Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. - 1 Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
m	
	
	wMI
Wk
Leto XI. - Štev. 19
Gorica - četrtek 7. maja 1959 - Trst
Posamezna številka L 30
Komunizem in morala
NAGONI IN MORALA živali živijo po svojih nagonih. Kamor jih ženejo, tja gredo. Kadar so lačne, si iščejo hrane. Ko jim preti nevarnost, se branijo ali zbeže. V jeseni se ptice pred mrazom selijo proti jugu, pomladi se vračajo nazaj. Pripravljajo gnezda za mla-
l	diče, ne da bi se zavedale, kaj delajo.
Pri človeku je drugače. Ta ima pamet in kdor jo uporablja, bo poskrbel za svoje potrebe in za svoje življenje, čuti v naravi neka nagnjenja, a razum mu pravi, da se ne sme vedno ravnati po njih. Pamet mu narekuje, da se mora v vsem svojem delovanju držati nekih trajnih načel, ki so neizpremenljiva in zato obvezna za vse ljudi. Če jih sprejme in se jih drži, potem mu pamet pravi, da dela prav, ako pa jih krši, se zaveda, da dela narobe in si nakopava krivdo. Nad seboj ima vest, ki ga opozarja: Delaj dobro, varuj se Slabega!
DESET BOŽJIH ZAPOVEDI —
LAST VSEH LJUDI že samo z razumom more človek spoznati več dolžnosti, ki jih ima do Boga, do svojega bližnjega in do samega sebe. Vse, kar je zapovedano in prepovedano
V	desetih božjih zapovedih, so ljudje bolj ali manj jasno spoznali, le to, da bi en dan v tednu morali posvetiti najvišjemu Bitju, jim je bilo neznano. Vse drugo pa: da morajo verovati v Stvarnika vseh stvari in mu izkazovati naj višje češčenje, da Priznajo oblast staršev in zakonitih predstojnikov, da spoštujejo življenje, dobro iiMe in imetje bližnjega, da govorijo resnico, držijo dano besedo, to so ljudje spoznali. Vsoto vseh načel, ki naj se jih človek drži v svojem delovanju, imenujemo moralo.
Desetere božje zapovedi, osnovna načela morale, so last vsega človeštva. Priznavajo Jih tudi poganske vere, saj te niso nič drugega kot sad človekovega modrovanja. Resnično pa je, da vseh moralnih načel »e bomo našli v vsej čistosti nikjer drugje, kakor v krščanstvu. Nepopolnost človeškega uma, slaba nagnjenja, so nravne Zapovedi zatemnile. V krščanstvu je mo-'ala čista, popolna, ker smo jo prejeli po izjem razodetju.
Komunizem ima svojo »moralo«
Komunizem se pri svojem delovanju drži nekih pravil, pa ne 10 božjih zapovedi, ampak tiste morale, ki so se je izmislili njegovi začetniki: Hegel, Mara, Le-Mn. Tl zatrjujejo, da neizpremenljivega •'ravnega zakona, ki bi se ga človek mo-ral držati, sploh ni. Vse se neprestano Spreminja, tudi pravila, po katerih naj ®e človek ravna v svojem delovanju. Tudi korala, tako učijo, je proizvod gospodarjih razmer, v katerih živi. Po njihovem Ostaja po dialektičnih zakonih, ki naj ^ bili izvor vsega.
Človek s svojim razumom takoj spozna '>tvo nravno načelo: Delaj dobro, varuj 8e slabega! Desetere nravne zapovedi mu ^vedo, kaj je dobro, ki ga mora delati,
1,1 slabo, ki se ga mora izogibati. Komunizmu pa je naj višje: njegova zmaga. Vse, ar temu cilju služi, je moralno in zato <*°vo|jeno, vse, kar napredovanju komu-**knia nasprotuje, je nemoralno in zato Nedovoljeno. To je za komunizem edini ^Hki moralni zakon. Ubiti nasprotnika °*Uunlznia je dobra stvar. Lagati se je °VoIjeno, če to koristi širjenju komu-Pijančevanje, svobodna ljubezen • Je slabo samo v toliko, v kolikor bi "•labilo borce za zmago komunizma.
KOMUNISTIČNA »MORALA«
JE NEMORALA korala, kakršno uči komunizem, je v polnem nasprotju z nravnimi zapovedih * kakor jih spozna človeška pamet in ^ r Jih oznanja krščanstvo. Že s tem, Je zavrgel vero v Boga, je porušil te-^ Vsalt* morali. Kdor se ne čuti odgo-^^ega za svoja dejanja pred Bogom, ta voi	*n delal samo po svoji samo-
Nravna načela pa so trajna, neizpre-menljiva, imajo splošno veljavo. Možna je samo ena morala, nravne zapovedi so vedno enake: vedno in povsod je treba govoriti resnico, vedno je treba imeti spoštovanje pred življenjem, otrok mora vedno ljubiti svoje starše, krasti je vedno nedovoljeno itd. Komunizem pa uči, da to ni res, da je kdaj dovoljeno tudi lagati, pobijati, ropati... kadar to služi zmagi komunistične partije.
Komunistična »morala« se torej ne more tako imenovati, ker v resnici ni nobena morala, ampak so pogubne zmote, ker ljudi, ki se jih oprimejo, vodijo v zločinstvo.
KOMUNISTIČNA »MORALA« KVARI LJUDI
Morala mora človeka dvigati, ga delati boljšega. Kdor se trudi, da izpolnjuje njene zapovedi, postaja plemenitejši, popolnejši človek. Občečloveška morala, ki jo je krščanstvo sprejelo za svojo, le da jo je še izpopolnilo, končno človeka vodi k Bogu.
Vsi, ki imajo še kaj čuta za to, kaj je dobro in kaj je slabo, bi morali spregledati. Po komunistični »morali« se vzgaja mladina v zavodih, ki jih komunisti vodijo, po organizacijah, v katerih jo zbirajo; ta »morala« se oznanja po listih, ki jih izdajajo.
Pred leti so mogli tržaški otroci v »Pionirju« čitati o »heroju« Pavliku Morozovu, 14-lelnem ruskem dečku, ki je ovadil svojega očeta oblastem, da ni oddal enega dela žita kolektivu. Očeta so zaprli in u-strelili. Za plačilo je deček smel biti priča očetove usmrtitve. Stara mati je v veliki žalosti nad sinovo smrtjo v zmedenosti šla nad svojega vnuka in mu je s sekiro odsekala glavo. V Moskvi so temu dečku, ki je ovadil svojega očeta, postavili velik spomenik. Letos na veliki petek je Primorski dnevnik prinesel javno ovadbo nekaterih deklic iz 2. B. gimn. v Trstu zoper g. kateheta. Znano je, da so te deklice v titovskem zavodu v Trstu.
Krščanska morala stavlja mladini za vzor svetnike, ki so se odlikovali v dobrih delih in so bili dobrotniki človeštva, komjunizem pa ji predlaga v posnemanje otroke zločince.
Na to naj bi pomislili starši, ki pošiljajo otroke k »tabornikom« in v druge komunistične organizacije.
Praznovanje 1. maja
Proslave prvega maja so po vsem svetu potekale mirno in u-rejeno. Ni pa bilo tako pred desetletji, ko so delavske množice začele praznovati ta praznik dela. To je bilo proti koncu prejšnjega stoletja, ko so liberalne vlade v Evropi zelo nezaupljivo in brez občutka človečnosti gledale na porajajoči se socialistični pokret, ki je zbiral okrog sebe kruha in ljubezni željne ljudi novega delavskega razreda, ki ga je porodila moderna industrijska revolucija. Ker visoko meščanstvo, ki je tedaj imelo oblast v rokah, ni znalo ljudskih širokih mas vključevati v državno življenje in ker jim je odrekalo pravice, ki si jih je zase lastilo in priborilo s francosko revolucijo, se je delavstvo oprijelo ekstremističnih naukov in metod.
Praznovanje 1. maja sega v leto 1890 in ga je določil kongres Druge internacionale, da bi s tem državo prisilili, da bi z zakonom skrčila delovni urnik ter priznala
Zahodna enotnost za Ženevo
Že dolgo časa ni bila diplomacija tako razgibana kakor zadnje tedne. Vzrok za to je dejstvo, da se bodo 11. maja sestali v Ženevi (Švica) zunanji ministri štirih velesil, to je Amerike, Anglije, Francije in Sovjetske zveze. Kakor hitro so namreč Sovjeti pristali na zgoraj omenjeni datum, je v mednarodni politiki završalo nekam skrivnostno; razni državniki so se začeli obiskovati ter prirejati skupne sestanke zdaj v tej, zdaj v oni prestolnici, da se na štiri oči dogovorijo o skupnem zadržanju do Sovjetov na pogajanjih v Ženevi, ki so sedaj pred durmi. To velja predvsem za svobodne zahodne države, katerim ne more nobena velesila narekovati ali vsiljevati svoje volje; zato so posveti med njimi nekaj naravnega in potrebnega. Ni pa tako z državami vzhodnega tabora, kjer zunanjo (in v veliki meri tudi notranjo) politiko narekuje Sovjetska zveza, kateri morajo biti vse poslušne. Niti govora ni, da bi katera vzhodnih držav začela delati kaj na svojo roko. To predobro vedo jugoslovanski komunisti, ki so prav za-
radi tega v sporu s Sovjeti, katerim nočejo priznati vodstvene vloge. In čeprav se na vso moč trudijo, da se njihova zunanja politika stalno sklada s sovjetsko, so še vedno v težkem ideološkem sporu ter od Moskve prekleti.
Prav iz zgoraj navedene potrebe so se zunanji ministri štirih zahodnih sil sestali v Parizu, da sestavijo skupen zahoden načrt za rešitev vseh perečih problemov, ki bodo na dnevnem redu ženevske konference. Združene države je zastopal novi zunanji minister Christian Herter. To je bilo njegovo prvo uradno poslanstvo, odkar je nasledil Fosterja Dullesa. Pariška konferenca se je srečno in predčasno zaključila, ker so zunanji ministri kmalu dosegli načelen sporazum o skupnem zadržanju na bližnjih pogajanjih z Vzhodom. Če pomislimo, da so zahodni zevezniki šli še razdvojeni v Pariz, lahko smatramo doseženi sporazum za dragocen uspeh.
Kako so se sporazumeli, je še tajnost, vendar se zdi, da so temeljna načela, na podlagi katerih je bil možen sporazum, naslednja:
Sovjeti ogrožajo Perzijo
Silovita, s špijonažo in zastraševanjem podprta gonja, ki so jo zadnje čase začele sovjetske radijske postaje proti Perziji, je sprožila po svetu domneve, da bi perzijski komunisti utegnili v kratkem s sovjetsko podporo izvesti državni udar. V resnici stanje ni tako nevarno. Sovjetski radijski terorizem ima v glavnem namen preprečiti, da ne bi Perzija dala zahodnim silam večjih pravic na svojem ozemlju, ko se Sovjetski zvezi ni posrečilo, da bi bila pre-p reči la sklenitev obrambnega zavezništva med Teheranom in Združenimi državami. Sovjete, ki niso mogli doseči, da bi bila Perzija podpisala vojaško pogodbo z njimi, skrbi zlasti, da ne bi ta država prej ali slej postala njim najbližje oporišče za ameriške raketne izstrelke srednjega dometa, čeprav je perzijski šah izrecno poudaril, da ne bo dovolil vojaških postojank na svojem ozemlju nikomur.
Kak prevratni poskus perzijskih komunistov onemogočuje, ali vsaj zavira, tudi dejstvo, da so vrste komunistične stranke Tudeh precej razmajane bodisi po nastopih oblasti, bodisi po notranjih sporih in čistkah. Vsak tak korak, posebno če bi ga res podpirala Moskva, bi zelo zaostril mednarodni položaj, zakaj perzijska vlada po vojaškem sporazumu z Združenimi državami lahko prosi za pomoč njihovih čet za obnovo notranjega reda, če bi ga skušal kdo kaliti od zunaj ali znotraj. Tudi če bi se Sovjetom posrečilo, da bi iz Iraka napravili prvo pod-ložnico med arabskimi državami ter bi poskusili spremeniti stanje v Perziji z v tihotapljenjem iraških teroristov na njeno ozemlje, bi nastopile ameriške sile. Po drugi strani pa so zaradi nevarnega stanja v Iraku perzijske čete ob južni meji v stalni bojni pripravljenosti, da bi preprečile vsakršno mo-rebitnost. (Agencija »Italia«)
1) Zahodni zavezniki so trdno odločeni obdržati svoje pravice in dolžnosti v Berlinu ter ohraniti svobodo berlinskemu prebivalstvu; 2) pripravljeni so sesti s Sovjetsko zvezo za zeleno mizo za dosego trajnega in pravičnega miru v Evropi.
Glavno nesoglasje med Vzhodom in Zahodom, ki se je odražalo tudi med Vel. Britanijo in njenimi zapadnimi zavezniki, je v tem, da hočejo Sovjeti vsak problem zase obravnavati in rešiti, medtem ko so zahodnjaki prepričanja, da so nemška združitev, Berlin ter razorožitev tesno med seboj povezani problemi ter jih je treba tudi v tem okviru ustrezno rešiti. To je tako zvani globalni načrt (Package plan), ki si ga je Zahod osvojil.
Sklepe pariškega sestanka je potrdil tudi stalni Atlantski svet. V Varšavi so se pa sestale vse članice Varšavskega pakta. Kot je bilo predvidevati, so vsi odobrili in podprli sovjetske predloge glede nemškega in vseh drugih vprašanj.
Priprave za ženevsko konferenco štirih zunanjih ministrov so v glavnem zaključene. Na obeh straneh živijo v napetem pričakovanju 11. maja, ko si bodo po dolgem času visoki državniki spet pogledali v oči in dušo. Ozračje je kakor pred kako tekmo, o kateri vedo, da ne bo prisoten razsodnik, ampak da bodo sami sodniki in igralci. Vsi skušajo olajšati svoje položaje pred začetkom; zlasti z Vzhoda vsako toliko zleti kaka puščica proti Zahodu. Toda to je že običajno v sovjetski diplomaciji pred važnimi sestanki.
Medtem so zunanji ministri ZDA, Vel. Britanije in Francije sporočili Italiji, da bi se pred Ženevo radi posvetovali z njenim zun. ministrom Pello o morebitni udeležbi Italije na pogajanjih kot protiutež Češkoslovaški in Poljski.
V Ženevi imajo varnostne sile in hotelirji polne roke dela. Prvi da vsem diplomatom zagotovijo osebno varnost, drugi pa, da vsem preskrbijo streho in posteljo. Računajo, da bo za to priliko dospelo v Ženevo okrog 3500 ljudi med delegati, opazovalci, časnikarji, fotografi in drugimi.
še druge ugodnosti. Iz simboličnega protesta proti izkoriščanju delovne moči je prvi maj postal praznik vseh podrejenih delavcev tekom desetletij; še več, po zaslugi pokojnega Pija XII. je postal tudi praznik katoliških delavcev in tako polagoma zadobiva krščansko lice. Danes lahko rečemo, da 1. maj ni več monopol socialistov in komunistov.
To se je pokazalo zlasti letos, ko se je v Rimu na trgu Sv. Petra zbralo 40 tisoč katoliških delavcev (ACLI), da se poklonijo poglavarju Cerkve. Prvič se je zgodilo, da je papež imel prvega maja sv. mašo med delavci. Nato jim je v nagovoru predočil poglavitna načela krščanskega socialnega nauka: »V socialnem nauku Cerkve je obsežena skrivnost zdrave prenovitve delovnega sveta. Na žalost se vsi krščanski delavci ne zavedajo te sile ter mislijo, da se je treba za dosego pravice družiti z brezbožneži ter se jim celo podrediti.« Potem ko jih je papež o-pozoril, da bo kmalu prišel dan, ko bodo katoliški delavci imeli vodilno vlogo med delavstvom, je zaključil takole: »Vaše poslanstvo je veliko ter odrešilno. Z lučjo resnice pojdite povsod in približajte se bratom, ki so daleč od vas ter prepričajte jih, da rešitev njihovih problemov ni v sovraštvu ter protikrščanskih naukih, ampak v izvajanju evangeljskih naukov.«
Govor sv. očeta je imel globok odziv tako doma kot v svetu. Saj si nihče pred desetletji ne bi predstavljal, da bo papež prav na dan prvega maja stopil med delavce ter pokrščanil njihov praznik, tako da je 1. maj danes praznik, ki ga praznujejo po vsem svetu. Zmotno bi bilo s tem misliti, da je krščanstvo klonilo pred materializmom. Čeprav je t. maj skupen vsem delavcem, ga vsak praznuje po svojem prepričanju: komunisti po svoje, kristjani po svoje.
Veljavnost kolektivnih pogodb
Dne 30. aprila, prav na predvečer 1. maja, je poslanska zbornica z ogromno večino — 456 proti 19 — izglasovala pooblastilo vladi, da z ustreznimi zakoni pri-pozna splošno veljavnost kolektivnih delovnih pogodb, da se tako zagotovi z državnim zakonom vsem pripadnikom iste kategorije najmanjša plača, ki je ne more nihče več zmanjšati.
To pomeni, da bo vlada s posebnimi zakoni priznala kolektivnim delovnim pogodbam, ki so jih sklenili sindikati in delodajalci, splošno veljavnost napram vsem delavcem iste kategorije, pa naj bodo vpisani ali ne v sindikatu, kar s pravnim izrazom imenujejo veljavnost »erga omnes«. To veljavnost bi kolektivne pogodbe morale imeti po 39. členu ustave same od sebe. Toda, ker sindikati niso še tako urejeni in pravno priznani, da bi mogli sklepati veljavne skupne delovne pogodbe napram vsem, to je, ki bi imele veljavnost zakona, bo tej pomanjkljivosti sedaj začasno od-pomogla vlada s svojimi zakoni.
To je vsekakor pomemben u-krep, ker bo nekako legaliziral pravni položaj kolektivnih delovnih pogodb. Ne smemo namreč pozabiti, da so te pogodbe imele doslej omejeno veljavnost ter da
(Nadaljevanje rta 4. strani)
v
NAS	TEDEN V	OB JUBILEJU TRŽAŠKE MARIJINE ORUZBE
kazi:
10.5. nedelja, 1. po vneboh.: sv. Antonin, škof
11.5. ponedeljek: sv. Filip in Jakob, apost.
12.5. torek: sv. Pankracij, m.
13.5. sreda: sv. Servacij, m.; sv. Robert B., šk., c.uč.
14.5. četrtek: Bonifacij, muč.; Justa 15. 5. petek: sv. Janez Salski, spozn.
16.5. sobota: sv. Janez Nepouk, m.
*
SV. JANEZ SALSKI (de la Salle), r. 1651, umrl 1719 v Belgiji, je pobožno preživel mladost in postal duhovnik. Začutil je poklic, da bi učil zapuščene in nepoučene
dečke. Ustanovil je družbo Šolskih bratov, ki se je zelo hitro razširila. Ima nad dva tisoč zavodov in okrog 20 tisoč udov. Med Slovenci ni znana.
Zasluge Šolskih bratov na šolskem in vzgojnem polju so neprecenljive.
Sv. Janez S. je bil do sebe zelo strog: pa mož molitve.
Mlad človek potrebuje vzgojo: bistri mu razum in utrjuje voljo v dobrem. Usodna je slaba vzgoja; ne vzgaja, kvari. Blagor mu, kogar starši vzgajajo lepo, komur nudi šola vzgojo na krščanskih načelih: tak ne tava, ko doraste.
6. nedelja po Veliki noči
(ned. v osmini Gosp. vnebohoda)
Današnja nedelja nas delno še spominja na veličasten praznik Gospodovega vnebohoda, delno pa pripravlja na Binkošti, na skrivnosten in blažilen prihod Svetega Duha. En dogodek je namreč povezan z drugim: Jezus je moral poprej oditi v nebesa; šele potem, in sicer 10. dan po svojem vnebohodu in 50. dan po svojem vstajenju je poslal Sv. Duha, Duha To-lažnika, Duha resnice in ljubezni.
Ko je Zveličar odhajal v nebesa, so apostoli začudeni strmeli in bili verjetno polni žalosti in izredno potrti. Zdramila jih je prikazen angelov. Nakar so se spomnili Jezusovih besed in tolažilne obljube (Duha Tolažnika) ter se opogumili. Začutili so bolj kot kdajkoli poprej neobhodno potrebo po Bogu in božji pomoči. Odšli so v molilnico in tam 10 dni goreče molili. Tako so pričakali prihod Sv. Duha, ki jih je prenovil, poučil in posvetil. Polni duhovnega ognja so nato spreobrnili številne ljudi. Zanesli so v svet vero in križ ter tako odprli vrata novi človeški kulturi, to je krščanstvu. Na ta način so apostoli po Jezu-
sovem zgledu postali največji človeški dobrotniki. Po njihovi zaslugi je zasijala na poganskih tleh luč sveta, luč krščanstva, luč nebeškega zveličanja ter pregnala črno temo poganstva, nevere in duhovne zmešnjave. Apostoli so še danes veliki in mogočni stebri naše vere, katere glavni temelj je Odrešenik.
Šele po prihodu Sv. Duha so bili apostoli zmožni iti v svet in pričeti svoj apostolat. Poprej so bili boječi, šibki in nepopolni, duhovno nezreli in nesposobni. Poslej so pa delali čudovite reči. U-sposobil jih je Sv. Duh, Jezusov božji namestnik.
Tudi nam je neogibno potreben Sv. Duh. Sveti Duh nam daje potrebno zrelost za ta in za drugi svet. On nam daje pravo luč in življenjsko modrost in On kaže pravo pot. Sv. Duh nas vodi proti cilju, v nebesa, v blaženost. Razsvetljuje nas, posvečuj e j poučuje, bodri, čuva in tolaži. A treba ga je klicati na pomoč; treba ga je častiti, ljubiti in moliti. Treba ga je prositi za Njegovo milost in darove. Kdor ne moli in ne prosi, tak ne prejme ničesar. Sveti Duh ne mara lenih in ošabnih ljudi. Pridi, Sveti Duh! Pridi in prenovi svet! Spreobrni ga, pokristjani ga, poduhovi ga!
življenja
5SSiiWl
Vabilo k molitvi za vesoljni cerkveni zbor
Sveti oče Janez XXIII. je v ponedeljek 27. aprila zvečer govoril po radiu. V govoru je priporočil pobožnost do Marije, srednice milosti. Prosil je vse katoličane, naj v mesecu maju molijo k Mariji za dober uspeh koncila, ki ga je bil že napovedal in pri katerem bodo razpravljali
o	vseh tistih vprašanjih, ki so v sedanjih časih za Cerkev posebne važnosti. Naročil je škofom, naj organizirajo molitve v ta namen. Priporočil je, naj se letos s posebno slovesnostjo opravi devetdnevnica v čast Svetemu Duhu, ki je v navadi pred binkoštnim praznikom.
Sveti oče ni še povedal, kje in kdaj bo cerkveni zbor in ne o katerih vprašanjih bodo na tem zborovanju vseh katoliških škofov razpravljali. Vsekakor je pa že skoraj gotovo, da bo glavni predmet razgovorov vprašanje zbližanja in druženja pravoslavnih cerkva s katoliško Cerkvijo.
dragoceni dar, nakar je razložil pomen treh kron na tiari.
Sv. oče Janez XXIII. je prvič nadel dragoceno tiaro v nedeljo 3. maja, ko je v vatikanski baziliki počastil blaženo Mar-gherito Dufrost iz Kanade.
Japonski župan postal katoličan
Zupan japonskega mesta Oita, Tamotzu Ueda, je s svojo ženo prejel sveti krst. Za botra sta bila predsednik japonskega vrhovnega sodišča dr. Tanaka in njegova
43.000 prvoobhajancev
'o vsej Italiji so praznovali praznik dela
Po vsej Italiji je prvi maj potekel mirno i povsod so se v največjem redu vršili lodi in sestanki delavcev. Najzaslužnejši ) prejeli nagrade in odlikovanja, tako Rimu, kakor tudi po vseh večjih me-ih Italije.
»preobmjenja med igralci
V soboto 25. aprila je v milanski nadškofiji 43.000 otrok prejelo prvo sv. obhajilo. Izmed teh je bilo 18.000 prvoobhajan-cev v Milanu. Letos je prvič, da so v raz-sežni milanski nadškofiji pripravili prvo sveto obhajilo za vse otroke na isti dan. Lani so tako naredili samo v Milanu. Ker se je izkazalo, da je tak skupen praznik otrok blagodejno vplival na vse prebivalstvo, je milanski nadškof kardinal Mon-tini odredil, naj se prvo sveto obhajilo izvede istočasno v vsej škofiji.
V ponedeljek 27. aprila so mnogi prvo-obhajanci poromali s svojim nadškofom v cerkev svetega Marka v Benetke, kjer so izpostavljeni telesni ostanki svetega papeža Pija X., ki je odprl vratca tabernakljev tudi najmlajšim.
Filmski igralec Giary Cooper je po ve-teh vatikanskega radia postal katoličan, red meseci sta tudi žena in hčerka pretopili v katoliško Cerkev. Slavni ameriški palec jima je sedaj sledil.
Konkordat z Avstrijo
Dragoceni dar sv. očetu od sovaščanov
Sv. oče Janez XXIII. je v soboto 2. maja sprejel v dvorani sv. Klementa večjo skupino nekdanjih sovaščanov, ki jih je vodil škof insgr. Piazzi. Profesor Caluscr je v imenu vseh Bergamaskov pozdravil sv. očeta in mu daroval dragoceno tiaro, umetniško delo zlatarjev Nanija in Broda. Tiara tehta približno kilogram; krasi jo 16 zmeraldov, 20 brilantov, 68 rubinov in 70 biserov. Sv. oče se je s toplimi besedami zahvalil svojim sovaščanom za
Nekateri listi poročajo, da je avstrijski podkancler izjavil, da je avstrijska vlada predložila sveti Stolici, naj bi začeli s pogajanji za sklenitev novega konkordata med Avstrijo in sveto Stolico. Taka pogajanja so bila že v teku, a so naletela na velike težave od strani socialistov v zadevi razporoke.
Posvetitev Italije Mariji
Mnogo mest, narodov, dežel in držav se je že posvetilo brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Leta 1942 je pokojni papež Pij XII. posvetil ves svet. Slovenski narod je posvečen Marijinemu Srcu od leta 1943.
V	Italiji te posvetitve še niso izvedli. Zato so se italijanski škofje odločili, naj se posvetitev izvrši letos 13. septembra v
Tržaška Marijina družba je na praznik Marije milostljive doživela velik dan.
Praznik luči, petja, praznik cvetja in zelenja, praznik .radosti in tihe sreče... Z vsemi temi imeni bi lahko naslovili ta dan, saj so migotale bele sveče, blestele žarnice in belo cvetje je kipelo k Mariji; k Njej so kipela tudi srca družbenic, očiščena in prenovljena v duhovnih vajah, ki jih kongregacija priredi vsako leto za ta praznik že od leta 1902 dalje.
Letos pa je bil ta praznik še večji in pomembnejši, ker je kongregacija združila s sklepom duhovnih vaj tudi šestdesetletnico svojega obstoja. Ne bomo se spuščali v podrobnosti o sreči, ki so jo občutile -družbenice, ker jih je za to priliko počastil s svojim obiskom prevzvi-šeni gospod škof in so imele v svoji sredi vse slovenske duhovnike iz mesta, vse to smo čitali že na drugem mestu; ustavimo se raje pri prazniku milosti, ki je med zgoraj omenjenimi naslovi najprimernejši.
Praznik milosti, ki traja že šestdeset let!
In do kam te milosti segajo? O, niso ostale med štirimi zidovi Marijinega doma v Trstu! Niso ostale v posameznih dušah družbenic, ki žive v tržaškem mestu svoje tiho, skrito življenje! Milosti Marije milostljive, kateri je kongregacija posvečena, segajo po vsej Sloveniji in čez! V tuja mesta in vasi in celo čez morje so se razkropile družbenice in odnesle s seboj milost vere, gorečnost do presv. Evharistije in ljubezen do Marije! In te neprecenljive darove dajejo drugim.
Štirideset redovniških poklicev se je v tej kongregaciji rodilo, okrepilo in utrdilo; osem duhovnikov so matere-družbenice dale Cerkvi, da ne govorimo o tistih skritih dušah, ki so že odšle v večnost ali pa se še žrtvujejo v svojem neznatnem poklicu, bodisi v službi ali pa kot družinske matere in večajo božjo čast in slavo Marijino s tem, da vestno izvršujejo svoje verske in stanovske dolžnosti.
Ni je vasi na Primorskem in morda tudi ne v Sloveniji, da ne bi vsaj eno dekle v teku 60. let obiskovalo to kongregacijo; in koliko jih je bilo v teku šestdesetih let, ki so bile deležne milosti, prejetih po Mariji!
Ob pogledu na natrpano dvorano srečnih obrazov se je od nekod porodilo vprašanje: »Kdo je mogel iz vseh teh src odstraniti težo, trpljenje in moreče skrbi? Kdo je razlil na vse te obraze, mlade, cvetoče, pa tudi stare, izmučene in razorane od teže življenja, radosten nasmeh?« Odgovor je en sam: Marija! iiiiiiuiiiimiiMiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii Cataniji ob zaključku narodnega evharističnega kongresa. V spomin na ta dogodek bodo italijanski katoličani zgradili veliko Marijino svetišče v Trstu.
Otroci pomagajo gobavcem
Nemški otroci so s svojimi prihranki omogočili zgraditev posebnega naselja za gobavce v Južni Koreji.
»Famiglia Cristiana« skoraj dosegla 1 milijon izvodov
Priljubljena družinska revija »Famiglia Cristiana« bo v kratkem dosegla 1 milijon izvodov naklade. Družba sv. Pavla, ki revijo izdaja, je morala povečati tiskarno.
Katoličani na Havajih
Havajsko otočje je postalo 50. zvezna država Združenih držav Amerike. Pred 132 leti so se na otočju izkrcali prvi misijonarji. Otočje ima danes 550.000 prebivalcev, od teh je 155.000 katoličanov. Med njimi deluje 145 duhovnikov, 58 bratov in 424 redovnic. Katoliške šole obiskuje približno 35.000 gojencev. Med havajsko o-točje spada tudi otok Malokaj, kjer je dolga desetletja deloval med gobavci svetniški misijonar — oče Damijan.
Romarji v Benetkah
Odkar so telesni ostanki sv. Pija X. v Benetkah izpostavljeni javnemu češčenju, se v baziliki sv. Marka stalno vrstijo romarji. Od vseh strani prihajajo romarske skupine. 23. aprila se je zbralo v cerkvi 1800 duhovnikov iz beneških pokrajin.
.Katoliški glas“ v vsako slovensko družinol
»Po Mariji k Jezusu!« je klical pok. nadškof dr. A. B. Jeglič, ko je bodril Marijine družbe, ki so se pred šestdesetimi leti začele širiti po Sloveniji. Po Mariji k Jezusu! velja tudi za tržaško Marijino družbo! Mi po Njej k Njemu; Ona po Njem, k nam!
Marija! tisto mlado, judovsko dekle, katero je Bog izbral za Mater svojemu Sinu, živi med nami; sv. pismo pravi o Njej: »Moje veselje je, bivati med človeškimi otroki... Blagor človeku, ki čuje pri mojih vratih vsak dan in čaka name pri podbojih mojih duri... Kdor mene najde, najde življenje in prejme zveličanje od Gospoda!«
Pa pravijo; »Marijine kongregacije so zastarele!«
Saj ni mogoče, da bi to bilo res! Marija je večno mlada, večno lepa! Zato tudi Njena kongregacija ne more zastareti; zastareli -smo mi, ki hočemo biti napredni, mi, ki hočemo biti otroci! In vendar -sama pravi: »Zdaj torej, otroci, poslušajte me; poslušajte nauk in bodite modri in nikar ne zametujte...«
Zdaj, ne pred šestdesetimi -leti, ko so pričele cveteti pri nas Mar. kongregacije. Zdaj! Ne pred skoro dva tisoč leti, ko je Marija živela na zemlji... Zdaj! Zakaj tudi sv. pismo ni samo za včeraj, pač pa tudi za danes in jutri tam je zapisano; »Ako ne postanete kakor otroci, ne boste videli nebeškega kraljestva«.
Zato torej, otroci... Ali se zavedamo, kako velika odlika je: biti Marijin otrok?
V z sivu , vel (s zbi
MOLITVENI NAMENI ZA MAJ
Splošni namen: Za svetne pomočnike, ki so zaposleni pri vzgoji mladine!
Kristus je posebno ljubil mladino. Otroke je prisrčno blagoslavljal. Bogatega mladeniča je vabil za seboj. Najmlajši apostol sv. Janez je bil njegov najljubši učenec. Tisti, ki so zaposleni pri vzgoji mladine, imajo izredno važno nalogo pred Bogom in človeško družbo, ker oni morejo odločilno vplivati na dušo in srce mladine.
Člani in članice AM morajo dati vso podporo tem plemenitim in požrtvovalnim osebam obojnega spola. Darujejo naj zanje vsak dan del svojega duhovnega zasluže-nja in naj jih vključijo v svoj dobri namen. Če imajo v svoji bližini take osebe, naj jim dajejo pogum in spodbudo in naj jim na vse mogoče načine pomagajo, da bo njihovo delo bolj uspešno.
Misijonski namen: Da bi presveta Devica pripeljala muslimane do polnega spoznanja njenega božjega Sina!
Muslimanski svet se raztega od zahodne obale Severne Afrike preko Arabskih dežel in Perzije do Pakistana v Indiji in naprej do Indonezije in Oceanskih otokov. Skoro 200 milijonov duš! Muslimani ali mohamedanci so igrali v zgodovini velikansko vlogo. Danes pa se muslimanski svet znova prebuja in se pripravlja na važno vlogo, ki jo bo igral v bodočnosti. Značilnost mohamedanstva je, da je skoro nedostopno za misijonsko delo sv. Cerkve. Vsi napori misijonarjev med muslimani so skoro brez uspeha. Dokazano je, da je Mohamed, ki je početnik muslimanske vere, poznal sv. evangelije. V koranu, sveti knjigi muslimanov, se s častjo omenja tudi Jezus, toda ne kot božji Sin, temveč kot eden izmed prerokov. Omenja pa se tudi Jezusova mati Marija. Tako muslimani poznajo tudi našo nebeško Mater Marijo. Naš mesečni namen nam torej naroča, naj bi molili, da bi Devica Marija izprosila od Boga, da bi ogromne množice muslimanov, ki so drugače skoro nedostopne za misijonski vpliv sv. Cerkve, prišle do polnega spoznanja božjega Sina, to je, da ga ne bi smatrale samo za enega izmed tolikih prerokov, temveč ga priznale za edino resničnega in pravega božjega Sina.
Naš domači namen:	Da bi letošnje
šmarnice pomagale vzbuditi med našim ljudstvom še večjo ljubezen in češčenje Matere božje!
Šmarnična pobožnost se je začela uveljavljati med Slovenci pred kakimi 100 leti. Naše ljudstvo se je je po vseh krajih z navdušenjem oklenilo. Težko bi našli deželo,
kjer bi se ta pobožnost tako splošno in s takim navdušenjem opravljala. Naši najboljši nabožni pisatelji so našemu ljudstvu poklonili nešteto knjižic za šmar- \ nično branje. Ni bilo in ni leta, da ne bit izšlo tudi po več teh tiskanih šmarničnih šopkov v čast Materi božji in v vzpodbudo ljudstvu. Fs; dušni pastirji se z vsemi močmi prizadevajo, da bi se ta lepa pobožnost do Marije čim slovesneje vršiltj. Šmarnična pobožnost v današnjih časih ne sme zamreti. Prav danes ima velik pomen. Pomaga naj, da se pobožnost do Matere božje ohrani in da v srcih vedno bolj raste ljubezen do nje. Prava pobožnost in ljubezen do Marije je najmočnejša obramba proti duhovnim nevarnostim našega časa. Člani in članice AM naj torej molijo v ta namen in naj pomagajo svojim dušnim pastirjem, da se bodo šmarnice čim lepše opravljale v vsaki župniji!
Dr. J. Gr.
T
Zbii
Bu
ega
U
'je v eto 1 jo se K. \ ' je oj no »ka, tudir a G; k>vni e ste
Ki u: Mis b( knn t&loš hski
Mjei
tazb;
iodei sebir m< Sem sti 'Voje rd kvno
^ P
'ja,
j
mi !fs ki tnju, Tru
Za potovanje v Jugoslavijo
n
'odet
kben
Za potovanje v Jugoslavijo je potreben vizum na potni list. Vizum izdajajo vsa jugoslovanska poslaništva in konzulati v tujini. V Italiji sledeči -konzulati: v Trstu, Strada dei Friuli 54, v Milanu, Via Luigi Pirandello 3, in -v Rimu, Via dei Monti Parioli 20. Turistični vizum stane povprečno 650 lir, kolektivni vizum za 5 do 50 oseb stane 1300 lir več okrog 200 lir na vsako osebo.
Turist lahko vzame s sabo osebno prtljago v ustrezni količini. Poleg tega sme vzeti s seboj fotografski aparat z 12 fotografskimi ploščami ali 5 ovitki traku, aparat za kinomatografsko snemanje, daljnogled, prenosni gramofon, magnetofon, prenosni pisalni stroj, glasbila, lovsko puško s 50 naboji, pripravo za ribolov, prenosni šotor za camping, motorni čoln do dolžine 5,5 m, 200 cigaret ali 20 cigar, 1 liter vina in tričetrt litra močni alkoholne pijače. Tuje valute lahko nesel turist čez mejo kolikor hoče, le da jo mora na meji javiti, kakor tudi vso drugo prtljago. Tuji denar lahko potnik menja pri vseh jug. bankah in menjalnicah, le da mora ob povratku pokazati na meji tozadevno potrdilo.
Vsak potnik lahko prinese v Jugoslavijo do največ 3.000 dinarjev na osebo.
Lastni avtomobil, motorno kolo ali kolo sploh lahko prepelješ čez mejo brez vsa: kega zadevnega mednarodnega dokumenti ali triptiha. Oprostitev mednarodnih carinskih listin (karneta ali triptiha) velja samo za dobo trajanja vizuma.
h, ci j o \ ta !at;
Bru
i*orn;
^ed;
hsk<
Cel
tedii
Posinovila je desetega otroka
10-letnica misijonske ure
V	Belgiji so praznovali deseto obletnico, odkar imajo dvakrat tedensko po radiu misijonsko uro. Oddajo sledijo z velikim zanimanjem mnogi misijonski prijatelji doma in v tujini. Sveti oče je po vatikanskem radiu pohvalil delo organizatorjev, obenem pa poslal pozdrav misijonarjem.
Slavna pevka Josephine Baker se je dne 25. aprila vrnila v Pariz z dvema novima otrokoma, ki jih je posinovila. Tako se je število »njenih« otrok zvišalo na deset. Zanimivo je, da so ti otroci, ki se sedaj skupaj igrajo kot bratje in sestre, iz najrazličnejših -dežel sveta, od malih črnčkov iz Afrike do Japončkov in Kitajčkov z Daljnega Vzhoda. Zadnja dva otroka je našla v Venezueli. Njeno velikansko bogastvo ji daje možnost, da lahko nudi tem »svojim« otrokom vse, kar zahteva današnja vzgoja, in jim preskrbi vse za -dostojno življenje v svetu. Njen mož se popolnoma strinja z njo in tako je Josephine Baker našla največjo srečo in zadoščenje v teh malih otrocih.
brali so skoraj 25 milijonov nemških mark, kar znese 3.750 milijonov lir. Nabirka ]e izredno visoka in kaže na radodarnost nemških katoličanov. Od svojega izobilj3 radi pomagajo potrebnim.
^oz
S
Vzeli bodo iz prometa nekatere bankovce
Sedanje bankovce po 5 tisoč in 10 tisoč
lir bodo v Italiji do leta 1960 vzeli iz P1'0'
meta ter jih zamenjali z drugimi manj'
t
šega formata, na trdnejšem papirju ih drugačnimi risbami in barvo. Istočash0 bodo potegnili iz prometa vse sedanj3 bankovce po 500 lir, namesto njih P} bode dali v promet še okrog 100 milijon01 kovancev po 500 lir iz srebra, ki jih ljudje
>1
Vi
Nabirka nemških katoličanov
tako radi hranijo. Upajmo, da jih
b°
Na tiho nedeljo so po nemških cerkvah pripravili nabirko za lačne in bolne. Na-
kmalu dovolj za vse. Teh bankovcev bilo konec marca letos v Italiji 30 milic nov in šest sto tisoč.
9.
><
S
K
\
tu
Ma
"la,
'tira
0;
:>a
v
Gl
Kazimir humar:
Troje verskih publikacij
V	zadnjem času smo Slovenci v zamejstvu dobili troje novih verskih publikacij, ‘i velja nanje opozoriti naše bralce. Prva c zbirka pesmi z naslovom
NOVA ZEMLJA
Zbirko je izdala Slov. kulturna akcija Buenos Airesu, pesmi so pa že zna-:ga pesnika Karla Vladimirja Truhlarja. KA e knjigo izdala kot izredno izdate v vrsti svojih rednih publikacij za !to 1958. Zato jo dobe le tisti- naročniki,
11	jo posebej naročijo in plačajo. Dobi ® se tudi po slov. knjigarnah.
K. V. Truhlar je pesnik nove generacije, S je. dorastla tik pred drugo svetovno ojno. Izšel je iz šole pok. Aleša Ušenič-4a, ki mu je omogočil tudi, da je šel •udirat v Rim v zavod Germanicum in Gregorijansko univerzo. Postal je du-®vnik ob začetku druge vojne. Pozneje stopil v jezuitski red in je sedaj prodor ascetike in mistike na Gregorijan-ki univerzi.
Mislim, da mora bralec to upoštevati,
10	bere pesmi Nove zemlje. Upoštevati *|ttireč, ker je v njih dosti globokega bloškega umovanja in obenem srčnega iškega doživetja, kar je pesniku poleg Oljenja posredovala tudi njegova izo-razba in vzgoja. Oblika pesmi je zato 'odema, izraz sodoben, prispodobe nove, !sebina pa religiozna. Truhlarjeve pesmi 5 molitev in premišljevanje sredi trušča tlemest (pesem Velemesto), a še bolj I* stiku z naravo. »Prostorje je težko od "'oje biti. V Njej je kakor v večni kali rdečerjavi žamet perunik, ki so že ^'no odcvetele, vonj macesnov, razsejani po zreli gorski planici, živi klici vi-ja, ki se bo jutri vrgel na morje. V je moja bit...« In še več drugih ttii. Ali pa so pesniško podoživljanje !rskih misterijev: Pelikan, Jezus po vsta-'ju, Assumpta.
Truhlar se je s to zbirko postavil ob našim sodobnim religioznim pesnikom: °debu, Janežiču, Kosu, Slavku Srebrniču, ^enjaku, Branku Rozmanu in še dru-*>i, ki po vojni častno nadaljujejo tra-■cijo slovenske religiozne lirike. Morda
i	ta danes, prav po njih zaslugi, tako 'ata kakor še nikoli v preteklosti.
Zbornik GOSPA SVETA
Druga publikacija verske vsebine je ^°niik Gospa Sveta. Kot pove uvodna ^eda, e to marijanski zbornik, novo Srsko glasilo posvečeno Mariji. Izšel je Celovcu v tiskarni Mohorjeve družbe, Nil pa ga je dr. Metod Turnšek.
V	soglasju z namenom prinaša zbornik lepo število člankov, ki govore o Mariji. Naj omenim nekatere: Sv. oče Pij XII. in njegovo zaupanje Mariji, Na Sedelcah božjepotna cerkev stoji, več člankov o Lurdu, o Fatimi, Največji dar M. B. modernemu svetu, Mati Marijinega častilca (sv. Bernarda) itd. Po vsebini je torej res izrazito marijanski zbornik, kakor je nekoč bil Bogoljub.
Toda urednik je zborniku dodal še liturgično prilogo. Včasih je dr. M. Turnšek objavljal Božje vrelce kot prilogo Kraljestva božjega. Postal je tako naš izredno delaven liturgist, ki je med drugim oskrbel prvi celoten misal v slovenščini. Ker je danes potreba po obnovitvi liturgične-
ga življenja med verniki velika, je prav storil, da je v novi zbornik sprejel tudi liturgični del, ki naj pomaga med našimi ljudmi gojiti vedno boljše poznavanje cerkvene liturgije in s tem tudi vedno globlje doživljanje verskih skrivnosti, ki jih liturgija obnavlja.
BROŠURA O SV. JOŽEFU V RICMANJIH
Končno omenimo še brošuro o božje-potni cerkvi sv. Jožefa v Ricmanjih. Kot ■smo tudi v našem listu že pisali, je letos 200 let, odkar se je začelo romanje k sv. Jožefu v Ricmanje. To priliko je uporabil P. Flander, da je v knjižici prinesel popis nastanka ricmanjske božje poti, prirejen po opisu Janeza Volčiča iz leta 1889. Popisu je dodana še devet-dnevnica v čast sv. Jožefu in še kaj drugega. Prav bo morda prišla pesem v čast sv. Jožefu, saj je lahka in melodiozna. Častilci sv. Jožefa dobe knjigo po naših knjigarnah.
Dr. Agneletto o tržaškem proračunu
Iz dolgega, zanimivega govora svetovalca dr. Josipa Agneletta posnemamo danes nekaj misli o tržaškem občinskem gospodarstvu.
Proračun občine Trst izkazuje za 1959. leto 5431 milijonov dohodkov in 7797 milijonov izdatkov s primanjkljajem 2365 milijonov lir. Ta primanjkljaj presega o-nega od 1. 1958 za 360 milijonov; kril se bo z ostankom posojila 766 milijonov za 584 milijonov. Ostanek od 1787 milijonov upa občijia kriti z državnim prispevkom. Pri 282.000 prebivalcih tržaške občine pride na glavo 15.514 lir davčnih bremen. Vesela novost obč. proračuna je dejstvo, - da ni treba občini letos nikakega bremena za ACEGAT, ker je račun tega obč„ podjetja v ravnovesju. Drugo razveseljivo dejstvo je ugotovitev, da so letos obč. redni dohodki prvič po vojni višji kot plače občinskih nameščencev, prvi iznašajo 4651 in druge pa 4186 milijonov. Kljub temu gre za plače uslužbencev 77% vseh dohodkov, število osebja se je sicer znižalo od leta 1943 .do 1. 1949 od 3696 na 3057; ali to je najtežji problem, ker ni mogoče ljudi metati na cesto. V večjih pokrajinskih glavnih mestih republik gre za obč. osebje le 29 do 50% obč. dohodkov. Število bo treba polagoma znižati s prostovoljnimi izstopi, tako da se doseže višina 2600, ki je predvidena.
Govoreč o obč. davščinah je dr. Agneletto dejal, da je dohodek od hišnega davka nizek, ker se vse ogromne nove stavbe proste davkov za 25 let. Občinske doklade na zemljiški davek so bile letos znižane od 1.550.000 na 1.500.000. Treba je
Mladinski zbor iz Pevme pod vodstvom F. Valentinčiča
naglasiti, da je večji del naših zemljišč pust in kraški. Naši poljedelci so bili tudi v drugih občinah izven Trsta težko obremenjeni z občinskimi in deželnimi dokladami; na vsakih 100 lir davka je 1726 lir doklad. Položaj naših kmetov se ne da primerjati s posestniki in koloni onstran Timave. Obdelovanje vinogradov zahteva veliko truda in stroškov; nazadnje pa je naše vino izpostavljeno močni konkurenci vin iz starih pokrajin. Je pa treba kmetski stan ohraniti za vsako ceno in zato ga je treba podpirati v borbi za obstanek. Zato je dr. Agneletto predlagal, da naj se vsaj doklada na zemljiški davek vsaj izdatno zniža, ako se ne odpravi popolnoma.
Naš davčni sistem je zastarel. Progresivnost davčne mere je prenizka. Pri družinskem davku n. pr. doseže davčna mera svoj višek pri 12 milijonih dohodkov in znaša 14,4%. Občan s sto milijoni dohodkov plača 14.400.000 lir davkov, drugi pa z milijonom dohodka 144.000 lir davkov. Socialno to ni pravično, kajti pri sto milijonih dohodkov bi morala biti davčna mera vsaj 40%. Zato je skrajni čas, da se uvede nov davčni zakon, ki naj bi vseboval en sam direktni davek, in to na dohodek, tako da bi občine in dežele dobivale od države odnosno dežele (regione) del davkov za kritje svojih stroškov.
Vlitninski davek se je zvišal od 1950. leta od 1047 milijonov na 2400 milijonov 1959. leta. Na vsakega občana odpade 8510 lir. To breme je zelo občutno za revne sloje; za multimilijonarja 8510 lir ni nič, za delavca pa je vendar breme. Občina naj obdavči luksuzne predmete, žlahtna vina v steklenicah in visokoalkoholne pijače.
Izdatki se povečajo za 573 milijonov. Občina vzpostavi letos občinsko policijo, ki prevzame tudi službo sedanje upravne policije. Dr. Agneletto je naglasil, da je že več let zahteval, da se uvedejo poljski čuvaji, kot so bili nekdaj. Ker je predvideno, da bo nova občinska policija opravljala tudi službo poljskih čuvajev (vigili rurali), je govornik predočil, da mora biti zlasti v mesecih, ko so sadje, grozdje in poljski pridelki na odprtem, poljska čuvajska služba vestna in uspešna, ker ima poljedelec -ravno tako pravico do zaščite kot meščan. Dr. Agneletto je predlagal, da bi moralo bivati zaradi boljšega izvrševanja poljske službe nekaj čuvajev zunaj po vaseh, kot so Sv. M. Magd. Sp., tudi za Katinaro in Lonjer, v Bazovici tudi za Padriče in Gropado, na Opčinah tudi za Bane, Konkonel in Trebče, na Proseku tudi za Kontovel in v Sv. Križu.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Malaterjeva
vdova
9. pripoveduje
°£nik nam je ukazal, naj se skrijemo
6	a) med prazne zaboje za zelenjavo ter ( nato pokril z voščenim platnom. Ni L e* kdo smo, dali so mu ukaz, naj nas ^•je do mesta v bližini jugoslovanske in to mu je bilo dovolj. Pognal je
v
-r in kamion je z naj večjo brzino od-Rekla sem otrokom, da jih popeci v neki zavod na deželi, zato Marika C°8,a razumeti, zakaj se moramo \skri-f	111 ed zaboje pod voščenim platnom.
'J sem se odločila ter otrokom pove-da smo na begu iz domovine in da
atno uspeti zaradi očeta. Podučila sem Hj’če bi nas kdo vprašal po imenu, da S l 3 veclno povedati moj dekliški pri-
tak
0 smo potovali skoro brez odmora
do večera. Toda ko je padel mrak na zemljo, so naš kamion dvakrat ustavili ruski in ogrski stražniki. Prvi pregled je bil le površen. Eden izmed stražnikov j© le bežno pogledal na voznikove dokumente ter zamahnil 7. roko, naj gre naprej. Toda na drugem bloku je bilo vse drugače in mene je spreletaval leden srh. Ko smo se ustavili, sem zaslišala ostre in surove u-kaze: »Alij« in »Stoj«! Potem so hoteli zvedeti od voznika, kaj vozi. Odgovoril je, da vozi prazne zaboje. Sledili so trdi koraki po cestnem kamenju in v hipu, ko je eden izmed stražnikov privzdignil platno, je drugi naperil puško. Pramen električne lučke nas je odkril skrite med praznimi zaboji in za hip, ki se je meni zdel neskončno dolg, smo se gledali iz oči v oči z ogrskim obmejnim stražnikom. Končno je stražnik spustil platno in malomarr.v, povedal ruskemu kolegu: »Samo prazni zaboji, nič drugega tu notri!« — »Davaj!« je ukazal neki glas in mi smo odpotovali.
*
Potem ko smo s kamionom dospeli na cilj, nas je čakala še dolga vožnja z vla-
F
I L M
Brigitte Bardot. Ena izmed najbolje plačanih filmskih igralk v Franciji in sploh v Evropi je v zadnjih časih prav gotovo Brigitte Bardot. Kamor pride, jo povsod obkroži cel naval občudovalcev. Producenti se potegujejo zanjo, ker vedo, da je ona sigurna garancija za kapital, ki ga vlagajo za njene filme. Njen sloves se je razširil celo do Amerike, kjer hodijo gledat njene filme milijoni in milijoni.
Kdor je še ni videl igrati, se morda sprašuje, odkod njena velika popularnost, odkod njena slava. Toda ko bo videl dva ali tri njene filme, bo lahko našel vzrok.
Veliki, res pravi filmski igralci žanjejo pri mladini le malo uspeha. Ta mnogo bolj ceni tiste, ki znajo bolj kot svojo igralsko sposobnost pokazati svojo zunanjost. Tudi Brigitte Bardot spada k tem drugim in mora svojo veliko popularnost pripisati temu dejstvu. Zaman bomo iska-
li	v njej igralko. Pri njej se pogreša igralska sposobnost. Pač pa zna spretno uporabljati svojo zunanjost. Le tej se mora zahvaliti, če se je njena slava tako nenadoma razširila. Ona ne pozna meje dostojnosti. Njej je vseeno, če mora nastopati v filmu dosti ali nič oblečena.
V	neki italijanski reviji je bil nekoč članek o Brigitte Bardot. V članku je dopisnik dejal, da hoče ta igralka pri snemanju filma imeti okrog sebe le najpotrebnejše ljudi, češ da jo je sram, če so oči drugih uprte vanjo. Ta njena sramežljivost pa se zdi smešna in neumestna, če se pomisli, da je ni nič sram, če jo potem gledajo milijoni po svetu. Še bolj nerazumljivo pa je to, da ji stoji vedno oče ob strani pri snemanju filma. Kaj ima tam delati oče, se res ne ve. Morda ji s svojo strogostjo preprečiti kak prizor, ki je le pretiran? Kakšne neumnosti se pišejo! Vse je dobro za reklamo, tudi »strogi oče«, ki se boji, da se ne bi njegova hči pokvarila v takem okolju, kot je filmski svet. Toda kdo bo verjel takim čenčam?
Mnogo je bilo takih filmskih igralk kot je Brigitte Bardot. A vse so se pojavile, ostale nekaj časa, potem pa izginile. Tudi ona je le trenuten pojav. Ko se je bodo gledalci naveličali, se bo vsa njena slava razblinila v nič.
Dva prevoda F. S. Finžgarja
Že znani slovenski prevajalec dr. F. Kolednik je lansko leto izdal prevod Finžgar-jeve nabožne knjižice »Sedem postnih podob« v hrvaščini in francoščini. Hrvatski prevod nosi naslov »Sedam korizmenih slika« (Roma, 1958, Schola Typographica »Pax et Bonum«), Francoski prevod pa je izšel z naslovom »Sept tableaux pour le careme-Meditations« (Imprimerie St.-Paul, Fribourg, Suisse, 1958). Je to že šesta francoska izdaja. Prva je izšla leta 1939 v Parizu. Med francoske izdaje štejemo tudi tri kanadske, izmed katerih dve iz leta 1950 ter ena iz 1. 1951.
F. S. Finžgar je v tem svojem delu segel na čisto versko področje, kjer je v lepih prispodobah in klenem jeziku podal v o-bliki premišljevanja vrsto tehtnih misli iz Kristusovega trpljenja in smrti.
Oba prevoda sta pisana v tekočem jeziku in vsebujeta izbran besedni zaklad.
S	tem je dr. Kolednik (ki ga poznamo predvsem kot prevajalca »Jurija Kozjaka« v skoraj vse evropske in druge svetovne jezike) gotovo približal to religiozno delo slovenskega pisatelja omenjenim narodom.
Zakaj ne bo „Quo vadisa“ v Sloveniji
»Tedenska tribuna« je 15. aprila 1959 prinesla pod rubriko »Bralci sprašujejo« tudi naslednje vprašanje in odgovor:
Ali bomo videli pri nas veliki film »Quo vadiš«, ki je menda največji film vseh časov in ga že lep čas vrte v tujini?
Dr. Jožko Potočan - Celje
Ameriškega filma »Quo vadiš« pri nas ne bomo videli. Ne zaradi tega, ker naj bi bil za nas nedosegljiv kot »največji film vseh časov«, temveč zato, ker nam vsebinsko ne ustreza. Film je pred leti vzbudil pozornost zaradi milijonov dolarjev, ki so jih potrošili zanj. V tem so film »Quo vadiš« presegli že mnogi filmi, posneti v novih filmskih tehnikah — v kinoskopu, vistavisionu, technirami, Todd-AO sistemu itd. Nekaj tovrstnih filmov smo videli tudi pri nas. Toda vodilo za nakup tujih filmov pri nas je vedno vsebinska (beri: materialistična - op. ur.) vrednost filmskih del, ne glede na bučno reklamirane proizvodne stroške, število zvezdnikov ali število statistov. RADQ ŠUŠTERSIČ'
direktor »Vesna« film
Radio Trst A
od 10. do 16. maja 1959
Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in noš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. — 15.40 Zbor Ljubljanski Zvon. — 17.00 Šola za obrekovanje, komedija v 5 dejanjih - igrajo člani SNG iz Trsta, vodi Modest Sancin. —21.00 Pesniki in njih stvaritve - (18) »Peter Be-zruč« - oddajo je pripravil Martin Jevni-kar. — 22.10 Mala antologija slovenske vokalne glasbe. — 22.25 Brahms: sonata e f molu, opus 5.
Ponedeljek: 14.30 Teden v svetu. — 18.10 Koncert altiske Marije Bitenčeve, pri klavirju Gojmir- Demšar. —1 19.00 Pisani balončki. — 20.30 Jaromir Weinberger: Schvvanda, opera v dveli dejanjih - orkester in zbor italijanske Radiotelevizije v Milanu.
Torek: 18.00 Z začarane police - Marija polak: »Bilo je v maju«. — 18.10 Simfonični koncert s sodelovanjem klarinetista Bruna Bruna in mezzosopranistke Vere Simičeve. — 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike. — 21.00 Obletnica tedna. — 22.00 Umetnost in življenje - Glasbena dejavnost na Tržaškem v začetku stoletja -napisal Franjo Delak. — 22.40 Koncert tenorista Dušana Pertota, pri klavirju Mir-ca Sancinova.
Sreda: 19.00 Zdravstvena oddaja. — 21.00 Vrtinec, drama v 3 dejanjih, igrajo člani RO, vodi Jože Peterlin. — 22.20 Koncert klavirskega dua Braga-Zanoni.
Četrtek: 18.00 Z začarane police. — 19.00 Šola in vzgoja - Ivan Theuerschuh: »Dvigajmo ponos mladega človeka«. — 21.00 Zgodovina odkrivanja sveta - Afrika (7) »Beli menih v boju za zemljo in duše«.
— 22.00 Iz sodobne književnosti - Vladimir Truhler: Pesnik nove zemlje - ocena Vinko Beličič. — 22.15 Zborovske skladbe Vasilija Mirka.
Petek: 18.00 Radijska univerza - Msgr. Jakob Ukmar: Problem ločitve zakona po kanonskem pravu (9) »Izključitev bistvenih lastnosti zakona«. — 18.10 Haydn: Simfonija št. 101 v d duru. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu.
Sobota: 16.00 Novelist tedna - ureja Martin Jevnikar. — 18.00 Oddaja za najmlajše - Žalost in veselje - igrajo člani RO, vodi Stana Oficija. — 19.00 Sestanek s poslušalkami. — 20.40 Zbor Emil Adamič.
— 21.00 Gospod, ki je iskal pokoja, radijska burka.
kom do avstrijske meje. Tu sem zopet morala urediti nešteto stvari in premostiti mnogo nevarnosti. Kakor na tisoče Madžarov' pred nami in za nami, tako smo tudi mi trije tvegali življenje ob prehodu čez mejo in se končno znašli na avstrijskih tleh. To je bil trenutek čudovite sproščenosti, a obenem me je prevzela tako tesnobna žalost, kakor da bi mi kdo pognal nož v srce. Vedela sem, da se na ta način za vedno poslavljam od ljubljene domovine in da se ne bom mogla nikdar več povrniti.
Avtomobil Rdečega križa nas je pripeljal v begunsko taborišče v Jenesdorf. Dali so nam jesti in nas pospremili v neko sobo, kjer je zakurjena peč blagodejno ogrela naše premrle ude. Dobro smo se počutili tu, dokler nisem jaz v raztresenosti pozabila naložiti na ogenj in ogenj je ugasnil. Misel na malo Juditko me je vso prevzela. Krčevito sem se oprijela vsake misli, ki mi je nudila količkaj upanja na rešitev, čez mesec dni sem res z božjo pomočjo in s pomočjo mnogih pogumnih ljudi srečna lahko objela na Dunaju svojega otroka.
Takoj sem brzojavila Palu na obrambno ministrstvo ter ga obvestila o našem srečnem begu in ga obenem prosila, naj ne bo v skrbeh zaradi otrok. »Vse življenje jih bom varovala ter jim dala vse, kar bodo potrebovali,« sem mu zagotovila.
Ali je dobil mojo brzojavko? Nikoli nisem tega zvedela. Zvedela pa sem, da mu je bilo vse znano o našem begu ter da je bil vesel in srečen, da smo na Zapadu. Na vse načine smo poskušali, da bi ga rešili iz ruskega ujetništva. Pozimi leta 1957 so otroci iz New Yorka pisali Nikolaju Bulganinu, takratnemu predsedniku ruske vlade, ter ga rotili, naj bi prizanesel njihovemu očetu. Potom generalnega tajnika ZN Daga Hammarskjdlda sem skušala doseči od Združenih narodov podporo v zadevi Pala Malaterja in drugih madžarskih rojakov, ki so jih Rusi odpeljali.
Ko so časnikarji zvedeli, kdo sem, so me obkolili na sedežu ONU ter skušali zvedeti, zakaj sem tako nestrpna, da bi rešila življenje Pala Malaterja, od katerega sem se ločila že pred leti. Lahko bi jim povedala resnico: da se jaz nisem pi-
koli ločila od Pala, ampak le od komunistične partije; da sem mu še vedno blizu kakor takrat, ko je vzcvetela najina ljubezen v daljnem Debrecenu. Toda kako naj bi jim vse to razložila? Zato sem jim odgovorila, da skušam rešiti življenje e-nega Madžara.
Predno so Rusi naznanili svetu izvršitev njegove smrtne obsodbe, so ga držali zaprtega v svojih ječah poldrugo leto. Junaško je kljuboval vsemu njihovemu pritisku, da bi priznal namišljene zločine, ki bi Rusom dale povod za uprizoritev propagandističnega procesa. Pal Malater je dobro vedel, da bi s »priznanjem« zločinov zbežal smrtni kazni, a vedel je tudi, da bi s tem omadeževal svetlo poslanico revolucije, katero je on tako častno vodil. Zato ni klonil, če so ga nekoč razmere in njegovi veliki upi idealista pripravili do tega, da je krenil na napačno pot, sedaj ni bilo več nobenega dvoma, kakšen •je bil njegov prapor:
Njegov prapor je bila Madžarska.
Konec
Stran 4
Leto XI. - štev.
Visoko odlikovanje goriškega nadškofa
Na pobudo goriških članov malteškega viteškega reda je vrhovni mojster istega reda podelil goriškemu nadškofu msgr. Ambrosiju odlikovanje Velikega križa, ki je najvišje odlikovanje, katero more ta red podeliti nečlanom. Obred podelitve je izvršil baron Levetzov-Lantieri ob navzočnosti msgr. Velcija, kaplana malteškega reda, ter stolnih kanonikov in članov goriškega nadškofijskega urada. S tem odlikovanjem je malteški viteški red hotel počastiti goriškega nadškofa ob 50-letnici mašništva za njegovo tako dolgoletno delo v vinogradu Gospodovem.
Birmovanje v Gorici
Prihodnje binkošnte praznike bo v Gorici birmovanje >po naslednjem redu:
V stolnici ob 9,30 zjutraj. Ob 10,30 sledi pontifikalna maša, nakar bo nadškof zopet delil zakrament sv. birme nekako ob 11,30. Birmanci in botri morajo biti v cerkvi vsaj nekaj časa prej, predno se začne birmovanje.
Materinska proslava v Gorici
SKPD je s sodelovanjem vseh goriških katoliških organizacij posvetilo svoj sedmi kulturni večer našim materam. Dvorana je bila polno zasedena in vsi smo ta večer preživeli ob spominu na naše drage matere.
Nastopil je najprej fantoski krožek z dvema recitacijema in z govorom, ki ga je imel dijak Emidij Susič. Njegove iskrene besede so segle vsem do srca. Fantovska Marijina kongregacija je nastopila z lepim prizorom Vrnitev k materi, ki ga je spisal in v glavnem tudi sam recitiral voditelj fantovske kongregacije č. g. Mirko Mazora. Njegove besede so bile en sam vzvišen slavospev našim materam. Deklice iz Marijinega vrtca so nam ljubko zarajale in zapele pesem: Mamica je kakor zarja. Ta prizor je gledalce zelo navdušil, tako prisrčno lepo so ga deklice izvajale. Moški zbor SKPD »Lojze Bratuž« nam je dovršeno lepo zapel dve pesmi, prvo v kompoziciji, drugo v priredbi prof. Mirka Fileja, in sicer Mati in Mati ob zibelki. Pevci so v ti dve pesmi
dali vso dušo, da sta izveneli kot najlepša molitev. Zbor je vodil prof. M. Filej. Kot zadnja točka sporeda so nastopila dekleta iz dekliških krožkov. Prikazale so nam lep prizorček »Materin god«, ki ga je spisala dijakinja Majda Sfiligojeva. Sfiligo-jeva je že nastopila na našem odru ob lanskem literarnem večeru, zato ji moramo le čestitati k lepemu napredku. Članice krožka so svoje vloge dobro odigrale.
Sirotišče sv. Družine
V ožjem krogu sirotiške družine je pretekli ponedeljek obhajala šestdesetletnico prednica č. s. Ahacija Kacin. Požrtvovalni sestri, ki že nad deset let skrbno vodi naše Sirotišče, želimo še mnogo let in obilo božjega blagoslova pri delu za našo mladino.
40-Ietnica podjetja Ribi
Goriško avtobusno podjetje Ribi je dne 1. maja praznovalo 40-letnico svoje ustanovitve. Vodstvo podjetja je ob tej priliki vsem uslužbencem priredilo slavnostno kosilo na goriškem gradu. Sedem iz-
med uslužbencev, ki so že 25 let pri tem podjetju, pa je nagradilo z lepimi vsotami denarja.
Stara Gorica se poslavlja
Prehod Edling v bližini Mazzinijeve ulice bo v kratkem izginil. Ostal bo nanj le spomin, črna Mati božja pod oboki, ki je bila vedno polna cvetja, bo dobila nov prostor na Trgu sv. Antona. Ker bo preko tega prehoda peljala sedaj podaljšana ulica via Roma, so bili primorani podreti prehod in stavbo nad njim, ki je še do nedavnega bila sedež trgovske šole. Občinski odbornik dr. Grusovin je dne 1. maja zadal prvi tradicionalni udarec, nakar sledi v teh dneh naglo podiranje poslopja. — Ko bodo ulico Roma podaljšali, bo gotovo postala najlepša ulica v goriškem središču.
Podgora
Pretekli teden je med nami preminul po skoro desetletni oslabelosti dobri stari družinski oče, verni Josip Valentin Klavčič.
Lepega pogreba se je med drugimi sorodniki udeležil tudi njegov nečak č. g. Hildi Brezigar. — Družini in vsem sorodnikom naše sožalje, pokojnemu pa naše najlepše krščansko voščilo in molitev.
*
O prvem sv. obhajilu o svetem Gotardu in prireditvi pa prihodnjič.
Dr. Josip Agneletto o mestnem proračunu
(Nadaljevanje s 3. strani)
Za občinsko informativno službo je predvidenih 51 milijonov lir. Ta informativna služba bo pri sedanjem birokratskem ustroju občine potrebna; zahteva pa od agentov najvišji čut odgovornosti. Bili 'SO slučaji, da so agenti tudi poizvedovali pri sosedih in vratarjih, kateri jezik kdo govori ali pošilja otroke v slovensko šolo. Tak način poizvedovanja spada pod policijske režime in je sramota za demokratične javne uprave. Zato je dr. Agneletto pozval merodajnega obč. odbornika, da naj gleda, da se bo informativni agent pri izvrševanju delikatne službe strogo držal vprašanj, ki mu jih je določil urad.
C. g. KAREL REJA • UMRL
V sredo 29. maja je v sanatoriju pri sv. Justu v Gorici umrl č. g. Karel Reja, dušni pastir Rupe in Peči. Zavratna bolezen ga je napadla prošle jeseni in tik pred božičem se je prišel zdravit v goriško bolnico, kjer je zorel za večnost, prenašajoč trpljenje z vzgledno potrpežljivostjo in vdanostjo v božjo voljo.
Rodil se je č. g. Reja na Dobrovem v Brdih dne 7. febr. 1888. Študiral je v Gorici in bil posvečen v duhovnika dne 26. julija 1913. Predstojniki so ga takoj poslali v dušno pastirstvo: služboval je v Kobaridu, Breginju, Spodnji Tribuši, na Ro-
čah in od 1. 1927 dalje v Ročinju. Dosegel je, da je bila kuracija Ročinj dvignjega v župnijo. Leta 1947 je bil premeščen v Rupo. Z novo državno razmejitvijo sta bili namreč vasi Rupa in Peč odtrgani od matične župnije Miren. In spet je bila zasluga g. Reje, da se je tu osnovala samostojna župnija, ki je tudi državno priznana.
Župnik Reja si je s svojo očetovsko dobroto, ponižno skromnostjo in prisrčno gorečnostjo kaj kmalu pridobil srca izročenih mu vernikov. A bil je neuklonljiv, ko je šlo za načelno jasnost, za versko -nravni blagor vernikov in za pravice Boga in Cerkve.
Pogreb se je vršil v četrtek 30. aprila popoldne s sv. mašo v Rupi. Pogrebno sv. mašo je opravil dekan msgr. A. Novak, ki je v kratkih besedah podčrtal, da smrt duhovnikova kliče po novem duhovniškem naraščaju. Kljub slabemu vremenu je spremilo pokojnika k večnemu počitku lepo število duhovnikov in obilno vernikov.
Občinski svetovalec Karel Čemic se je ob odprtem grobu poslovil od pokojnega g. Reje z naslednjimi besedami:
Gospod župnik!
Ko je včeraj zjutraj' žalostno udaril glas zvona sv. Marka in sv. Katarine, je naznanil nam vsem faranom, da nimamo več svojega prvega župnika. V decembru je minilo 11 let, odkar Vas je božja previdnost pripeljala k nam in Vas določila, da ste postali Vi ustanovitelj nove fare sv. Marka in sv. Katarine.
Gospod župnik! V imenu Vaših zadnjih faranov, Rupencev in Pečanov, se bom poslovil sedaj od Vas.
Rad bi imel pooblastilo, da se poslovim tudi v imenu Kobaridčanov, Breginjcev, Ročanov in Ročinjcev in vseh onih, katerim ste v svojem dolgem življenju delili dobrote in ljubezen. Da, celo v imenu onih, ki so Vas prezirali, bi se hotel posloviti od Vas, kajti Vi ste vedno le odpuščali in blagoslavljali. Prepričan sem, da Vam je pravični Bog tudi zaradi tega dodelil največjo milost srečne smrti.
Gospod župnik! Srečni smo, da boste počivali med nami. Toda v nas je živa zavest, da bo med nami živel Vaš duh, Vaš nauk, Vaš zgled, zato se danes zahvaljujemo Bogu, ki Vam je naklonil tako varen in miren počitek.
Ti zemlja vipavska, ki si biser v kroni Slovenije, sprejmi vase sina sončnih Brd, da se tudi na njem izpolnijo besede: »Prah si ter v prah se povrneš!« Mi, ki ostanemo osamljeni, pa prosimo Vsemogočnega, naj nam iz tega pepela zopet obudi takega svojega glasnika, kot je bil njegov služabnik Karel, da nas utrdi v veri in da nas povede h Gospodu! Ko bomo sedaj osamljeni, prosite Boga za nas, gospod Karel, da ne pademo v skušnjavo.
Molili ste z nami, pri vsaki sv. maši: »Temveč reši nas hudega«. Zato bomo z isto molitvijo tu vsi pričujoči prosili Boga: Reši nas, prosimo, Gospod, vsega hudega, preteklega, sedanjega in prihodnjega, na priprošnjo blažene in častitljive vedno Device božje Matere Marije, tvojih svetih apostolov Petra in Pavla, Andreja in vseh svetnikov. Pokojnemu pa daj večni mir!
Glede javnih del, za katera je določenih 588 milijonov lir, je govornik naglasil, da nove stavbe zahtevajo vedno večje stroške in rode nove pritožbe. Je pa priznal, da je uprava z novimi deli spremenila v Trstu zunanje lice. Za ulice in ceste v zgornji občini je določenih 163 milijonov, 28 milijonov manj kot leta 1958. Za javne vodnjake v zgornji okolici je namenjenih 7 milijonov, 2,8 milij. več kot lani. Govornik je priporočil, da te vodnjake čim prej odprejo, da bodo prebivalcem na razpolago že prihodnje poletje. Za obč. ljudske kopeli je v proračunu 49 milijonov, 25 več kot lani. V zgornji okolici imajo doslej javne kopeli in pralnice v Sv. Križu in na Opčinah. Za Prosek in Kontovel je kopel in pralnica že odobrena. Govornik je predlagal otvoritev javnih kopalnic in pralnic tudi v Bazovici, Trebčah in Lo-njerju. Ti kraji so oddaljeni od mestnih kopališč, ogromno večino prebivalstva pa sestavljajo kmetje in delavci, ki nimajo kopalnic doma. Dr. Agneletto je priporočal gradnjo kopalnic v vseh teh krajih, da se ne bo govorilo, da poslujejo občinska kopališča le po tistih vaseh, kjer so nastanjeni begunci.
Nov tržaški kanonik
V soboto 2. maja je prevzel svojo službo v stolnici svetega Justa v Trstu novi kanonik monsignor Alojzij Carra,> dosedanji župnik v tržaški župniji svete Terezije. Med vojno je bil kaplan v tržaških zaporih. Sedaj šteje tržaški kapitelj devet članov.
Duhovniška nedelja
V nedeljo 10. maja bo v tržaških cerkvah dan za duhovniške poklice. Tak dan je določen zato, da se verniki seznanijo o stanju in potrebah duhovniških poklicev in da molijo, naj bi Bog poklical v duhovniški stan novih moči in tako povečal število delavcev v svojem vinogradu, ki je katoliška Cerkev in ki je zato postavljena, da nadaljuje Kristusovo odrešilno delo.
Turistični promet v letu 1958
Kljub temu da sta lansko leto dve veliki svetovni manifestaciji zajeli največje število turistov, namreč belgijski Expo in nogometne tekme za prvenstvo v Švici, so na Tržaškem področju zabeležili večje število turistov kot pa v letu 1957. šte-
V nedeljo 10. maja bo
v TREBČAH
ob 4h popoldne sv. maša, govor in procesija s kipom Matere božje. — Sodelovala bo vaška godba.
vilo se je namreč zvišalo za 16.127 oseb in doseglo tako skupno 206.602 tujih turistov, ki so v lanskem letu obiskali naše področje. Povprečno je lansko leto obiskalo Tržaško 566 tujcev dnevno. Največ jih je prišlo iz Jugoslavije. Še večji je bil v lanskem letu promet preko obmejnih blokov z običajnimi prepustnicami. Na Tržaško je prišlo 1,465.275 Jugoslovanov, na jugoslovansko področje pa je odšlo 1,452.902 Tržačanov. Dotok tujcev na Tr-
SLOVENSKI ODER iz Trsta bo igral veseloigro ameriškega pisatelja Hammerta
»PEG, SRČEK MOJ«
Ta tridejanka je polna prisrčnosti dn veselega smeha. — Predstava bo v Marijanišču na binkoštno nedeljo 17. maja. — Začetek ob 18h.
žaško je v letu 1958 prinesel nad 4 milijarde lir dohodkov.
Sejem knjig v Trstu
Od 5. do 13. maja se vrši v Trstu sejem knjig. Nad 60.000 knjig je razstavljenih po stojnicah pod oboki v ulici Giu-stiniano. Vse knjige so po znižanih cenah, izvzemši knjig najnovejše izdaje. Iz tega knjižnega sejma so izvzete knjige političnega značaja, kakor tudi knjige, ki bi žalile moralni in verski čut ljudstva. Ob tej priliki bodo med kupci knjig sestavili referendum o mnenju posameznikov glede razstavljenih del. Ta referendum bo velike važnosti in bo skupno s podatki drugih mest, kjer so se ali pa se bodo vršili podobni knjižni sejmi, podal sliko o mišljenju in zrelosti italijanskega naroda.
Tak sejem knjih se je vršil tudi v Gorici in sicer v obokanem prehodu nove palače Goriškega Monta na Korzu. Zaključil se je te dni.
RAZNO
Sneg v Dolomitih in Poadižju
Vso severno Italijo je okrog 1. maja zajelo silno slabo vreme. Sneg se je pojavil na Dolomitskih hribih ter v gornjem Poadižju. Kljub slabemu vremenu so zaznamovali dne 1. maja preko brenerskega prelaza izreden promet, ki je presenetil obmejne organe, da niso mogli dovolj naglo opraviti predpisanih procedur. Nepregledne vrste avtomobilov so čakale na obvezni pregled carinarnikov. Od jutra pa do pete ure popoldne je preko obmejnega brenerskega prelaza privozilo štiri tisoč avtomobilov ter nad 80 velikih avtopul-manov, ki so pripeljali v Italijo nad 20 tisoč turistov. V glavnem so bili to Nemci, vendar ni manjkalo med njimi tudi večjega števila Avstrijcev, ki so brezbrižni za sneg in mraz veselo nadaljevali pot proti »sončni Italiji«. Vendar, razen v Genovi, sonca niso našli nikjer. Tudi v naših krajih je za prvi maj lilo kot iz škafa in marsikomu prekrižalo lepe načrte o izletih v zeleno pomlad.
Tudi iz južne Italije poročajo o slabem vremenu in mrzlem valu. Napoletance je njihov Vezuv v drugič razočaral. Že nekaj let sem se iz njega ne kadi več, sedaj pa so z velikim začudenjem opazili dne 22. aprila na njem belo kapo snega. Nihče ne pomni, da bi ognjenik kdaj v aprilu bil pokrit s snegom.
Mlekovod pod Krnom
V Gornjem Posočju pripravljajo načrt za prvi mlekovod, kateremu naj bi pozneje sledili še drugi in tako olajšali prevoz mleka s planin v dolino. Prvi mlekovod bo povezoval planine Zaslap, Slapnik in Kuhinja na področju Krna. Mlekovod naj bi se končal na najnižji planini Kuhinja, od koder bi mleko s kamioni pre-
(Nadaljevanje s 1. strani)
so odnosi spričo tega neurejenega stanja med delavci in delodajalci doslej sloneli bolj na sili kakor na pravu. Delavci in delodajalci so doslej kadarkoli lahko odpovedali pogodbe, odslej pa tega ne bo mogoče, ker bo veljavnost pogodb zajamčena z državnim zakonom.
Sindikalni voditelji so nad pooblastilnim zakonom vladi od strani parlamenta izrazili svoje zadovoljstvo.
važali preko Krna in Vršna v kobarišl mlekarno. Računajo, da bodo potom ml kovoda lahko zbrali dnevno do 2000 lit« mleka.
Cevi za mlekovod, ki bodo iz plastiči snovi, bodo uvozili iz inozemstva, ker } v domači industriji ne izdelujejo še.
Goriški romarji v Benetkah
Dne 1. maja so verniki iz goriške na škofije poromali v Benetke, da počastij sv. Pija X., katerega svetniške ostani so izpostavili v češčenje vernikov v taH kajšnji baziliki sv. Marka. Romanje vodil sam nadškof msgr. Ambrosi. Uti ležba iz vseh krajev je bila velika. Skupi se je z 29 avtopulmani udeležilo roman; nad 1500 ljudi, iz Gorice same je bilo avtopulmanov, ostali so bili z dežele. Benetkah so goriški romarji imeli dol' čeno mašo ob 11. uri. Sv. mašo je darovi g. nadškof, ki je med mašo vernik® tudi spregovoril o svetem papežu Piju Za nadškofom je maševal generalni vi* f msgr.( Soranzo.
Umrl je Damir Feigl
V starosti 80 let je 30. aprila umrl g riški slovenski pisatelj Damir Feigl. Zna je zlasti po svojih humorističnih povesti! kot »Pol litra vipavca« in mnogo drugi* Pokopali so ga na domačem pokopališč v Dornbergu. V cerkvi in na pokopališč1 so se od pokojnika poslovili številni vorniki in domači pevci. — Naj v mil počiva!
\
le
V
pi
k( n< bi lu d;
v:
17
O BVE ST
RODITELJSKI SESTANEK. Ravnate! : stvo Nižje srednje šole (gimnazije) v 0 1 rici Vas vljudno vabi na roditeljski S' 1 stanek, ki bo v nedeljo 10. maja ob 10-3 1 na šoli v ulici Randaccio. Ker je to zadfl 1 sestanek v tem šolskem letu, je pričah vati, da bo udeležba številna.	!
:
SLOVENSKI AKAD. SKLAD »ADRIA ,
Kot smo že zadnjič poročali, se pobiraj > prispevki za »socialni fond Adria«,'ki D‘ ] pomaga potrebnim slovenskim visokošo , cem. Prispevke sprejemata uredništvo j uprava »Katoliškega glasa« in »Demokr1 ] cije«.
ROMANJE V LURD Z AVTOPULMi NOM. Dne 27. junija t. 1. bo iz Gori« odpotoval avtopulman na sedemdnevno I1 ! manje v Lurd, preko sončne ital. in frao 1 Riviere. Romarji se bodo ustavili vSJ 1 mo, v Montecarlu, v Nizzi, v Avignon1 1 v Montpellieru in v Carcassonu. Posk4 1 ljeno je za najboljše restavracije in hoti tako na poti, kakor v Lurdu. — Str romanja, in sicer vožnja, hrana in pri čišča znašajo 24.500 lir. Za potovanje potreben potni list, zadostuje le novo dana osebna izkaznica (rjave barve) Vpisovanja sprejema potovalna agend I.O.T. v Gorici, ulica Oberdan 6, tel. 38-'
Pri vpisu plača vsak še 5000 lir.
Dr. LUDVIK STURM - zdravnik kirurf sporoča, da se je preselil v VIS? FLORES DE TUNUYAN - Provinc* Mendoza - Republica Argentina.
sp
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpa l žo trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. MoČ^ Tiska tiskarna Budin v Gorici
ZAHVALA
Ob težki izgubi nepozabnega brata in strica
č. g. KARLA REJA
župnika v Rupi in na Peči
ki je umrl po dolgotrajni in mučni bolezni v bolnici sv. Justa v Gorici dne 29. aprila, se iskreno zahvaljujemo prevzv. g. nadškofu za pogoste obiske v bolezni in ravno tako čč. sobratom; dalje vsem faranom, nekdanjim in sedanjim, vsem znancem, ki so mu lajšali trpljenje s tolažilno besedo; zlasti Ru-pencem in Pečanom za pogoste darovane sv. maše; p. Fidelisu, ki mu je nudil vso duhovno pomoč; č. msgr. Novaku, ki je vodil pogreb ob asistenci č. g-dr. Klinca in č. g. Cotiča.
Iskrena hvala tudi zastopnikom oblasti, pevcem iz Rupe in štandreža, dekletom in fantom, ki so spremljali in nosili krsto, vsem pogrebcem in darovalcem cvetja in vencev; g. Karlu Cemicu za lop poslovilni govor in končno vsem, ki so z nami sočustvovali ob tej težki izgubi z izrazi sožalja, zlasti Pa onim, ki so nam bili v uteho in dragoceno pomoč.
Žalujoča sestra in nečaki
Rupa-Peč, 5. maja 1959.
lo
*a
mi
uv
tol
«1
Or
tal
Pr
1
Je
do
vp
Pa
let
Pr
Ve
de
Ve
Kt
ke
!
vil
kt.
Va
In
«0