Gospodarske skušnje.
*   Žito pregloboko sejati ni dobro. Gosp. Rostel je ogledoval seme pod zemljo, ko je začelo kaliti in dalje naprej , ko je jelo koreninice spuščati po zemlji. Videl je pri tem, da globoko vsejano seme ni naredilo globokeje koreninice, marveč najmočnejše so bile bilke ondi, kjer je seme v zemlji bolj pri vrhu bilo. Kadar je seme ležalo prav globoko, tedaj so prve stranske koreninice kmalu opešale v rasti, druge pa, ki so bile bolj pri vrhu, so jih kmalu presegle. Naj bolj a globočina za setev po Rostelnovih skušnjah je en palec (eno colo) do poldruzega palca. Toliko glo-bočine je zadosti, da seme začne kmalu in krepko kaliti, pa tudi vlage (mokrote) dobiva dovolj. Iz njegovih skušenj pa se je tudi pokazalo, da globoka setev semena ne varuje zmrzline.
*  Krt — dobrotnik. Se zmiraj ni konec pravde: ali je krt dobra ali škodljiva žival; zato ga nekteri preganjajo na vso moč — in vendar je dokazano in spri-čano, da krt ne spodje nobene korenine in da se noben krt ne dotakne nobene koreninice pod zemljo. Spet imamo novo pričo za to. Gospod Weber v Zurich-u v Švajci je 50 krtovih želodcev pre-iskaval; krti so mu bili prineseni iz različnih krajev, — in v nobenem želodcu ni bilo sledu kake rastlinice; samo ostanki črvičev so bili v njem. Dalje je skušal to-le: nekoliko krtov so djali v veliko kišto z zemljo napolnjeno; v to zemljo so djali frišnih rastlinskih korenin in pa sila veliko mnogovrstnih črvičev in druge mesene robe. V 9 dneh sta požrla 2 krta 841 kebrovih črvov, 193 vodnih glist, 25 gosenic in pa celo živo miš. Kader se je krtom dajalo meso in rastlinstvo, žrli so samo meso v je; lakote so poginili, ko se jim je dajalo samo rastlinstvo. Ali ni to jasno kot beli dan, da se krt ne dotakne nobene rastline in da se živi prav samo od tistih črvov in mrčesov, ki nam krompir, repo, žito, vrtnino itd. pokončujejo. Ali ni po takem pokončevanje krtov za to malo nadlego, ki jo delajo senožetim, polju in vrtu, prav neumno? Ali si ne pokončuješ s pokončevanjem krtov naj-boljih dobrotnikov svojih?
*   Mravlje, ki se nahajajo v gozdih (bor-štih), pokončujejo gosenice na repi. — To naznanja neki gospodar, ki je na zeljnik prinesel žakelj mravelj, pa jih je po zeljniku stresel. Drugi dan ni bilo skor nobene gosenice več.    Skusimo!
------    236    ------