforme In kolonizacije bo predpisana posebej.
2.	S skladom razpolaga minister za kmetijstvo Ljudske republike Slovenije.
16.	člen
1. V zemljiški sklad ne spadajo:
a)	razlaščena in zaplenjena zemljišča oziroma zemljiška posestva, Id so nujno potrebna zveznim, federal-
nim in krajevnim državnim kmetijskim posestvom, socialnim, znanstvenim, prosvetnim, kulturnim, sindikalnim, gospodarskim in drugim občekoristuim ustanovam ter zemljišča za vojaške potrebe;
b)	razlaščeni gozdovi in razlaščeni gozdni inventar, ki preidejo v državno last in upravo.
2.	Zemljišča in zemljiška posestva, namenjena za potrebe, navedene v točki a) 1. odstavka tega člena, dodeljuje minister za kmetijstvo Ljudske republike Slovenije v sporazumu z ministrom za kmetijstvo Federativne ljudske republike Jugoslavije.
3.	Dodeljena zemljišča ostanejo državna last in se dajejo ustanovam, navedenim v točki a) 1. odstavka tega člena, le v izkoriščanje.
4.	Podrobno pogoje o dodeljevanju In Izkoriščanju teh zemljišč predpiše s posebnim pravilnikom minister za kmetijstvo.
DODELITEV ZEMLJE
17.	člen
1.	Iz zemljiškega sklada se zemlja In zemljiška posestva dodeljujejo poljedelcem brez zemlje in takim, ki imajo malo zemlje, predvsem v kraju, v katerem žive, za naselitev kolonistov pa v krajih, ki jih za to določi minister za kmetijstvo. Za poljedelce se štejejo tudi zadruge za skupno obdelavo in izkoriščanje zemlje.
2.	V prvi vreti imajo pravico do zemlje tile poljedelci:
a)	borci in invalidi partizanskih odredov, Narodno« osvobodilne vojske m partizanskih odredov Jugoslavije ter Jugoslovanske armade;
b)	rodbine in sirote umrlih borcev iz prejšnjega od-stavka;
c)	žrtve fašističnega nasilja in njih rodbine, to so osebe, ki so jih okupator ali njegovi pomagači aretirali, mučili, obsodili, internirali ali držali v ujetništvu, in rodbine na tak način ubitih ali umrlih oseb;
č) invalidi iz prejšnjih vojn 1912 do 1918 in aprila 1941.
8. Za borce Narodnoosvobodilne vojake ae štejejo tudi osebe, ki so v zvozi s partizanskimi odredi, NOV in POJ ter Jugoslovansko armado aktivno sodelovale proti sovražniku v njegovom zaledju ali na okupiranem ozfem-lju, ter osebe, ki so na osvobojenem ozemlju aktivno sodelovale s partizanskimi odredi, NOV in POJ ter Jugoslovansko armado v borbi proti okupatorju in njegovim pomagačem,
4.	Kot rodbina umrlega borca ali kot rodbina žrtve fašističnega nasilja se štejejo, ako niso bili aktivno v okupatorjevi službi, njegov zakonski drug, zakonski ali nezakonski otroci, starši, bratje In sestre, ter s pogojem, da jih je umrli borec vzdrževal, drugi člaui hišne skupnosti, ki so oddaljeni sorodniki.
5.	Pravico do dodelitve zemlje imajo tudi tisti borci iz točke a) 2. odstavka tega člena, ki se prej niso bavilj s kmetijstvom, če se zavežejo, da se bodo na dodeljeni zemlji naselil] in jo obdelovali a svojo rodbino.
6.	Moški in žonski borci narodnoosvobodilne borbe imajo pri dodeljevanju *epUje spake praske.
7.	Pri dodeljevanju zemlje imajo med borci in invalidi osvobodilne vojne (točka a) v 2. odstavku tega člena) in med rodbinami takih borcev (točka b) v 2. odstavku tega člena) prvenstvo borc.i-prostovoljcj in starejSi-borci (po letih, ko so vstopili v borbo v letih 19-11., 1942., 1943.) in rodbine takih borcev; nato invalidi iz vojn 1912, do 1918. leta in iz aprila 1941. lola, žrtve in rodbine žrtev fašističnega nasilja ter rodbine takih žrtev in borci iz let 194| in 1945.
8.	Člani rodbine padlega borca ali žrtve fašističnega nasilja dobe zemljo po temle redu: žena, otroci, starši (oče in mati), bratje in sestre, drugi člani hišne skupnosti.
9.	Pravice do dodelitve zemlje nimajo osebe, ki po zakonu nimajo volivne pravice.
18.	člen
1.	Iz zemljiškega sklada se zemlja dodeljuje upravičencem:
a)	po posameznih parcelah za povečanje že obstoječih kmečkih posestev,
b)	v obliki zaldjučenih kmetijskih poseslev zaradi naselitve kolonistov.
2.	Pri dodeljevanju posameznih parcel ne sme skupna površina posestva z dodeljeno zemljo presegali 5 ha obdelovalne zemlje. Zemljiška posestva, ki se dodeljujejo kolonistom, smejo obsegati največ 5 ha obdelovalne zemlje. Pri Izredno slabi donosnosti zemlje lahko minister za kmetijstvo pri dodeljevanju zemlje površino primerno zviša.
S.	V bližini večjih mest, kjer je zemlja primerna za vrtnarstvo in druge intenzivne kulture, se agrarnim interesentom dodeli primerno manjša površina.
4. V izjemnih, iz gospodarskih ozirov nujnih primerih lahko minister za kmetijstvo zaokroži največjo dodeljeno površino na pol hektara navzgor ali navzdol.
19.	člen
1.	Presežek zemljo nad 3 ha oziroma nad 5 lin gozda v gozdnih predelih, kjer nj obdelovalne zemlje, tistih nekmečkih lastnikov, ki eo člani rodbin, ki ae bnvijo izključno s kmetijstvom, se vrne oziroma dodeli članom teh rodbin po predpisih o dedovanju, in sicer do največjo površine, do katero imajo po tem zakonu pravico.
2.	Za tako dodeljeno zemljo razlaščenemu lastniku •ric pripada odškodnina po 4. odstavku 11. člena tegn zakona, dolgovi in bremena pa se prenesejo na nove last-uike sorazmerno z vrnjeno oziroma dodeljeno zemljo.
20.	člen
Ljudskim odborom lahko dodeli minister zn kmetijstvo iz zemljiškega sklada zemljišča, ki so potrebna za občekoristne namene.
21.	Člen
1,	Delavcem in nameščencem tovarn, podjetij, ustanov in uradov lahko dodeli minister za lemetijstvo iz zemljiškega sklada primerna zemljišča za vrtove.
2,	Ta zemljišča se dodelijo samo v začasno izkoriščanje s. izmeri de največ 2 geov ^ vjmke družine, PegeJe
dodeljevanja in izkoriščanja teh zemljišč predpiše minister za kmelijstvo s posebnim pravilnikom.
22.	člen
Za invalide osvobodilne vojno, ki so broz družine ali imajo družino nesposobno za obdelovanje zemlje, so bodo na primernih zemljiščih ustanovilo posebne kolonijo z domovi, šolami fn obrtnimi delavnicami.
.	23. člen
Za nepreskrbljene siroto borcev osvobodilne vojne ler žrtev vojne in fašističnega nasilja se bodo ustanovilo posebne otroško kolonije a skupnim kmetijskim zem« Ijižčem, domovi, šolami in delavnicami
24. člen
1.	Skupine oseb, katerim je dodeljena zemlja, smejo posamezno dodeljeno jim zemljo etrniti zaradi skupnega obdelovanja in o tem sklepati pogodbe najmanj za dobo 10 let.
2.	Ako kaka skupina oseb, ki imajo po tem zakonu pravico do dodelitve zemlje, ne predloži posameznih zahtevkov za dodelitev zemlje, temveč skupno zahtevo, da naj so jim kot že ustanovljeni kmetijski proizvajalni zadrugi dodeli kompleks zemljišča, ki jo v sorazmerju z njihovim številom in številom članov njihovih družin, takim naj se dodeli zemlja kot njihova zadružna imovina,
S.	Enotna pravila za taka zadružna posestva predpiše zvezni minister za kmetijstvo,
26. člen
1.	Za zemljo, ki se dodeli po tein zakonu, plačajo upravičenci ceno, ki se izračuna tako, da se skupni znesek, k) eo plača na območju Ljudske republike Slovenije kot odškodnina za odvzeta zemljišča, sorazmerno razdeli na vso površino zemljišč zemljiškega sklada.
2,	Pogoji zn dolgoročno odplačevanje prejeto zemlje, ki morajo biti posebno ugodni, bodo določeni s posebno uredbo.
26. člen
Dodeljena zemlja so za dobo 20 let od dno uveljavljenja tega zakona ne sme razdeliti, prodati, zamenjali, darovali, dati v zakup ali zastaviti, no v celoti no deloma, Ta prepoved so vpiše v zemljiško knjigo hkrati z vknjižbo lastninske pravice.
(	27. člen "
1.	Osebe, ki so v 6 mesecih od dneva vročitve odločbe o dodelitvi zemlje ne naselijo oziroma ne pričnejo z obdelovanjem zemlje, izgubijo pravico do dodeljene zemlje.
2.	Minister za kmetijstvo Bme v izjemnih primerih iz posebno upravičenih razlogov la rok podaljšati.
IZVAJANJE AGRARNE REFORME IN KOLONIZACIJI!
28. Člen
1. Agrarno reformo izvaja v Sloveniji ministrstvo za kmetijstvo po okrožnih In okrajnih komisijah za agrarno reformo.
Stov. 02.
2.	Okrajne komisije za agrarno reformo zbirajo s sodelovanjem okrajnih in krajevnih ljudskih odborov in odborov agrarnih interesentov zemljiškoknjižne in kata,, sirske podatke o zemljiških posestvih, ki se razlastijo, ter izdajajo odločbe o razlastitvi in dodelitvi zemljo.
3.	Ce ima lastnik zemljiška posestva v veo okrajih, izda odločbo o razlastitvi okrajna komisija za agrarno reformo tistega okraja, v katerem je največji del razlaščenih zemljišč. Ista okrajna komisija za agrarno reformo je pristojna za izdajo odločbe o razlastitvi tudi tedaj, če ima lastnik del zemljiških posestev zunaj Ljnd-eke republike Slovenije.
4.	Odločbo o dodelitvi zemlje izda vselej okrajna komisija za agrarno reformo tistega okraja, v katerem je zemlja, ki se dodeli.
23. člen
1.	Proti odločbam okrajnih komisij za agrarno reformo je dopustna pritožba v 15 dneh od dne vročitve odločbe o razlastitvi oziroma dodelitvi zemljo na okrožno komisijo za agrarno reformo.
2.	Proti odločbam okrožnih komisij za agrarno reformo ni pritožbe.
30. Člen
Minister za kmetijstvo sme razveljaviti vsako odločbo o razlastitvi oziroma dodelitvi zemlje, če meni, da ni v skladu s tem zakonom.
‘ 31. člen
Okrožne in okrajne komisije za agrarno reformo imenuje minister za kmetijstvo in izda tudi predpise o njihovi sestavi in poslovanju.
32.	člen
Kolonizacijo v Sloveniji izvaja ministrstvo za kmetijstvo; ono sprejema prošnje interesentov in izdaja dokončne odločbe o dodelitvi zemljiških posestev.
33.	člen
Vse vloge, prošnje, pritožbe, odločbe in potrdila v zvezi s tem zakonom so proste taks, kolikor se nanašajo na dodelitev zemlje. Pritožbe agrarnih interesentov so proste taks tudi, če ne gre neposredno za dodelitev zemlje.
PRIJAVA ZEMLJIŠKIH POSESTEV
34.	člen
1.	Lastniki oziroma upravitelji zemljiških posestev, k| spadajo pod agrarno reformo, morajo podati pismeno prijavo vsega svojega zemljiškega posestva na območju Federativne ljudske republike Jugoslavije najkasneje v 15 dneh po objavi uradnega poziva.
2.	Prijava se poda ljudskemu odboru kraja, kjer je posestvo.
8. če je zemljiško posestvo v raznih krajih, morajo lastniki podati prijavo vsakemu krajevnemu ljudskomu odboru za tisti del zemljiških posestev, ki so v njegovem območju, ministrstvu za kmetijstvo pa skupno prijavo za vsa svoja zemljiška posestva.
4, Ministrstvu za kmetijstvo mora lastnik podati pri. javo za vsa zemljiška posestva, ki so zunaj Ljudske republike Slovenije,
5. Prijavo morajo podati:
a)	veleposestniki iz 7. člena;
b)	banke, podjetja, delniške družbe in druge zasebne pravne osebe iz 8. člena ne glede na površino njih zemljiških posestev;
c)	cerkve, samostani in verske ustanove iz 9. člena ter posvetne in verske ustanove (zadužbine) ne glede na površino njih zemljiških posestev;
č) upravitelji zemljiških posestev iz 10. člena ne glede na površino zemljiških posestev;
_ d) lastniki nekmečkih posestev iz 11. člena, ki imajo več kakor 3 ha zemlje ali več ko 5 ha gozda v gozdnih predelih, kjer ni obdelovalne zemlje; \
e)	lastniki kmečkih posestev, ki imajo po 4. točki 12. Gena več ko 20 ba obdelovalne zemlje in več ko 10 ha gozda.
KAZENSKE DOLOČBE
35.	člen
1.	Lastniki oziroma njih odgovorni predstavniki in zastopniki, ki ne podajo prijave po 34. členu ali v prijavi namenoma ne navedejo pravilnih podatkov, se kaznujejo z denarno kaznijo od 500 do 20.000 dinarjev ali s prisilnim delom brez odvzema prostosti od 10. dni do 2 let, v hujših primerih pa tudi z odvzemom prostosti. V posebno hudih primerih se lahko izreče tudi kazen delne ati celotne zaplembe zemljiškega posestva.
2.	Enako se kaznujejo tudi agrarni interesenti, ki hi v prošnjah za dodelitev zemlje zlonamerno navedli nepravilne ali netočne podatke zlasti glede zemljiške lastnine.
3.	Kazni izrekajo pristojna okrajna sodišča.
4.	Zoper sodbe okrajnih sodišč je dopustna pritožba na okrožno sodišče v 15 dneh.
36.	člen
_ 1- Lastniki zemljiških posestev iz točk a), b) in. c)
6.	člena oziroma njih odgovorni predstavniki in zastopniki, ki bi po 10. juliju 1945 prodali ali na kak drng način odsvojili zemljo, zgradbe in naprave oziroma Iti bi po 28. avgustu 1945 prodali ali na kak drug način odsvojili živi ali mrtvi kmetijski ati gozdni inventar, ki po določbah tega zakona spada pod razlastitev, se kaznujejo po zakonu o nedopustni špekulaciji in gospodarski sabotaži.
2. Enako se kaznujejo lastniki oziroma njih odgovorni predstavniki in zastopniki veleposestev, ki bi prodali ati kako drugače odsvojili obstoječe zaloge pridelkov ali lesa.
37.	člen
1.	Kmetijska zremljišča, ki spadajo pod določbe zakona o agrarni reformi in kolonizaciji, mora lastnik, dokler jih ne prevzame pristojno oblastvo, posejati in obdelati, prav tako, kakor je to delal do izdaje ttga zakona.
2.	Ako zemljišča, ki spada pod določbe tega za. kona, lastnik doslej snm ni obdeloval ali ga iz opravičenih razlogov v gospodarskem letu 1915/46, no moro sam obdelati, poskrbi krajevni ljudski odboF, da se tako zemljišče obdeja in o pragem času poseje.
3.	Ako lastnik ne obdela zemljišča, ki ga je doslej obdeloval, a za to nima opravičenih razlogov, se kaznuje po zakonu o nedopustni špekulaciji in gospodarski sabotaii.
88.	člen
L Zemlja, Iti se zapleni po 35. členu, preide y zemljiški sklad agrarne reforme in kolonizacije.
2. Denarne kazni se stokajo v poseben sklad za Izvajanje agrarne reforme, ki se ustanovi pri ministrstvu za kmetijstvo. Predpise za upravljanje in uporabo tega sklada izda minister za kmetljatvo s posebnim pravilnikom.
PREHODNE DOLOČBE
89.	člen,
Vse odločbo in vei ukrepi okupatorja in domačih oblastev v okupatorjevi službi, izdani med okupacijo zaradi spremembe zemljiške posesti ali zaradi spremembe razmerja med lastniki in zakupniki v korist’ lastnikov, se štejejo za nične in neobstoječe.
-	40. člen
Vse samovoljne naselitve na zapuščena, državna ali sekvestri rana zemljišča, izvršeno med vojno ali po osvoboditvi, no glede na to, ali so izvršene na podlagi odločbe ali po odobritvi krajevnih organov oblasti, »e proglašajo za neveljavne.
41.	člen
1.	V dveh letih po uveljavljenju zveznega zakona o agrarni reformi in kolonizaciji se morajo rešiti vsa vprašanja glede samolnstnih prisvojitev državnega zemljišča, prisvojenih ledin ter nepriznanih delitev kmečkega in Vsakega drugega zemljišča. Prisvojene in razdeljene površine se praviloma priznajo kot last posestnikov In vpišejo v zemljiški knjigi na njihovo ime. Pri tem pa je treba paziti, da ta zemljišča niso v sredi državnega ali vaškega zemljišča, da niso na poti komunikacijam, da ne presegajo krajevno običajnih površin In da niso prisvojena na način, ki ni v navadi v tistem kraju. Pravna oseba, knterc last je bila zemlja pred prisvojitvijo, lahko v 2 letih pri pristojnem sodišču zahteva razveljavljenje takih prisvojitev.
2.	Organi in postopek za reševanje teh vprašanj In sporov se bodo določili s posebno uredbo.
42.	člen
Minister za kmetijstvo se pooblasti, da avtentično tolmači posamezne določbe tega zakona, kolikor niso vsebovane v zveznem zakonu o agrarni reformi in kolonizaciji, In da izda posebne uredbe in pravilnike za njegovo izvajanje.
43.	člen
Ta zakon velja od dneva objave v > Uradnem listne.
Ljubljana due 17. decembr. 1945.
Predsedstvo
' Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta:
Tajnik:	Predsednik*:
Franco. jL#cj & r,	Josip	fl- r«
897
Da so agrarna reforma izvede v celoti v duhu zveznega zakona o agrarni reformi in kolonizaciji, katerega ' namen jo, da so z razlastitvijo veleposestnikov in tistih lastnikov zemljiških posestev, ki se ne bavijo z obdelovanjem zemljo, dokončno ukinejo vsi še obstoječi fevdalni in njim podobni odnosi, ki so v nasprotju s pridobitvami narodnoosvobodilne borbe, izdajo Predsedstvo Slovenskoga narodnoosvobodilnega svela na podlagi pooblastila, danega na zboru odposlancev slovenskega naroda dne
3.	oktobra 1943 v Kočevju,
zakon
o razlastitvi posestev, ki jih obdelujejo koloni in viničarji
1.	člen
1.	Razlastijo so v celoti zemljiška posestva nekmetov, ki izkoriščajo zemljo po kolonih olj viničarjih.
2.	Zemlja, zgradbe in napravo ter živi in mrtvi inventar posestev iz prvega odstavka, ki je potreben zn redno obratovanje, se razlastijo brez odškodnine.
8. Pravico do odškodnine imajo le manjši posestniki, ki so si posest pridobili e prihranki, izvirajočimi iz produktivnega dola.
4.	Minister za kmetijstvo se pooblasti, da po okrožnih in okrajnih komisijah za agrarno reformo določi posestva, omenjena v 8. odstavku.
2.	člen
K inventarju, ki eo razlasti po 1. členu, so štejejo tudi vinsko kleti in druge podobne naprave, ki eo potrebno za izkoriščanje razlaščenih posestev,	. ,
8. člen
Razlaščena zemlja, zgradbe in naprave ter živi ib mrtvi Inventar preidejo v zemljiški sklad iz 14. člen« zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji in so dodeljujejo agrarnim interesentom po določbah imenovanega zakona.
4.	člen
Za izvajanje tega zakona veljajo določbe 28., 29., 30. in 31. člena zakona o agrarni reformi in kolonizaciji Sloveniji.
5.	Člen
Glede taks veljajo določbe 38. člena zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji.
. .. ........ 0. člen
Lastniki oziroma upravitelji zemljiških posestev, ki so razlastijo po 1. členu toga zakona, morajo v 15 dneh po objavi toga zakona podati okrajni komisiji za agrarno reformo tistega okraja, v katerem Je posestvo, pismeno prijavo na obrazcih, ki jih prejmejo pri pristojnih okrajnih komisijah za agrarno reformo.
7.	člen
Lastniki zemljiških posestev, ki se razlastijo po tem zakonu in M imajo svoje stalno bivališče zunaj območji' Ljudske republike Slovenije morajo sami oziroma njih upravitelji podati prijavo ministrstvu za kmetijstvo 'f Ljubljani In okrajni komisiji za agrarno reformo, v katero območju Jo ppeestKo, t
8.	Člen
1.	Lastniki oziroma njih odgovorni predstavniki $n zastopniki, ki ne bi podali prijave v določenem roku ali bi podali nepravilno prijavo, se kaznujejo z denarno kaznijo od 500 do 20.000 din ali s prislinim delom brez odvzema prostosti od 10 dni do 2 let, v hujših primerih pa tudi z odvzemom prostosti.
2.	Kazni izrekajo pristojna okrajna sodišče.
9.	člen
Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listne.
Ljubljana dne 17. decembra 1945.
Predsedstvo
Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta:
Tajnik:	Predsednik:
France Lubej s. r.	Josip Vidmar s. r.
Uredbe, odredbe in drugi razglasi ministrstev Narodne vlade Slovenije .
398
Odločba
Na podlagi rešitve ministrstva za linance Demokratske federativne Jugoslavije VII — št. 8649 z dne 3. novembra 1646	'
odločam :
1.	Creditanstalt-Bankverein, podružnica Maribor, Creditanstalt-Bankverein, podružnica Celje, Landerbank, podružnica Maribor in
Bank fttr Karaten A. G., podružnica Kranj, preidejo s tem v likvidacijo.
2.	Likvidacija se poveri Denarnemu zavodu Slovenije; ta imenuje po predhodni odobritvi ministrstva za linance NVS za vsakega od nnvodonih zavodov likvidacijski odbor. V ta odbor pridejo trije člani, in sicer po en predstavnik Uprave narodne imovine, ministrstva za finance NVS in Denarnega zavoda Slovenije.
8. Dosedanji delegati ministrstva za finance NVS pri teh zavodih so razrešeni dolžnosti.
4. Denarni zavod Slovenije mora poskrbeti za vpis likvidacije navedenih zavodov v trgovinskem registru.
Ljubljana dne 12. decembra 1945,
8L 961-V-1946.
Pomočnik ministra za finance: Repič Viktor e. r.
Razne uradne objave
399
Imenovanja v pravosodni službi
Okrožni odbor OF v Mariboru jo imenoval za stalne sodnike okrožnega sodišča v Mariboru:
dr. Deva Miroslava, sodnika bivšega okrožnega sodišča v Mariboru, Senico Miloša, sodnika bivšega okrajnega sodišča v Mariboru in Dolničarja Mateja, bivšega pristava pri bivšem okrajnem sodišču v Trebnjem.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 6. decembra 1945, št. 1369/45—6, je bil začasno sprejet v pravosodno službo in hkrati dodeljen na službovanje okrožnemu sodišču v Celju Vaš Odon, uradniški pripravnik za X. pol. skupino pri bivšem okrajnem sodišču v Laškem.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 7. decembra 1945, št. 1369/45—7, je bila začasno sprejeta v pravosodno službo kot uradniška pripravnica in hkrati dodeljena na službovanje okrožnemu sodišča v Celju Križnik Ivanka, privatna uradnica iz Celja, Stanetova uL 8.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 7. decembra 1945, št 1271/45—9, je bil začasno sprejet v pravosodno službo kot uradnik Kostanjšek Alojz, bivši orožniški narednik, sedaj stanujoč v Celju, Gregorčičeva ul. 3 in hkrati dodeljen na službovanje okrajnemusodišču v Gornjem gradu.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 6. decembra 1945, št. 1448/45—12, jo bila začasno sprejeta v pravosodno službo kot uradniška pripravnica in hkrati dodeljena na službovanje okrajnemusodišču v Kamniku Bervar Ivanka, zasebnica v Kamniku, Graben št 40.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 6. decembra 1945, št 1522/45—17, je bil začasno sprejet v pravosodno služim kot zvaničnik in hkrati dodeljen na službovanje okrajnemu sodišču v Mariboru Bergant Ludvik, paznik-zvaničnik biv. okrožnega sodišča v Mariboru.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 7. decembra 1945, št. 1835/45—14, sta bila začasno sprejeta v pravosodno službo kot uradniška pripravnika in hkrati dodeljena na službovanje okrajnemu sodišču v Murski Soboti Flisar Mira, absolventinja 3. razreda meščanske šole iz Murske Solmi e in Čretnik Miloš, ahi-turient iz Coruelavcev št. 14 pri Murski Soboti
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 0. decembra 1945, 5t. 1S41/45—8, je bila začasno sprejeta v pravosodno služlx> kot uradniška pripravnica in hkrati dodeljena na službovanje okrajnemu sodišču v Prevaljah Mohor-Romšak Slefanija, gospodinja iz Kranja, Zlato polje št. 8.
Z odločbo ministra za pravosodje z dno 13. decembra 1845, ŠL 1341/45—9, je bila zfičfisflo costnvlleoa kot urad-
niška pripravnica in hkrati dodeljena okrajnem1 sodišču v Prevaljah Vereš Marjeta, dnevničarte zvaničnica pri okrajnem sodišču v Murski Soboti,
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 0. decembri 1945, št. 1371/45—7, jo bil začasno sprejet v pravosodn1 službo kot elužitelj tn hkrati dodeljen nn službovanj1 okrajnemu sodišču v Šoštanju Sinnreich F611 dlnund, jetniča.r. hiy. okrajnega sodižča y. Kozjem.
N

Izdajata: Predsedstvo SNOS In Narodna vlada Slovenije v Ljubljani. Urednik: Pohar Robert; tlak In založba: tiskaro* Merkur — oba v Ljubljani, — Izhaja vsako eredo in eoboto. Naročnina: mesečno: din 24.—, četrtletno: din 70,— pollotnot dla 135.-r. celoletno: din 260.— Pnemnazna člevllkn: prva pola din 2.1)0, vsaka nadaljnja začni,m irola dtn 2^. OredntStvc In uprflvničLvfi; jLjtibljaun, Qregor(Sjčeva «1,28, Tfll fit. 26-D2. ^ jDek račjin Čt, 14-887,
SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE,
Letnik 1/11.
Priloga k 02. kosu z dno 19. decembra 1945.
Številka 4‘>,
Sodna oblastva
Trgovinski register
Vplal:
m.
Dnu vpisa: 14. decembra 1945.
Sedež: Ljubljana,
Besedilo: Državne elektrarno Slovenijo (DES).
Namen in nalogo podjetja so:
a)	nadrtna elektrifikacija Slovenije,
b)	proizvajanje, kupovanje in prodajanje električne energije,	, . ‘
o) gradnja, upravljanje, vzdrževanje in izboljšanje električnih naprav (elektronih central)s daljnovodov, omrežja, transformatorskih postaj in podobno,
Č) nabavljanje potrebnega električnega materiala, strojev in orodja,
d)	druge nalogo, Id jih dodeljuje mi-histratvo za industrijo in rudarstvo ali kj spadajo v področje podjetja.
D« bo moglo podjetje izvršiti te na-" loge, prevzame:
a)	vse premoženje in koncesije elektrarniških podjetij Id so last države, bivših samouprav in občin,
b)	od državnih rudnikov, industrij in podjetij električne centrale, daljnovode; omrežja in druge naprave kakor tudi Vso tisto premičnino in nepremičnine, ki so potrebne za nemoteno obratovanje in razvoj teh električnih central; pri tem so izvzete tisto električne centrale, katerih energija se uporablja v pretežni merj za kritje potreb rudnika, industrije in podjetja,
c)	vse premoženje in koncesije elektrarniških podjetij, ki so prešlo ali preidejo po zakonskih določbah v državno last,
Č) po potrebi in po predhodni odobritvi ministrstva za industrijo in rudar-Rh'o premoženje in koncesijo električnih podjetij, ki so last samostojnih električnih zadrug.
Podjetje je pravna oseba pod nadzorstvom ministrstvo za industrijo in rudarstvo, ustanovljeno z uredbo NVg z dno 4. 10. 1915, Ur. 1. 5t. 805/44.
Na čelu podjetja je ravnatelj, kj ima Mojega namestnika.
Podjetje zastopa ravnatelj ali njegov t'Rmesinik, za posamezne obrate obra-tovodja oziroma njegov namestnik.
Zn vrš 11 ra dolžnosti ravnatelja jo pojavljen tov. ing. Novak Janko, za njegovega namestnika pa tov. ing. Gros Dfchalt, oba iz Ljubljane, kj bosta podpi-8<>vnln vsak samostojno tako, da boata pjsaniiu. tiskanim ali 8 Štampiljko
odtisnjenim besedilom firme postavila svoj lastnoročni podpis.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 12. decembra 1945.
Zt 51/45-6 - Rg A .VIII 91/1.
393.	*
Sedež: Ljubljana,
Dan vpisa: 14. decembra 1945.
Besedilo:	Državno elektrotehnično
podjetje »Elektrotehna«.
Obratni predmet: Nakupovanje in razdeljevanje elektrotehničnega materiala ter projektiranje in montiranje vsakovrstnih elektrotehničnih naprav.
Podjetje je pravna oseba pod nadzorstvom ministrstva za industrijo in rudarstvo, ustanovljeno z uredbo NVS z dno 4. 10. 1945, Ur. 1. št. 806/44.
Na čelu podjetja je ravnatelj, ki zastopa podjetje in zanj podpisuje. Poleg njega podpisujejo za podjetje tudi prokuristi, pooblaščeni in samostojni voditelji posameznih oddelkov, toda ti vodno le po dva skupaj.
Za vršilca dolžnosti ravnatelja je postavljen tov. Doberlet Milenko, elektrotehnik. zn njegovega namestnika pa tov. ing. Plnzzerinno Rudolf, oba iz Ljubljano, ki bosta podpisovala vsak samostojno tako, da bosta pod pisanim, tiskanim ali s štampiljko odtisnjenim besednem firme postavila svoj lastnoročni podpis.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 12, decembra 1045.
Zt 62/45-8 - Rg A VIII 93:1
894.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 14. decembra 1045.
Besedic: Jamnik & Končar.
Obratni, predmet: Izdelovanja in prodaja rastlinskih zdravilnih likorjov, alkoholnih in drugih pijač, malinovca in marmelade.
Družbina oblika: Javna trgovska družba od 14. decembra 1045.
Družabnika: Jamnik Ciril, zas, uradnik v Ljubljani, Rožna dolina 11-36, Končar Darko, akademik v Ljubljani, Puharjeva 1.
Družbo zastopata in podpisujeta oba družabnika, in sicer vsak-samostojno tako, da pod pisanim, tiskanim ali 6 štampiljko odtisnjenim besedilom firmo pristavi svoj lastnoročni podpis.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 14, decembra 1045,
Zt 50/45 - Rg A VIII 94/1.
Spremembo in dodatki} 895.
Sedež: Ljubljana,
Dan vpisa: It, decembru 1040. Besedilo: Josip Če mužar.
Obratni predmet: Litografska obrt, nakup in prodaja v io stroko spadajočih predmetov in založništvo.
Z odlokom NVS, ministrstva zn industrijo in rudarstvo z dno 13, septembra 1945, zap. £t. Pers. 2315, je bil postavljen tov. Glavač Stand za delegata lega ministrstva, ki bo podpisoval tako, da bo pod odtisnjeno besedilo tvrdke postavil svoj lastnoročni podpis,
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 13. decembra 1943 Rg A VII 100/4.
396.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 4. decembra 10-15.
Besedilo: Prva mariborska tovarna pletenin, družba z omejeno zavezo.
Izbriše se poslovodju Hugo Vosloneg iz Maribora,
Okrožno sodišče v Mariboru dne 4. decembra 1845.
Rg C I 07/28 *
397.
Sedež: Pobrežje pri Mariboru,
Dan vpisa: 12. decembra 1945.
Besedilo: Friedrich Janisch, tovarna za izdelovanje industrijskih potrebščin, prej »Utensiliac.
S sodbo vojaškega sodišča mariborskega vojnega področja .št. 706/45 je prešla tvrdka v državno last.
Po odloku ministrstva za industrijo in rudarstvo Narodne vlade Slovenije v Ljubljani z dne 20. XI. 19-15, znp. št. I/P 4552/45, je delegat Pogačnik Avguštin razrešen svojih dolžnosti in postav-Ijeu za upravitelja.
Okrožno sodišče v Mariboru dne 12. decembra 1945,
Rg A 1/11
398.	*
Sedež: Rače pri Mariboru.
Besedilo: »Phnnsr, izdelovanje Smolnik proizvodov.
Dan vpisu: 12. decembra 1945,
Pp odločbi ministrstva zn industrijo In rudarstvo Narodne vlade Slovenije v Ljubljani z dne 27. XI. . 1945, I P.4G26/45, sc izbriše začasni upravitelj oziroma delegat ing. Ankerst Hubert.
Na novo ao vpise upravitelj Radovim Koroša iz Maribora,
Okrožno sodišče v Mariboru dne 12. decembra 1945.
Rg A IIT 283/9
899.
Sedež: Mokronog.
Dan vpisa 5, oktobra 1945.
Besedilo: Savel Kalin, tovarn# usnja, družba z omeji, zavezo v Mokronogu,
'Na predlog poslovodje In družbenika Kalina Savla, stanujočega sedaj v Ljubljani, Smoletova til. 3, so v tusodnem trgovinskem registru izbriše prokura: Kraglja Josipa in Borstnar Zore, obeh iz Mokronoga,
Okrožno sodišče v Novem mcsjit dne 5. oktobra 1945.
Reg C I 106/9
Zadružni register
Vpis/:
100.
Sedež: Kamnica.
Dan vpisa: 7. decembra 1915. Besedil^: Nabavna in prodajna za-Iruga z omejenim jamstvom v Kamnici.
Zadruga jo bila ustanovljena nn skupščini dno 2, IX, 1945 za nedoločen čas.
Naloga zadruge je: a) nabava in pro-Inja gospodarskih in življenjskih po-rebščin za članstvo brez posrednikov, >) vnovčevauje pridolkov in izdelkov Slanov brez posrednikov, c) najemanje n nakupovanje inventarja in nepre-ničnin, kolikor je to v zadružno korist, 1) ustanavljanje In sodelovanje pri usla-tavljanju poslovalnic in oddajališč, zn-Iružnih gostiln in podjelij zaradi boljšo n cenejšo preskrbe svojih članov, e) iklicevanje članskih sestankov, prireja-ija predavanj in tečajev za poglobitev Mtdružno vzgoje in aktivnejše sodelovanje tor prebujanje zadružno zavesti.
Vse te naloge opravlja radi samo-pom-'l in izboljševanja gospodarstva s-ojlh članov in delovnega ljudstva.
Zadružni delež znaša 150 dinarjev in se vplača'ob vstopu v zadrugo ali pa v desetih enakih mesečnih obrokih.
Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči še z dvakratnim zneskom vpisanih deležev.
Oznanila se izvršujejo s tem, da se •azglase v zadružnem glasilu in da se mbijejo na zadnižn; razglasni deski na edežu uprave in podružnic.
Upravni odbor sestavljajo predsednik, lodprcdsednik in toliko članov uprav-lega odbora kot jc poslovalnic, ki' jih oli skupščina zn dobo treh let. Prvi pravni odbor šteje poleg predsednika n podpredsednika še 4 Člane; njegova imkcijska doba traja do prihodnje kupščine. Vsnko loto se izmenja tretji-a članov odbora.
Zadrugo zastopala in zanjo podpisu-;ta predsednik in en član upravnega dbora oziroma dva člana upravnega dbora, ali pa po en Član upravnega rlbora in po en nameščenec, ki ga po redhodnj načelni odločbi skupščine pravni odbor pooblasti in ga prijavi za pis v zadružni register.
Člani upravnega odbora so:
Orbnc Jakob, uradnik, Rošpoh, pred->dnik,
Mene! n Jožica, nameščenka, Klumu-i, tajnica
Vračko Ivan, Jelovec, blagajnik, Puhalj Marija, posestnica, Rošpoh, Griziln Pasltval, delavec, Rošpoh, Letonja Leopold, Rošpoh,
Okrožno sodišče r Mariboru dne 7. decembra 1945,
Zt 18/46-2 Zadr. II 01/1
40L
Sedež: Podvelka, pošta Brezno oh Dravi.
Dan vpisa: 7. decembra 1945. Besedilo: Nabavna in prodajna zadruga z omejenim jamstvom v Podvelki.
Zadruga je biila ustanovljena na skupščini 14. X. 1945 za nedoločen Čas.
Naloga zadrugo je: a) nabava in prodaja gospodarskih in življenjskih potrebščin za Članstvo brez posrednikov, b) vuovčovanje pridelkov in izdelkov članov brez posrednikov, c) najemanje in nakupovanje inventarja In nepremičnin, kolikor je to v zadružno korist, d) ustanavljanje in sodelovanje prj ustanavljanju poslovalnic iri oddajališč, zadružnih gostiln in podjetij zaradi boljše in cenejšo preskrbe svojili članov, o) sklicevanje Članskih sestankov, prirejanje predavanj in tečajev za poglobitev zadružne vzgojo in aktivnejše sodelovanje tor prebujanje zadružne zavesti. Vso to naloge opravlja radi samopomoči bi izboljševanj’ gospodarstva svojih članov in delovnega ljudstva.
Zadružni delež znaša 150 dinarjev in so vplača ob vstopu v zadrugo ali pa v desetih enakih mese nih obrokih, Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči še e petkratnim zneskom vpisanih deležev.
Oznanila se izvršujejo s tem, da se razglase v zadružnem glasilu In da se nabijejo na zadružni razglasni desk; na “sedežu upravo in podružnic.
Upravni odbor sestavljajo predsednik, podpredsednik in toliko Članov upravnega odbora, kot jo poslovalnic; upraviij odbor voh skupščina za dobo treh let. Vsako leto se izmenja treljina članov odbora.
Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik in en član upravnega odbora oziroma dva člana upravnega odbora, ali pa po en član upravnega odbora In po en nameščenec, ki ga po preUiodni načeln; odločbi skupščine upravni odbor pooblasti in ga prijavi za vpis v zadružni register.
Člani upravnega odbora so:
Rutard Rajko, delavec, Podvelka,
Kac Vlado, posestnik, Janževskj vrh, Kajzer Slavica, učiteljica, Podvelka, Škrubej Ignac, železničar, Podvelka, Rižnilc Karl, Janževski vrh,
Hofer Peter, Janževski vrh,
Novak Mirko, žagar, Podvelka,
Okrožno sodišče v Mariboru dne 7. decembra 1945.
Zt 19/45-2 Zadr. II 92/1.
402.
Sedež: Kočevje.
(Okoliš zadruge obsega kraje: Kočevje, Rudnik, Željne, Stara cerkev, Livold, Mozelj, Koprivnik in Kočevska Roka.) Dnn vpisa: 9. oktobra 1945.
Besedilo: Nabavna in prodajna zadruga z omejenim jamstvom v Kočevju, Ustanovljena je 12. avgusta 1945 za nedoločen Čas.
Namen zadruge je: n) nabava gospodarskih in življenjskih potrebščin za članstvo brez posrednikov.
b) vnovčevauje pridelkov in izdelkov članov brez posrednikov;
c)	ustanavljanje posebnih odsekov za pospeševanje posameznih gospodarskih panog kakor: sadjarstva, vinarstva, poljedelstva, živinoreje, čebelaz'stva in gozdarstva, Če in dokler ni v istem okolišu posebne zadruge to vrste;
č) najemanje in nakupovanje inventarja in nepremičnin, kolikor je v zadružno korist;
d)	sklicevanje članskih sestankov, prtrejanjo predavanj in tečajev za poglobitev zadružno vzgoje in aktivnejšega sodelovanja tor prebujanja zadružne zavesti.
Vso te nalogo opravlja radi samopomoči in izboljšanja gospodarstva svojih' članov in delovnega ljudstva.
Zadružni delež znaša 40 dinarjev. Vsak zadružnik jamči še z desetkratnim zneskom vpisanih deležev.
Upravni odbor sestoji iz predsednika, tajnika, blagajnika in 7 odbornikov.
Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik in tajnik upravnega odbora, čo sta odsotna, pa dva zn to pooblaščena člana upravnega odbora.
Razglasi te zadruge se vrše po nabitju na zadružni razglasni deski v poslovnih' prostorih.
Združni deleži se ne obrestujejo in se nanjo ne izplačujejo dividende.
Zadrugu je oproščena plačevanja taks.
Član; prvega načelstva so:
Marincelj Jože, pošinr, Kočevje št, 126, predsednik, Kotnik Jože. kolar, Kočev. je št. 129, tajnik, Komerički Alojzij, delavec, Kočevje št. 323, blagajnik: Noveli Alojzij, Železničar, Mahovnik št. 29, Gorše Franc, obratovodja, Kočevje št. 204. Juvan Karol, kovač, Kočevje št. 81, Kajina Milan, vudnr-pnznik, Rudnik 291, Rauli Marija, kmetovalčeva hči. Kočovle, Ali Bejiovič, slaščičar, Kočevje 809, Horvat Stefan, strojnik, Kočevje št, 348, odborniki.
Okrožno Rod’Hče v Nov<>;n mestu dno 9. oktobra 1945,
Zt 9/45 Zadr. II 34/1
Spremembe in dodn/Jcir 403.
Sedež: Črnomelj,
Dan vpisa: 12. decembra 1945.
Besedilo: Produktivna Čevljarska zadruga z o. j. v Črnomlju.
Po zapisniku občnega zbora z dno 8. IX. 1945 se izbrišejo dosedanja in vpišejo nova, od iniciativnega zadružnega odbora za novomeško okrožje v Novem mestu odobrena pravila, kakor sledi:
Besedilo in sedež zadruge ostaneta nespremenjena.
Okoliš zadrugo obsega krajo črnomaljskega okraja.
Namen zadruge je, da za svoje člane nabavila surovine, orodje in drugo potrebščino ter izdeluje po možnosti v skupnih delavnicah in vnovčuje vso v čevljarsko stroko spadajočo izdelke.
Nadalje skrbi za strokovno Izobrazbo svojili članov, zlasti ludi za vzgojo naraščaja.
Zadruga je ustanovljena zn nedoločen čas.
Zadružni delež znaša din 1.090.— D F J.
Vsak zadružnik jamči sc z desetkratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadružni deleži se ne obrestujejo in se nanje ne izplačujejo dividende, zaradi česar je zadruga oproščena plačila taka,
Izbrišeta se načolslvena člana Rajner Franc ml. in Malerič Franc ml.
Vpišeta se hkrati dva novoizvoljena Slana načelstva:
Vardjan Jože, Črnomelj št. 97, predsednik in
Rendulič Dragotin, Črnomelj št. 143, odbornik.
Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik in tajnik upravnega odbora, čo sta odsotna — dva za to pooblaščena člana upravnega odbora.
Upravni odbor sestoji iz predsednika, tajnika, blagajnika, morebitnih načelnikov odsekov in 1 do 7 odbornikov,
1’riobčitve oz. razglasi zadruge čla-bom se vrše tako, da se nabijejo na zadružni deski in uvrstijo v Uradnem listu SNOS i„ NVS.
Okrožno sodišče v Novem mostu dne 12. decembra 1945.
Zndr. I 69/8
'd04.
^edež: Kamnik.
Uan vpisa: 14. decembra 1045, jResedilo: Hranilnica in posojilnica v •Uinnikii, zadruga z omojonim jain-«tvom,
Na skupščini dne 20. novembra 1945 80 bila sprejeta nova pravila.
Naloga zadruge jo:
v)a) da sprejem« in obrestuje hranilne 1 i(?Re na knjižice in na tekoče račune, b) da pridobiva nadaljnja potrebna
'd dita
fjbnrna sredstva z najemanjem kre-
da daje svojim članom posojila. Zadruga objavlja svoje priobčitve s r1en'> da ji|i nabije na zadružni razglasni eski. Vabilo na skupščino pošlje poleg gjjjj1 vsem N00, v območju katerih po-
5lWni odbor sestavljajo predsednik
Izbrišejo se člani upravnega odbora: ] I asennan Ivan, Pavlič Anion, Go-y 1 Janez, Vidmar Andrej, Repanšek Ilez Benkovič Karl in Lap Cene.
1. Mošejo se člani upravnega odbora: Jože, nosetnik v Podgorju 25, To-hJiC ^akob, drž. upokojenec v Meki-Lr, b 73, Rodič Lojze, trgovec v Kamni-j6> Pogačnik Matevž, posetnik v Volč-kg P°toku 10, Svetlin Anton, poseslni-,s>p v Podgorju 48, Kočar Janez, po-Hji, ‘k v Lanišah 5, Svetio Jože, pogest-^ v Smarci 28.
61'6. vpisani član upravnega K Uanc Jernej je predsednik 1
odbora,
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 13. decembra lfl‘15. v____ Zadr. III 127/76.
BM2O/4f)_0	1832
Uvedba postopanja v dokaz smrti
bGi,bt°n Homšak, rojen 22. I. 1913 v 1 Pri Motniku, pristojen v KNO Spi-
odborn
tipravne-
talič (ONO Kamnik), r. k., oženjen, solastnik malega posestva in mlinar v Beli št. 3, pošta Motnik, je bil diie 14. Vili. 19-14 mobiliziran v NOV, bil nato v dolenjskem odredu in bil v začetku januarja 1945 ujet v okolici Litije od nemško policije, nakar je bil baje v dneh 14. do 16. II. 1945 nokje v bližini Maribora na grozovit način obešen hkrati z veo drugimi tovariši,
Ker je verjetno, da je imenovani umrl, se uvede na predlog njegove žene Homšak Henrike roj. Pintar iz Bele Št. 3, p. Motnik, okraj KamnUt, postopek za dokaz smrti. Vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešanem, se poziva, da poroča o imenovanem v roku treh mesecev od objave tega oklica v Uradnem listu podpisanemu sodišču ali hkrati postavljenem ekrbniku tov. Ivanu Klemenčiču, zvaničniku pri okrajnem sodišču v Kamniku.
Po preteku toga roka in izvedbi dokazov se bo odločilo o dokazu smrti.
Okrajno sodišče v Kamniku dne 15. decembra 1945.
*
III Sp 62/45 -4.	1804
Amortizacija
Na prošnjo Jereba Rada, bivšega notarja v Slov. Konjicah, sedaj sodnika ondi, se uvaja postopek za amortizacijo hranilnih knjižic:
n) Posojilnico v Slov. Konjicah s stanjem dne 1. januarja 1916, In sicer:
Štev.	na ime	z	vlogo din
2/14	Jereb Rado	219.80
1.8	Joreb Rado	21.303.20
87	Šmid Jelena	4.807.60
88	Curk Anton	4.897.60
89	Curk Franc	4.897.60
90	Jereb Dušan	4.897.60
91	Jereb Drago	4.897.60
92	Jereb Milojka	4.897,20
93	Toman Franc	4.807.60
04	Toman Anton	4.897.60
95	Toman Marija	4.897.60
06	Toman Frančiška	4.897.60
97	Toman Marjeta	4.897.60
98	Hrastar Anton	4.897.60
99	Hrastar Uršula	4.897.60
100	Hrastar Marija	4.897.60
101	Hrastar Terezija	4.897.60
102	Merše Marija	4.897.00
103	Merše Marjana	4.897.60
104	Merše Franc	4.897.60
75	Jereb Borut	927.60
5613	Jereb Jelena	24.20
2096	Godec Terezija	3.572,—
G613	Gošnik Amalija	
	roj. Klinar	8.641.60
30	Gošnik Amalija	
	roj. Klinar	819.20
G880	Pačnik Josip	3.034,—
63	Marinšek Josip	2.254.20
0078	>Dači<	3.029.60
6312	Jereb Borat	1.781.20
6319	Marinšek Amalija 15.293.60	
6508	Koritnik Frlc	1.949.—
0303	Marinšek Josip	9.524.40
5580	Jorovšek Marija, last Jereb Anto-	
	nije	6.404.40
6184	V ilt uš	2.165.20
5538	Volovski kup	2.164.80
583(3	Režabek Marijana	1.781.60
5649	Milojka	499.60
53	Režabek Blaž	801.40
41	Režabek Marijana	oč-
6025	Klara	im—
6.193	Klara in Marjana	8.366.60
b) Občinske hranilnice za konjiški okraj v Slov. Konjicah št. 18.946, glaseča se na ime Jereb Rado s stanjem 4. decembra 1945 RM 673.17.—.
Vse navedene knjižice je okupator zn. plenil in odnesel iz bivše notarsko pisarne predlagatelja.
Njih imetniki se pozivajo, da v šestih mesecih po objavi v »Uradnem listu< uveljavijo svoje pravice, sicer se bodo po preteku tega roka izrekle za neveljavne.
Okrajno sodišče v Slov. Konjicah dne 12. decembra 1945.
*
Ok 20/45-6	1830
Amortizacija
Na prošnjo Vrenko Marjete, vdove po pekovskem mojstru, Cerknica 167, se uvede postopek za amortizacijo spodaj navedenega vrednostnega papirja, ki ga je prosilka baje izgubila, tor se njega imetnik poziva, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v »Uradnem listu< svojo pra-vice, sicer bi so po preteku tega roka izreklo, da je vrednostni papir brez moči.
Oznamcnilo vrednostnega papirja:
Reverz Državne hipotekarne banko > Ljubljani G 76/41 od 4. aprila 1941, gla-seč se na ime Vrenko Alojzij, pek, Cerknica in na znesek 1.250 din (predvojnih) položeno kavcije.
Okrajno sodišče v Ljubljani dne 6. decembra 1945.
Razna oblastva
Št. 1455/45.	1818
.	Razpis
Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje 5 mest zn lektorje ruskega jezika ha univerzi v Ljubljani.
Prošnje, opremljene po predpisih § 3. uradniškega zakona, je vložiti najkasneje do 27. decembra 1945 na rektoratu univerze v Ljubljani.
Kandidati morajo praktično popolnoma obvladati lutjižpvni jezik v govoru (izgovor, naglas) in pismu, poznati uje-govo gramatiko In splošen oris zgodovine književnosti (er razumeli glavne črte razmerja ruščine do slovenščine.
Rektorat univerzo v Ljubljani dne 13. decembra 1945,
Rektor: Kral e, r.
1833
Poziv upnikom in dolžnikom
Po odloku AVNOJ-a od dne 21. novembra 1944 o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb pozivamo vso up-
nike in dolžnike razlašdonepa veleposestva in parne žage Rudeža Marka v Ribnici, da v 8 dneh od objave tega poziva prijavijo vse svoje terjatve in dolgove in predložijo potrebne doltnzil-ne listine. Pravico, ki do tega roka no bodo prijavljene, ugasnejo.
Ker so po odloku AVNOJ-a z dne 21. novembra 1G44 nični in neveljavni vsi pravni posli, sklenjeni od 0. aprila 1041 dalje, pozivamo vse tisto, ki so si iz tega veleposestva pridobili katero koli predmete in stvari ali nepremič-nino iz kakršnega koli naslova (v odkup, v shrambo, v najem, v izposoditev ali v darilo), da jih najkasneje v roku 8 dni od objave tega poziva vrnejo ali pa prijavijo podpisani upravi, ker bodo sicer prijavljeni pristojnim oblastvom radi kazenskega postopka.
Državna gozdna uprava v Ribnici dne 16. decembra 1045.
61. 840/45.	'	1816 .
Preklic,
KNOO Lazeč s tem preklicuje potrdilo, izdano dne 24. septembra 1046 v imenu tega odbora na ime Justlča Vi-ktorja, kor je bilo izdano In podpisano brez vednosti vsega KNOO Lazoo tor je bil hkrati tudi ponarejen tajnikov podpis. Krajevni narodni odbor Lnzco Tajnik:	Predsednik:
Pojo Alojzij	Žurga Alojzij
Razno
Izgubljeno listino
Št. 725/45.	1802
Izgubil! smo dokumente osebnega avtomobila B. M. W.:
a)	dovolilo za vožnje št. 1011/A, Izdano od ministrstva za lokalni promet,
b)	potrdilo, da ima avtomobil znamke BMW št. mot. 818760 z dosedanjo evid. št. Rp 87245 novo ovid Št. S—0490, izdano v Ljubljani 28. septembra 1045 od ministrstva za lokalni promet.
Oboje preklicujemo,
Avtogarnža poštno direkcijo v Ljubljani Robbova ul. št. 15
Izgubila so Jo avtomobilska evidenčna tablica Št 8584, S tem jo preklicujemo.
1807	Obrntovodstvo elektrarne Hajhetiburg
Izgubilo so je dovolijo za vožnjo z motornim vozilom na ime elektrarne Raj-henburg, ev. Št. 8584, št. mot. 89—8306 za avto Opel OIympia. S tem ga preidi-čujemo,
1808	Obrntovodstvo elektrarno Rajhonburg
Izgubila eem osebno izkaznico, izdano od komande narodne milice v Ljubljani na ime Anžur Jožica jz Zg. Kašlja 126, obd. Polje. S tem jo preklicujem.
1841	Anžur Jožica
Izgubil eem indeks medicinske fakultete univerze v Ljubljani na ime Čebin Branico iz Ljubljane. S tem ga prekli-cujem.
1822	Čebin Branko
Izgubila sem izkaznico za kolo, izdano od okrajnega N00 Jesenico na ime Černe Sonja, Stalingrajska o. 20, Jesenice.
1831	černo Sonja
Izgubil som osebno izkaznico št. 7708, glasečo se na ime Gregori Franc, Podkoren št. 61, izdano od ONO Jesenice. S tem jo preklicujem.
1843	Gregori Franc
Izgubil eem izpričevalo IH. letnika obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani (Cojzovn cesta) iz I. 1081, na imo Jager Ivan iz Šmarja pri Jelšah. S tem ga preklicujem.
1835	Jager Ivan
Izgubila sem začasno osebno izkaznico, Izdano od KNOO v Zagorju o/S I. št. 181 na imo Lebeničnik-Ralantič Dragica iz Zagorja ob Savi čt. 20. S tem jo preklicujem.
1844	LobentČnik Dragica
Izgubila sem osebno Izkaznico, izdano od komando narodne milice v Ljubljani na imo Lesjak Marija iz Žorvinccv, okraj Ormož. S tem jo preklicujem.
1887	Lesjak Marija
Izgubil sem začasno osebno izkaznico št. 844, izdano od krajevnega NOO na Brezovici pri Ljubljani na ime Mavsar Matevž iz Brezovice 07. S tem Jo pre-klicujem,
1820	Mavsar Mateti
Izgubil sem osebno Izkaznico, izdano pd komande N, M. v Ljubljani na ime Mehle Leopold iz Stopanje vasi 8, okraj Ljubljana, S tem jo preklicujem.
1840	Molilo Leopold
Izgubila sem osebno izkaznico, izdano od komande narodno milice v Ljubljani rm lino Molk Marija iz Ljubljano. S lom jo preklicujem.
iSBG	Molk Marija
Izgubil som maturitetno Izpričevalo III. drž. realno gimnazije v Ljubljani iz 1. 1040, na ime Mujdrica Ivan iz Bro-lonccv, okraj Murska Sobola, S tom ga preklicujem.
1826	Mujdrica Ivan
Izgubila sem osebno izkaznico, Izdano od MNO v Ljubljani na ime Pavček Marija iz St. Jurija, obč. Mirna poč. S tem jo preklicujem.
1823	Pavček Marija
Izgubil sem osebno izkaznico, Izdano od KNO Kumen, p. Sv. Lovrenc na Pohorju na Ime Anton Pečovnik. S tem jo preklicujem.
18,15	Pečovnik Anton
Izgubila sem osebno izkaznico, izdano od okrajnega NO v Radovljici na Ime Perpar Marija Iz Hlebcev pri Loscnh.
9 tom Jo preklicujem.
1842	Perpar Marija
Izgubil sem izpričevalo VI. o razreda drž. klasične gimnazije v Ljubljani za L 1948/44, na imo Petrič Frančišek iz Blatne Brezovice, okraj Ljubljana-oko-'llon. S tom ga preklicujem.
1825	Petrič Frančišek
Izgubil sem osebno in železničarsko legitimacijo in prepustnico za cono B, vse na ime Petrovčič Ignac, strojevodja iz Maribora-Studenci, Delavska ul. 21, S tein ju preklicujem.
1829	Petrovčič Ignac
Izgubila som osebno izkaznico izdano od krajevnega NO v Koroški Beli na imo Poženel Katarina iz Koroške Bolo, S tem Jo preklicujem.
1827	Poženel Katarina
Izgubila eem osebno izkaznico, izdano od krajevnega NO v Selnici ob Dravi na Imo Ravnjak Rozina z Janžovo goro št. 180, okraj Maribor-iovl breg. S tem jo preklicujem.
1846	Ravnjak Rozina
Ukradena ml Je bila osebna izkaznica, izdana od komande narodne milice V Ljubljani na imo Tomažič Viktor iz LJub< ijane. S tom jo preklicujem.
1828	Tomažič Viktor
Izgubil som vojaško knjižico in legitimacijo, Izdano od mariborskega voj-nega področja v Mariboru na ime Tonw šlč Ludvik iz Ribnice na Dol. S tem jih' preklicujem.
1808	Tomšič Ludvik
Izgubil eem letno izpričevalo V. a razreda III. drž, realne glmnazlle v Ljubljani Iz 1, 1940/41. na ime Vagneit Alojzij iz Radovljice. S tnm gn preklicujem.	1

Izgubila sem osebno izkaznico, izdano od krajevnega NO v Polju pri Ljubljani na imo Valentinčič Štefanija Iz Šmartnega, obč. Polje. 8 tem jo preklicujem. 1888	Valentinčič Štefanija
r 7 , i,v,	1 ivvvuiu i.o razroaa
i. dekliške meščanske šole v Ljubljani (Sv. Jakob) zn 1.1941/42. na ime Verhek Mariin Iz Ljubljane. S tem ga preklicujem,	K
1824	Vorhok Marija
Ukradeno so nam« bile osebna Izkaznica, izdana od komande narodne mi-lice v Ljubljani in 6 naknznlo za nabavo otroškega -orila in čevljev na ime Volla Frančiška in Nevenka iz Ljubljane. S tem jih preklicujeva 1834	' Volta Frančiška
Volta Nevenka
Izgubil sem osebno izkaznico, izdano od mostnega NO v Ljubljani na Imo Zrimšek Janez iz Ljubljano. 8 lom jo
preklicujem. .	1
4819	Zrimšek Janez
osebno Izkaz-ntoo št. 2249, izdano od okrajnega NOO na Jesenicah (Gor.) n« Imo Zupan L(ud-mlla z Jesenic. S tem jo preklieulem. 01,5	Zupan Ljudmila
Urednik; Pojm Hoberti tlak la iiJvibai tUkarne Merkur — oba t Liublianl.