Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din. Leto III. Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za inozemstvo 40 Din. NA MEJAH Štev. 20. ček. račun St. 12.666 Telefon Jesenice 625 Uprava in uredništvo: Jesenice, Krekov dom LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO Jesenice, 15. oktobra 1938 Delavec gre z narodom Kachir je družina tako razdeljena po interesih. da v njej vsak član išče le svoje ter pozablja na skupnost, družine ni več. Kadar je narod v v sebi tako razkosan na poedine skupine, da te ne vidijo preko lastnih skupnih koristi naroda, takrat je narod v krizi, je na robu propada. Če v narodu takrat ne vstanejo nove moči in ne za-okrenejo toka njegovega življenja, mu je vsled lastne needinosti usojen poraz za porazom. Žal so bili pretekli časi taki, da so sami silili celoto v razsul in pehali posamezne skupine vsako v svojo smer. Tako daleč smo zašli, da smo smatrali celo za vrlino drzen samostojen nastop, ki se je upal rogati skupnosti in v imenu neke nezdrave svobode smo odpirali takim nastopom Vrata na stežaj. Tako so udarili v njegovo duhovno usmerjanje sebični poedinci in po tujem nekatoliškem ''lUu zastrupljeni pokreti in hoteli narod za-licbl ill s roji ko>-ii>u. V vseh stanovih niišogn malega narodu smo doživeli, kako so nekaterniki po notranjem odpadu od katoliškega duha zbirali v njih samih sile proti slovenski miselnosti in te strnjevali v skupno politično moč za našo končno propast. Vse je bilo laž, kar so govorili. Bilo jih jc sunio profitarstvo in demagogija. Izprijeni so '•»sovražili neizprijen narod in v imenu čudne ^svobode« so mu nadevali verige. Celota, narod je bil vklenjen zaradi svoje katoliške in slovenske miselnosti, odpadniki pa so nad njim vihteli bič. Sedaj se je šele zavedla celota, v kakšno nevarno igro je zabredla. Z grozo smo posamezniki spoznali, ki smo bili z dušo in srcem včlanjeni v to skupnost, da smo bili speči čuvarji narodnih tradicij in narodnih koristi. Z gnevom v srcu Vstajajo mnogi zoper razgrajače in rajkrajače m prej na stežaj odprta vrata svobodnjakar-tkega mišljenja so se zaloputnila. Nočemo svobode, ki skupnost ubija, je postalo novo geslo. iNočemo je take zato, ker je v njej skrilo strupeno želo. I a strup jNi ubija narod pa tudi vse "ne zdrave smeri, pokrete in organizacije v "jem. ki žive resnično iz narodovega duha. končno se roga tudi pravici poedincu. svetosti njegovih nazorov ter ga tlači k tlom. Moralno in Kospodarsko ga potem izrablja in zasužnjuje. I^osledno k temu spoznanju se moramo tudi ;|«'seničani, ki smo doslej v narodu zmerom prva-s svojimi organizacijskimi smermi, obrniti stari miselnosti in razdvajanju ter cepljenju v naših narodnih vrstah napraviti konec. Ton, barvo jeseniškemu življenju pa daje izven vsakega dvoma naše delavstvo. O njem moremo še posebno utemeljeno zapisati, da so mnogi lažni preroki zanesli medenj vse polno onega tujega, lastni narod pozabljajočega in raz-krajajočega duha, ki ga novi čas obsoja. V njem smo mnogi pozabili, da smo Slovenci in katoličani, da smo člani te lepe in nedeljive enote in da moramo tudi kot člen v njenem skupnem okviru iskati svojih lastnih koristi. Še več, pozabili smo celo, da moramo za svoje borbe iskati moralne in materialne opore neizbežno v narodni celoti, ne pa v neki laži-revoluciji internacionalnih gesel in parol. Čas je zato, da se odpovemo vsem socializmom, marksizmom in nekatoliškim nacionalizmom, ki z duhom in življenjem slovenskega naroda nimajo ničesar skupnega. Čas je, da se kot stan vrnemo k narodnim temeljem, ki so sloven-sko-kaloliški brez pridržka. Treba je, da vržemo med staro šaro vse, kar je temu nasprotovalo. Mi moramo z vso svojo organizacijsko silo delavstva podpreti narod v njegovih zdravih prizadevanjih, z vsemi močmi mu moramo stati ob strani, da bo sam dovolj močan, da nas bo mogel v naših težnjah podpirati in zadovoljiti. Ne, v odcepitvi od narodne skupnosti ni rešitve delavstva, ampak obratno. , To so dejstva in zahteve, ki jih sedanji čas nesporno stavi na vsakogar, kdor noče biti pa-rasit v skupnosti. Katoliško delavstvo na Jesenicah je bilo v preteklosti nosilec zdravih smeri v kraju in biti mora tudi sedaj. To delavstvo se zato odpoveduje demagoškim razdiračem narodne skupnosti in stavi za osnovo svojih realnih stremljenj geslo: V enem narodnem telesu ena narodna duša. V slovenskem katoliškem narodu hoče enoten program in skupno enotno narodno kulturno in nazadnje politično smer, ki mora biti V soglasju z notranjo narodno rastjo. Ta zahteva po edinosti in enotni volji pa se odločno izraža tudi v obstoju in priznanju enotnega vodstva, ki ima za seboj narod in dela po njegovih inspiracijah. Zato hočemo za rast skupnosti, za učinkovito obrambo narodnega delavstva potegniti črto niejnico. Mi gremo poslej povsod z narodom in njegovim skupnim vodstvom in obračamo hrbet vsem, ki niso z njim in z nami. Vsak delavec pa, ki druži slovenstvo in katolištvo v nedeljivo enoto, gre z nami — še bolj pravilno: delavec gre z narodom! Samo v delu je rešitev! Z Jesenic Nov vozni red. Po novem va/.nein redu vozijo vsi stalni vlaki <*J) istem časti kakor do sedaj. Odpad'i so.samo izletniški vlaki. Vendar bo izletniški večerni brzec vozil .še ves oktober. Hvaležni smo pa železniški direkciji in tudi vodstvu jeseniške železniške postaje, ki se je potegovala, da vozi po novem voznem redu jutranji delavski vlak do Kranja in ga bodo mogli zato uporabljati tudi dijaki, katerim se sedaj ne bo treba voziti s prvim jutranjim ljubljanskim vlakom. Okrajni cestni odbor naprošamo, naj jK)skrbi. da se gramoz za i>o.ii.])a-vanje državne ceste ne bo odlagal pri ljudski šoli na Jesenicah skoro na sredi ceste, ampak za tamkajšnje oglasne des-ike kakor je bilo to svoj ifas obljubljeno. Sedanji ku:p pred oglasnimi deskami ovira promet ter kvari lice mesta. Obe koči na Golici sta že zaprti. Turistovska -e-zoiia je minila. Colica letos ni bila bogve kako obiskana. Krivda je na stalnem deževju. Slovenska narodna cerkev je po Našem kovinarju« protMtantizem. Vsak ljudskošolski otrok pa že pozna toliko naše zgodovine da ve. da je protestantizem na Slovenskem vedno pomenil širjenje nemštva. V Sloveniji je ])rotestantizem znam kot nemška vera. Ljubi '.Naš'kovinar« naj nrizanaša svojim čitate-Ijem z drugačnimi izvajanji, ker se jim ibo sicer v želodcu obračalo. Ugotavljamo, da je glede vere j-Naš ikovinar« vreden tovariš najluij-šili framasonskih listov. I'a pravijo, bča-nom na dan l.(K>'2.7'50 litrov vode. Vsekakor lepe številke. Pt)leg tega uloruluo v/eti v poštev. da ima že'cziiica v svojih hišah svoj vodovod. Prav tako Kranjska industrijska družba, tako da je zgornji milijon litrov vode na razipo'lago samo približno 5()()() prebivalcem Jesenic. Zato lahko mirno računamo, da sme vsak Jeseničan porabiti 200 litrov vode na dan in je še ne bo zmanjkalo. Opaža se pa, da puščajo ponekod ])o cele ure teči vo;lo brez |K>trebe. Na ta način se lahko zgodi, da bo za potratne Jesenice še 200 litrov vcKle za osebo na dan premalo. Če bi se to pogosto dogajalo, bi bila občinska uprava ,pri-siljena poslužiti se pravice. da uvede števce. Delavska menza v samskem domu KID. V lepi. enonadstropni stavbi samskega doma. ki ga je pred 'etom dni dogradila Kil) in v katerem je 7 sob po 5 |)o-stelj in z ostalim najpotrebnejšim konifortom. so si naši fantje kovinarji ustanovili svojo menzo. I a dom. za katerega so se požrtvovalno potegovali nekateri odločujoči činitelji KID, predvsem g. ing. l.uk-man. je šele pokazal na velike hibe, za katere se odločno prepočasi iščejo primerne rešitve. Dejstvo. da je bil dom na mah prepoln, dokazuje, da se tosmerna skrb za delavstvo kaže v prema ihn i meri in dn bo treba v bodtfče misliti na širšo akcijo za gradnjo snažnih in dostojnih delavskih stanovanj. Zdi se nuni omembe \ redno, da bi bili taksni domovi teni bo'j popolni. čim bolj bi -^e gradilo vzporedno ■ stanovanji za samce in z družinskimi stanovanji. Družinsko stano\ an je zahteva popolnoma druge načrtne ureditve s svobiulno razdelitvijo notranjosti, d očim bi se morala samska stano\ a-nja prilagoditi zahtevam samcev, ki se jim nikakor ne Htore prepuščati svobodna raziporeditev stanovanj odnosno -ob, pač pa bi moralo biti že vnaprej preskrbljeno, da ima samec v njem tudi primerno oskrbo, predvsem skupno kuhinjo. Ta nedostatek so \ tem no\em .doniu delavci sami odpravili s tem. da so si ustanovili menzo v lastni upravi. Ta svoj korak utemeljujejo s tem, češ da so sedaj py-slabi časi, da bi se ženili in so prinioruni sami skrbeti tudi za gospodinjstvo. \ ostalem je pa menza prav lepo uspe'a. V začetku je bilo samo IJ-jedcev, sedaj jih je pa že V), ki so vsi stanovalci doma. .\1( nzo vodijo člani ZZI) Markič, I,ipov(4' itd. Menza deluje na -plošno zado- Dr. Janez Ev. Krek Pred ona in dvajsetimi leti smo izgubili moža silne in neugasljive ljubezni dp svojega naroda in domovine, ki je raztrosil plodno seme po slovenski zemlji, jo preoral in pre'kvasil, da rodi se danes mogočne sadove vsem — tudi tistim, ki so ga bičali. Narodn. ki je ječe nosil breme tujca in svoje bridkosti, je prinesel luč — svetlo in toplo, v njegovem srcu prižgiino, z Ijidjeznijo u k resa no ter ga klečečega dvignil k s\ ol)odi in samoza-\ esti. Nositelj idej, klicar svobode in pravice, (loveča nst\ a in narodnosti, je stal kot steber ne-premaklji\ sredi naroda in — delal. Delal samo zanj — zatajeval sebe; dajal narodu, jemal sebi. Odtod njegovi sadovi s tako plodo-nosno močjo, ki so nam sladki še danes, še ta trenutek potrebni bolj kot kdaj kot sladilo in zdra\ ilo naši razkrojenosti. .\jega ni več že da\ no ne — imamo njego\ a \ elika dela. da iz njih rastemo ali tonemo, gradimo ali rušimo. In to poslednje je tisto, česar se je \ eliki mož najbolj bal in nas pred nevidnim s\ aril, saj so prav danes ob njegovih delili nizka trenja posameznikov in si jih svoj i jo tisti, ki so ga nekdaj javno bičali. -Naj bi danes vstal in razgnal prodajalce svojih sadov ter jih izročil spet tistemu, za katerega jih je napravil — jih pono\no in za vse čase zagoto\il svojemu narodu. 1 o bi morali storiti ni i sami, mi, ki hočemo po vsej sili najti no\ a pota, pa se od njego\ ih od mikamo. čepra\ vemo. da so bila najboljša in edino prava. Samo eno pozaljljamo. kadar mislimo nanj in na njegovo veliko zapuščino, t (I namreč, da je k. rek delal vse v imenu krščanske ljubezni in v blagoslo\ u božjem. Mi pa od Boga bežimo in — to je ves naš odgo\or. vsa naša hvaležnost sedanjosti in preteklosti \ elikeniu k.reku. Za kulisami industrije Mnogokrat l)i prav radi zapisali kuj :lt)l)rcga in svetlega o socialnem skrbstvu naše Kil), ki se tndi pokaže v lepi 'nfi sem in tja. pa kaj, ko pri najiboljši volji in pravičnosti ne moremo iti isti muli mimo č;-niteljev. ki vsaki njeni dobri nameri vzamejo značaj dobre volje in ji dajo obliko prisilnega n k repa. Med te neizbežne činitelje štejemo; prventjtveno in absolutno korist podjetja na eni strani in politično naklonjenost na drtigi strani. I o politično naklonjenost pa spet nsnierja .korist po;ljetja tako (če doprh tedaj, če podjetje vsaj trenutno spremeni svoje sla'išče in gledanje na položaj. I ako vidimo, da tudi podjetje nu-eda. Če vse to premotrimo z našega pravičnega vidika. \idinio, da so takšni skoki v ibi.st\u v prav usodni, kuterun pa — praktično seveda — tsle;!i politična v(4l)urvnost,_j;4j^^^^ ' ■ —.■ ■■ Če mofrinii) ile!() takšnega usTužlienca z vidika njegovega službenega razmerja s podjetjcjn, .kateremu so u<|)elii pogoj zu trajnost, opazimo na primer naslednje: Velika davčna o,bremenitev »grozit dobro vloženim investicijam; mera politične potrpežljivosti je polna, ker ne godi okusu. Kaj zdaj? Uslužbenec se seveda v polni meri, dovoljeni in nedovoljeni, poiduži \ seli zvez, ki si jih je že prej pripravil s svojim kultu I uim udejstvovanjem v javnem življenju, oboroži .se s pooblastili ter gre po najkrajši poti >na oglede« v na roti no ali :lrža\uo prestolnico (po potrebi), <к1 kljuke do kljuke bolj zatajuje svoje pravo poslanstvo (tako ga \ itiimo enkrat kol urednika, tlrugič kot po-sreilovalca in spel kol strokovničarja, delavskega zaščitnika, \ elikega Slovenca in rtidtdjiiba, velikega Ju-gos'ovana itd.), na \ rata iskanega kabineta pa že pt)-trka kot veliki zagovtirnik pt)litike, ki da ima ogromno ljutli iza seboj (\ečino) ter tla je prišel zanje »prosit boljšega kruha in varstva«. Tako ga vitlimo naenkrat \ ptipoliioma tirugi \ logi / nespremenjenimi, smejočimi se zahtevami in prošnjami za |нк1је1ја v žepu, ki hoče primerne zaščite pod — pogojem.,,^ (Dalje prihodnji.) je vseboval necerkveni program proslave. Tako o:l-strižene letake so nato raznesli po črnem grabnu in moravški dolini z avtom Irgovca Sen ice gg. Senica, \ rečar, Ktinčaii in .škrabar. Tutli Domoljub« je prinesel notico, da ibo v iie-ileljo 13. maja v Domžalah na (ioričici sveta maša na prostem za tir. .\nti>na Ktu-ošca. Ceinziira je sicer izklesala ime tir. Korošca, lotla iz raz/bite vi.stice je zna' Vsak bralec iDtimoljiilba« prav brati. Težave jc imela žandarmerija z tlomžalskini župnikom g. lierni-ktim. Ne v imii kolikokrat -o Jiilj pri njem ter prosili ill zahtevali, naj tidpove mašo na nrosteiii (to je v kapelici poleg cerkve). V cerkvenih zadevali je pa g. Heniiku težko priti tlo živega. Tutli setlaj ni <1<'" volil, tla bi se žaiularmerija in politična oblast vJiie-šavali v čisto cerkvene zadeve. Vsaktikrat je enak" otigovtiril. tla je mašo oznanil na prostem na prošii,|i> V znamenju zelene kravate VI. Proslava v Domžalah 15. maja 1932. teh in teh gospodov, odpove jo samo, čc pi idejo ti gospodje ill to željo sporočijo. A es okraj je zadnja dva dneva v tednu živel pod močnim vtisom priprav za udeležbo pri maši v IJom-žalah. Število prodanih zelenih kravat je doseglo iže več tisoč. Med okrajnim glavarjem g. Vov.škom in domžal&ko orožni.ško ]JOstajo je bil telefon stalno v prometu. Od <časa do časa so govorili iz Domžal z Ljubljano, (j. Vovšek je večkrat telefo-nično klical predsednika g. Vrečarja, nekajkrat tudi mene in nas rotil, naj skrbimo za red. .Mi smo ipa poslali nanj ]ji-zojavni protest, ker je orožni.štvo grozilo ljudem, če pridejo v Domžale. Orožniška postaja je bila močno ojačena. V soboto je priš'a feta orolžnikov iz Ljubljane. Poveljstvo nad orožništvoni je .prevzel kuipetan g. Mešterovič. .poveljnik ljubljanske orožniške tete. Binko.štna nedelja tega leta je bila zelo lepa. Na nebu niti malega oblačka. Sonce je v tem času že v jutranjih urah močno grelo. Polje je brstelo svežega zelenja in cvetja. Že v prvih zgodnjih ui ah so orožniki daleč izven Domžal zastražili vse dohode v Domžale. tako v Trzinu, v .Meng.šu, v Preserjah. v Dragom-Iju in oba mostova čez Bistrico (na Viru in ihanske-ga). .Seveda so imeli orožniki težavno stali.šče. Pre-povedati niso mogli, da ne bi ljudje hodili iz enega v drug kraj. Spraševali so zato, kdo je namenjen v Domžale. Če je kateri povedal, da namerava ,k ])ro-vslavni maši v Domžale, so ga seveda takoj zavrnili. Toda ljudje so se kmalu znašli in nobeden ni napo-veda' več Domžal, ampak kak drug kraj med potjo. 'J"o je bilo to'liko laže, ker -o ponekod stražili tuji orožniki, ki so prišli v Domžale samo za te dneve in niso poznali ne ljudi in ne krajev. Nič pa ni pomagalo. če je imel kdo zeleno kravato, in takih je bilo mnogo. Ti :-:o morali na vsak način obrniti. Pri nekaterih dohodih se je sicer nekaj časa prakticiralo tako. da so fantje in možje malo pred orožniki sneli kra\ate in jih za stražo spet zavezali. Nato so orožniki zavrača'i tudi take, ki 6o ibili brez vsake kravate. Zadeva pa ni šla .povsem gladko. Ko je dotok udeležencev naraščal in so imeli orožniki opiaviti z dve- mi — tremi, je drugih pet oj) strani zbežalo. Ko so tekli za temi, so ,pa ušli med tem prvi. In tako so se dogajali zanimivi in šaljivi prizori na teh zastraženih dohodih do Domžal. Prav vseh dohodov ipa orožništvo vobče ni imelo zastraženih. iKoliko potov in stezic \ odi do Domžal ipoleg glavnih cest! In po teh so jo iilirali možje in fantje. JNif ni pomagalo, da je kakšen orožnik tekel preko njiv in travnikov, da bi ustavil te procesije. Če je orožnik smel čez njive in travnike, so fantje in možje sodili, da imajo tudi oni enake |)ravice. Vobče pa zadeve (prepovedi) niso tako strogo vzeli. Fantje so si odvezovali kravate in če so kje v daljavi videli orožnike, so jo jim kazali, češ kaj pa je to tako hudega. Hujše je bilo za udeležence na obeh zastraženih mostovih. Tukaj je orožništvo imelo dokaj lažje stališče. Če koga ni pustilo čez most, se je zdelo, da ne bo mogel k maši. Pred mostom so se zato zbirale ^ečje gruče ljudi. Pa tudi tu so si znali ipomagati. Bistrica v teh dneh ni bi'a bogve kako globoka. Ubrali so jo levo in desno ob obrežju, sezuli čevlje in jo mahnili čez reko. listi, ki so imeli kolesa, so |)a privezali čevlje na ko'lo. kolo pa na ramo in tako šli čez reko ter od daleč klicali orožnikom! Kljub vsem stražam je v Domžalah po gla\ni cesti v smeri proti Goričici vedno močneje naraščal dotok udeležencev. Razpoloženje je bilo zelo praznično, vendar nikjer nobenega vpitja, nobenega vzkli-kanja, niti petja. V živahnem in veselem razgovoru je vsak korakal v smeri proti cerkvi. Že ob devetih je bil hribček (loričice iin prostor pred kaipelico. v kateri se bo brala sveta maša, močno zaseden, po večini samih mož in fantov. Orožnika tu ni bilo nobenega. Pa tudi niso bili potrebni. Nikomur ni prišlo niti na misel, da bi ])oraibil .priliko za kake nedovoljene demonstracje. Vse se je vršilo v dostojanstvenem miru. Resnično: .prava služba božja. Tam od^ Društvenega doma in iz smeri preko proge so pa stalno prihajale nove množice. Ob desetih je bil zaseden ves hribček, iprostor pred kapelico in še velik del travnika v ravnini. (Dalje prihodnjič) {/csivuk __ Rojstva: 25. septembra: llančiiška Klemene, hči delavca Petra, (io-iposvet-ka cesta; 22. septembra: '^''vard Frančišek Vlihelač. sin čevljarskega mojstru Aiitiinii. Ilrušicu: 24-. .septembra: Pavel Žejen, sin tov. (lelavcii 1'uvUi. Ilirska cesta: J5. septembra: Silva Ko-blar. hči tov. delavca -Si'va. CJosiposvet.ska cesta; 29. septembra: Fmil Frančišek Vidic, sin tov. delavca Stanislava. iirušica; .29. septembra: Borut Roman Černe. sin železničarja Frančiška. (Josiposvetska c.; 4. oktobra: Jožef Kelvišar. sin orgaiiista Jožeta. (losposvet-ska cesta. Poroke: J(i. septembra: Rebek komstantin, inže.nir Kil) na Jesenicah, in Ileim lienilrieta. Jesenice; 2. oktobra: llrbanec ."Xnton. tov. delavec. Cankarjeva, in [iozovičar Valentina. Ruardov trg; 2. oktoi)ra: Božič ''rane, tov. delavec. Delavska ulica, in Markovič C ecilija. Ljubno; ^). oktobra: .\ndeilc Jožef, tov. delavec 'z Smokuč, in Korošec Marija. (losposvetska cesta. Umrli; I. oktobra Anton Kunčič. star -<2 let; Antonija Noč. stara 15 let; +. oktobra Ve.ber Atefun, star 'et; 7. oktobra Tatjana /ima, stara T mesecev; H. oktobra .Morič Ignacij, star 70 let. Listnica uredništva Aiiuniiniii. To vaše vprašunjc ni luiko poni/no. kot naviijiitc, tudi nciiktiiuliu) ni. ker bi v.sic:! anoriiiiiiK)->-ti niti ne odgovoril d nihate kot z molkom. Kri pa nii.sliiii. da je v tej ali oni obliki inaisikomii na srcu. "0111 odgovoril na splošno. Torej k «tvaii. Pišete: »V ^me
  • vaiilivati na ta naš iierazvozljani pi4)bleni(!). vas v,pra-*nni. g. urednik, kaj je mislil naš veliki Cankar o tej i'iidevi, ko je vendar v.se tako 'eiio opredelil, •slabo •ч dobro, zlohotno in zahrbtno, politično in individii-"'тк? ... Odgovarjam, kot sem rekel, na to anoiiiimno vpra-''"Чје na SiphAno. Cankar ni nikomur vsiljeval svojih "'isli in ugotovitev in posebno \ tem naroilno.stnem ' .^Kledu je bil, čeprav zaleden Slo\eiiee, od .sile pre-''"'11. Ilazvozljal je vse takratne na^e probleme in ''•■'»bleMifke z njemu svojsko jasnostjo, ki so še danes "ko živi in tehtni, in kol umetnik postavil svoj jaz nad vse,- kar se je v njegovih očeh tako zahrbtno pre-snavljulo in oblikovalo zaradi posameznikov na iškodo naroda. Mislim, da bo najlbolje, če vam podam to. kar je o tem vprašanju sam napisal v oljliki kritično polemičnega spisa, iki ga je priobčita »Zarja« v I. 1911. Med dnigim tole: "... Ni dolgo tega, kar je iid Dunaju predaval o balkanskem prob'emu neki gobezdavi nemški ž.urna-list iz Berlina. .Maksiiniliaji Harden po imenu. Ta mož pilše sicer sila ski.sano nemščino, pa je slaven zato, ker je pred davnimi leti izpraznil z Bismarokom steklenico vina. Tega moža je Sel poslušat grof Berch-to'd v družbi drugih di|)lomatov in visokih glav. In Harden Je rekel, da Nemčija in Avstrija ne smeta pustiti, da bi se zgradila slovanska trdnjava na jugu, ob Adrijskem in Kgejs'keni morju. Te besede «o bile pač nesramne, kajti Jugos'ovane je bila postavila ob A dri jo zgodovina brez dovoljenja Hardena in Berch-toida: ali kakor so bile nesramne, povedale niso nič novega, temveč razodele le bistvo in vsebino vse avstrijske jugoslovanske politike: Oficielni .Avstriji, eksponentu nemškega imperializma, so Jugoslovani enostavno na poti. Izseliti kar v Kanado ali Južno .Ameriko jih ravno ne more vseh do zadnjega, zato pa ovira njih politični, go.spodarski in kulturni razvoj, kjer more in ko'ikor je v njeni molči. .Sicer izgleda čudno, da sovraži država velik del evojili lastnih državljanov ali vendarle se to čudo vrši. Najbolj gnn:;-ni, res — gmisni! — pa se mi zde tisti ljudje, ki čisto brez vzroka in povoda -pravljajo v zvezo s ])o-lltičnini jugoslovanskim vprašanjem še slovenski jezik. Kar ponujajo ga, kar mečejo ga čez mejo, še ne vprašajo, kdo bi več zanj dal. Jaz še nisem videl Hrvata, ki .bi prišel ])onujat k nam svojo hrvaščino (tudi Srba ne, op, ur.) ... itd.« Vidimo, da takratna Cankarjeva jasnost v presojanju naših perečih zadev še danes preseneča, tako je jasna in jedka. Prav zato sem ji upal dati danes mesto tukaj. vam. anonimni, v odgovor, vsem v pouk. ker danes pač ni bolje, :-amo razvija se v nekoliko drugačni (»b'iki in če bi spremenili nekaj imen. bi bili na jasnem. I Za elektriko g Vam nudi vse najugodnejše s I JoieMarkež| 1 Jesenice, telefon štev. 605 i volj,stvo vseh. kar pa ni čudno, če si lahko jedilni list sami sestavljajo. Pri dobri jedači so si zaželeli tudi nekaj razvedrila. Obrnili so se na vodstvo KID s prošnjo, da jim tudi za dolge zimske večere oskrbi nekaj primernega, kar bo fante držalo doma. ker si nihče ne iželi hoditi po gostilnah in za-bavi.ščih, kjer — tako pravijo — kopni denar iz plitkega žepa. Ker pa KFiD ni imela za enkrat nobenega takega kredita, da ibi prošnji ugodila, je g. West en earn segel v že,p in jim naročil radijski aparat za okrog 5000 din. Fantje so sedaj veseli, ker so začutili vsaj mah j no hvaležnost. Tako razmerje podjetja do svojega delavstva nikakor ne more ibiti prvemu v škodo, saj s tem ohranja drugega, kakor zahteva socialna pravičnost. Želeti bi bilo, da bi podjetje s tem svojim dobrodelom ne nehalo, saj jih čaka še mnogo, ki hirajo po kletnih bez-nicah in nehigienskih čumnatah. Neurejena ljubezen. Marksizem ( socializem) je znan po svojem nauku o in ter nacionalizmu. Internacionalizem noče poznati nobene narodnosti. On pozna isamo rdečo barvo, vse drugo je ipo tem nauku škodljivo za delovnega človeka. V zadnjem času so pa naši slovenski marksisti ( o-cialisti) postali zelo nacionalni — narodni, še pred 20. leti so marksisti (socialisti) pri plebi-iscitu na koroškem g'a-sovali za Nemce in nam tako zapravili koroške .Slovence, Danes kličejo na nož proti Nemcem za koroške brate. Marksisti so ise pred 21). leti z Nemci v. orožjem uprli v slovenskem Mariboru. Letos so vse rdeče Jesenice /. okolico vred hotele iti demonstrirat za slovenski iu jugoslovanski Maribor, čeprav ;=nio na Jesenicah v vsej Sloveniji najbolj oddaljeni od Mariboru. In iše dalje. Naši \ slovenstvo ob'e-čeni socialisti ne najdejo dobre besede za brate Srbe vse njihovo ču-s op is je i)u toliko, da ne zgori od plamena Ijulbe-zni do bratov Čehov! lii vendar so nam bratje Srbi saj toliko blizu kot bratje Čehi. Dodamo pa še, da v svojih listih in govorih in razgovorih zelo podčrtavajo demokratičnost in parlamenta! nost Češko-Slovaške, zanioiMjo pa. da so na Češkem izrabljali demo-krutični parlamentarizem, da so z rdečimi nemškimi glasovi v pur-lamentu zatirali kato'i-ške Slovake, ki so na Češkem v znatno slal)-šeni položaju kakor pa Slovenci v Jugoslaviji. In vend.II- kdaj ibereto 4 na [irimer v slovenskem »Kovinarjuc, da hi se /avzcl za brate katoliške Slovake. Vipraišamo. zakaj in kdaj so se rdeč-karji ()reoblekli iz internat ionalizma v tako hud nacionalizem. Svoji k svojim! Že zadnjič smo na tem mestu opozorili naše starše. ki imajo otroke v šoli. da naj pošiljajo svoje otroke po šolske potrebščine v našo trgovino v Krekovem domu. To zahteva naša zavednost. Prikrajšan itak ni nihče, ker je vsak v naši trgovini najmanj tako postrežen kot v vsaki drugi. Ugotoviti moramo, da je že naše zadnje opozorilo zaleglo. Tako je prav! Velika napisna tabla na ))ročelju Krekovega doma naj vse naše Jeseničane stalno opozarja na njihovo dolžnost, da se poslužujejo naše trgovine s papirjem. Gorje Vsi odseki K. B. D. so začeli z intenzivnim delom. Dne 9. septembra je bil redni občni zbor dramskega odseka, na katerem je bil izvoljen soglasno nov odbor, ki je predložil bogat načrt za letošnjo dramsko sezono, ki predvideva mnogo novega. Z veseljem se je ugotovilo, da tosmerno gibanje raste. Poravnajte na-očnino ! Slavko Savinšek: (Dalje) Dreja si prižge cigareto, ko imi jjiane svetloba vžigalice za hip v obraz, \ idi Anica, da so zareze v njem. ki jih ni bilo. ko je odšel jeseni v Prago. >Dreja. ali si zato prišel cloniox tako ne-naclonui?« ■Nisem mogel drngače. Anica! Hotel sem videti sam. vprašati sem te hotel, da mi poveš sama. ali je vse to res. ali ni.« kako jo Ijnbi Dreja! In ona. Anica? Z belo dlanjo poišče njegovo roko. Gori kot njena. -Mi ,mi boš verjel. D reja?: ko bi vedel!« kaj?« >Da mi boš po pra\ ici povedala!« Malo me ljubiš. Dreja. da mi ne zaupaš!« kako je mehka njena dlan! I op I o se njego-\ih prstov ovija. In oči ji si jejo svetlo \ luninem svitu, kakor črešnjev cvet je v zlati mesečini. — C). -Anica! Anica! >Glej .\nica. vse sem pustil; Na mejah«:• Andrej Križman, Jesenice. — Ureiuje: Stanko Savinšek, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zelezoik Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec.