i jlIBSCfilPTlOiJ u. S- CeHari« A. M e X ig . Oiif> y ear 3ix months Three months One year Foreign Countries; ear .. Single Copy 2 cents. II ~ —.50 •—25 11.50 & VOL. IX. No^38. SLOVENSKI NAROD Phone; CortlanH 5188- (W I,< > v i : X t o 1 * K( > 1* I „E) j EW YORK, — PITTSBURG, PA., četrtek, 11. no vembra (Thursday, November, U.) 1915. G . B io: -slovenijo Slovencem- ir Loto IX. Št. 38’ « “ ZADNJA POSTOJANKA SRBOV JE PAOLA, J Berolin, Nemčija, preko Londona, 10. novembra. — Nemško naj višje armadno vodstvo naznanja z balkanskega bojišča, da so nemške čete zavzele srbsko mesto Krusevac, postojanko velike važ¬ nosti ob železniški progi, 50 milj severozapadno od Niša. S zavzetjem Kruševaca so izgubili Srbi po padcu srbskega glav¬ nega mesta Niš ter Pirota in Kragujevaca svoje zadnje oporišče za, nadaljnje vojskovanje. Zavzetje Kruševaca kaže, Qa so prodrle združene nemške in avstrijske čete že 90 milj daleč v Srbijo. Poročilo se glasi sledeče: ,,Avstro-ogrske čete so dospele do Ivanjiee (27 milj jugovzhod¬ no od Kraljeve)’ in Ijonieo (sedem kilometrov severovzhodno od Ivanjiee). Nemške čete napadajo na višinah južno od Kraljeva Med Kraljevo in Kruševaeem je bila prekoračena zapadna Morava na več mestih. ,,Krusevac smo zavzeli v noči od 0. do 7. novembra. Več kot 2000 srbskih neranjeuih vojakov nam je padlo v pest. „V bolnišnicah smo našli nekako 1500 ranjencev. Vojni plen obstoji iz deset topov, velike množine streljiva in drugega vojnega luaterijala, ter zdravniških potrebščin. „V dolini južno Morave smo pasirali Praskovce“. i j NIŠ ZAZVZET — POLOVICA SRBIJE OSVOJENA Amsterdam, 9. nov. (preko Londona). — Neka časnikarska agentura iz Sofije potrjuje vesi, da je prišla neka bulgarska divizija v srbsko glavno mesto Niš. Združene nemške, avstrijske in bulgarske čete so osvojile do- sedaj ž,e več kot polovico srbskega ozemlja, ter so tudi v posesti največjega dela železniškega sistema. Pred dnevi javljeno zdru¬ ženje zavezniških čet / Bulgari pri Krivini, je izpopolnilo jekleni obroč v obliki polukroga okoli bežečih Srbov. ENERGIČNA OFENZIVA AVSTRIJCEV PROTI ČRNIGORI. Cetinje, Črnagora, 9. nov. Avstrijska ofenziva proti Črnigori se nadaljuje na hercegovski in drinski fronti. Črnogorsko vojno ministrstvo naznanja, da so bili dosedaj odbiti vsi napadi. London, Anglija, 9. nov. — Tukaj naznanjajo, da se zbirajo avstrijske čete ob meji Hercegovine, da vpadejo v Crnogoro. Ta vojna sila šteje 150.000 mož NIŠ OSTANE BULGARSKI. Berolin. N ir^- . brezžičnim . brzojavnim, potom, 9. nov. - brzojirv truig/sr tjUuv-utgSi J m;iu- mu premirju Radoslavo v u. ki mu jo naznanil, da so po jako krva¬ vem boju zavzele bulgarske čete Niš, in tam razvile bolgarsko za¬ stavo, je odgovoril Radoslavov: „Ta znameniti zgodovinski cin, pa dec Niša, kjer bode odslej naprej vedno vihrala narodna bulgarska zastava v čast carju in dinastiji ter slavo hrabrili bulgarskih voja¬ kov, je navdal mene in moje tovariše z velikim veseljem. Ministrski svet pozdravlja zmagovito armado, ki izpopolnjuje politiko narod nega edinstva". ŽELEZNICA V CARIGRAD V POSESTI ZAVEZNIKOV. Berolin, Nemčija, (preko. Sayville, L. L). — Železniška proga v Niš je prosta, in pot v 8olijo in Carigrad je odprta. Združene armade so prodrle sedaj že čez devetdeset milj daleč v notrino Srbije. Ostanki srbske glavne armade so na begu čez sko raj neprehodne gorske prelaze Novega Pazarja v Crnogoro. Toda težko jim bode uiti iz. sedanje pasti. Avstrijci se hitro pomičejo proti Samižaku, in ga najbrže prej zasedejo, predno pridejo -Sibi. tja. Bulgari nadaljujejo svoj zmagoviti' pohod, ter so že Angležem in Fraueozem prizadejali občutne izgube. SRBI IN FRANCOZI SE ZDRUŽIJO? Pariz, Francija, 9. nov. — Glasom neke brzojavke ..Matiuu iz Mol, h, st ir j a s,, francoske čete zasedle Pet var prelaz obv kidajoče 'i- šine Kozjak iu Babuno. Brzojavka pravi, da je v kratkim pričakovati združenja s srbskimi četami, ki se nahajajo na severozapadnem po¬ bočju Bubunova -gorovja. _ RAZDELITEV SRBIJE MED GRŠKO IN BULGARSKO. London, Anglija, 10. nov. — Glasom doslej še ne potrjenih po¬ ročil iz Rimu, sta se Grška in Bulgarska sporazumeli, da razdelita Srbijo iu Albanijo med seboj. V Atenah nemški vpliv vedno bolj raste. Nemški častniki vstopajo v grško armado. Lahko je mogoče, ha poslane vstop nemških častnikov v grško armado sporna točka *ncd aliiranei in Grško. Iz Aten javljajo, da je večina tamkaj izhajajočih dnevnikov ne samo strogo nevtralna, ampak da celo piše v zaveznikom prijaznem tQ uu. Da se je razpoloženje tako hitro izpreineiiilo je pripisovati v Plivif grške kraljice, ki je, kakor znano, sestra nemškga cesarja. ROMUNSKA OSTANE NEVTRALNA. Pariz, Francija, 9. nov. - — Romunski ministrski predsednik je Poklical pred zasedanjem ministrskega sveta vse člane -parlamenta P r ed se. Vsi dosedaj vprašani elani parlamenta se strinjajo z nuni st rskim predsednikom, da se vsaj začasno še ohrani nevtralnost. PRIPRAVLJANJE SRBIJE HA Z A D NJI OBUPNI ODPO R, ODBITI NAPADI LAHOV NA D0BERD8BSM PLANOTO ZA KRATKO ČASA SO IMELI NEKAJ USPEHOV, PO¬ TEM PA SO BUJ S KRVAVIMI GLAVAMI POGNANI NAZAJ, — USPEHI NEMCEV V VOGEZIH, ~ EGI -PET SE UPIRA, BOJI ZA DARDANELE’ potom) 9, nor. — vodstva naznanja z NOTA Z D ti !) i WASHINGT0N PROTESTIRA RADI KVARJENJA AMER«KANSKE TRGOVINE. - ZDRUŽENE DRŽAVE ZAHTEVAJO. DA SE DRŽI VELIKA BRITANIJA PRI- MEDNARODNI ,t- lk ATOH PRUSOV. Im tum : e pi Ido, ki ima namen ; vsakatero trrovmo Včashington, D. C. — Državni depurtment je objavi! vsebino amerikanske note Veliki Britaniji. Kot v uvod sc navaja, tla se jr za , Avstro-Ogrsk nesla amerikanska vlada na za i niše sosednji): iležek 1/1 gotovih) bril ki l ga poslaništva 1 pa pokazala. da Anglij dne (j. avgustu in uole londonske razuičeveli med ovr;u'.n vlade, da e bodo izvedle nove j lral.no irge 1 -. :no, m luko ukrsnitbe z \o obziruo--tjo im 'da se je bona D de nevt.ri nevtralne interese. To se pa ni j v um ameri ki’ e l,:h dr zgodilo, nasprotno je postalo mod j zmanjšida. ali po>.ta'a p tem vse še slabše. i ne i.ogncu. Nota je pisuna v precej ostrem tona, ter še deli v 35.paragrafov, ki navajajo pritožbe, ter več po¬ glavji. Na zatrdilo Anglije, tla se je povzdignila amerikauska trgovi¬ na v nevtralne dežele, odgovarja uota. da se izvoz ni poAečai. am¬ pak da so samo cene poskočile, k-’" so nevtralne države morale kupovati y Ameriki. Trg vojsku¬ jočih se vlu.sti jim ni bil odprt, kot v prejšnjih časih. :ad:dje : bloka- onemogočit i Nemčijo in elo preko pri t:-. ež0 11‘gO vljanov m m a >i, PLAMENI REVOLUCIJE DIVJAJO V INDIJI, LORD kitchener je odhitel v vzhodno državo, DA RESI BRITSKO G0SP0DSTV0 Washington, D. C., 9. nov. Cilj tajinstvenega potovanju an¬ gleškega vojnega ministra Kitchenerja na vzhod ni Balkan, ampak Bidija, kjer je huknila vstaja na vseh koncih in krajih. Kljub strogi au ?leški iu francoski cenzuri so prišla semkaj poročila, iz katerih j< 1 «zvideti. tla se je uprlo moli a medansko prebivalstvo ne samo v o ' ltte jnih krajih, ampak tudi v uotrini dežele. Velika in dobro obljudena %$*?» Haiderabad se nahaja vsa v rokah upornikov. Nizam Mavab ^ultan-ul-Mululi, ki je poslal dva kavalerijska polka na bojišče na Pl 'aiicoskem in prispevek dveh milijonov dolarjev k angleškemu voj- zakladu, je izgubil prestol. Ljudstvo ga je pregnalo. Na Angleškem skrbno prikrivajo prebivalstvu punt v Indiji, ki ni neznan bolje poučenim krogom. Nadlegovane ladje. Mnoge ladje so bile zadržane, in pripeljane v angleške luke. ker so jih imeli na stimu, tla vozijo koutrebandt) iu blago za sovražne dežele. Mednarodno ljudsko pra¬ vo sive;-' dovoljuje preiskanje la¬ dij toda ne da bi morale izpreme- uili kurz! Vsled sedanje metode pa trpi amerikauska trgovina, in zagovor Anglije ne velja. Angleška trgovina. Potem po velurja nota.* da se po¬ vzdignila angleška trgovina in to gotovo tudi na stroške ameri- 1 kanskega trga. Združene države ae morejo trpeli take nepravično¬ sti napram svojim državljanom. Združene države odločno vstra- ju;'o pri tem. tla imajo pravico prodajati v nevtralne dežele, in je iiepostavno. uku linče kdo voj¬ skujočih se kratiti to pravico, sa¬ mo na sum, da naj blago nadome¬ sti stvari, ki st, se prej prodajale iz nevtralnih dežel kaki sovražni deželi. Združene države zahtevajo to¬ rej, da pouči britska vlada svoje mornariške, častnike o tem, da o- pusti.jo v prihodnje nadlegovanje ladij, ki so samo osumljene, in naj jih ne odvedejo v kako brit- J sko pristanišče., Napi iv c znanj e blokade. Po zado hijen ib Izkušnjah ame¬ rikauska vlada ae more več pri po¬ znati posta vnest blokade. Prvi po¬ goj postavno pravomoeuo postale blokade je. da je efektivna, to-se pravi, da jo mora izvršiti vojna sila. ki onemogoči dohod k sovraž¬ nem obrežju. Splošno znano pa je da križajo nemške bojne ladje ta¬ ko na Severnem kakor tudi Bal¬ tiškem morju, in da prihajajo ne¬ vtralne ladje v nemška pristaniš¬ ča, sicer, pa so nemške obali po¬ polnoma odprte- skandinavski tr¬ govini. Zaplcnjcnjc ladij, Nadalje protestira nota proti temu, da hi se morali amerikauski državljani obrniti s svojimi pri¬ tožbami radi detoniram!) ladij na angleško sodišče za zaplenitve, kakor to zahteva britska vlada Washmg'toiiska vlada izjavlja, da sodišče o zaplenitvah v takih slu¬ čajih id pristojno, in da se mora¬ jo rešiti pritožbe diploma,tičnim potom, in da mora amerikauska vlada ohraniti svojim državlja¬ nom odprto dip-lomatieno pot. Pripominja se tudi, (la si pridr¬ ži amerikauska vlada pravico, protestirati proti proglasitvi go¬ tovih izdelkov za kontrebanduo blago. Končno pravi nota. da morajo Združene države zahtevati da se drži Velika Britanija določb med¬ narodnega prava, kakor je to tu di Anglija zahtevala od Združe¬ nih držav, ko so se lete borile, za svoj narodni obstoj. Združene države prevzamejo brez obotavljanja nalogo, čine integriteto nevtralnih pravic na¬ pram neposta vneinu postopanju vojskujočih se vlasti. in to nalogo bodo : zvedi e z vso energijo, z ono -nepristranostjo, katero so ka- !za'e Združene države od začetka vojne napram '.-som vojskujočim -e vlaslem. A rt' «u-i uh :.i iiotii prSSSil Stihi A rtslilo, : London, Anglija, 9. nov, — h | pisanja angleških listov o ameri iški noti je razvideti, da jih je pre¬ senetila. kakor da hi že popolno¬ ma pozabili, da obstoji'med Ame¬ riko in Aglijo kontno verza, Nemcem je nota premila. Berolin, Nemčija, 9, nov. Ameriška nota Angliji je ..pre¬ mila in prepozna 11 v tem soglaša vseuem.ško časopisje. Listi povdai rja,jo. da so argumenti vvasiung tonske vlade sicer pravi, da pa no¬ ta ne vsebuje onih groženj, ki' so bile v notah Nemčije, da so bile le note že bolj slične ultimatumu. Berolin, Nemčija, (brezžičnim brzojavni::: Uradno naznanilo naj višjega c. in kr. vojaičg: ozirom na italijansko vojno pozorišče sledeče: .Italijanski napadi na doberdobsko planoto so - e izjalovili. Ita¬ lijani so popoldne zavzeli vrh Col di Lanu. toda ponoči so kaše hrabre čete' sovražniku zopet pregnale 11 . Dunaj, Avstrija, preko Londona, 9. nov. Naznanilo najvišjega e. iu kr. vojnega vodstva ima sledečo vsebino: ..Na jugozapadnem vojnem pozorišču vlada v splošnem mir. V severnem delu doberdobske planote so naše čet zopet odbile več so¬ vražnih napadov. Najhujši boji so se' vršili za Col di Lana. Vrh gore jo popoldne pade! v roke sovražnika, a zvečer so ga naši vojaki z nas- | pj-otaim napadom zopet zavzeli. Sovražna artiljerija je namerila svoj i ogenj proti južni fronti ob Rivi, EGIPET SE PUNTA, Berolin, Nemčija, 9, nov. — Prekomorska časnikarska agentura je izdala danes sledečo brzojavko -iz Carigrada: ,.Poročila iz Kaire j javljajo, da so tam odkrili veliko zaroto. Na čelu zarote-stojijo osebe dvora novega sultana. Namen zarote je, odstraniti novega vladarja in njegove ministre, ter oprostiti Egi pet angleškega jarma. Petdeset oseb dvora .je bilo aretovanili, iu nad petindvajsetimi so že izvršili smrtno obsodbo 11 . USPEHI V VOGEZIH. Berolin, Nemčija, 9. nov. — lz glavnega stana naznanjajo: .,\ r Vogezili, jugovzhodno od Celles se je posrečilo našim četam v bliž¬ njih bojih razstreliti sovražno mino. Boji so bili prav hudi. ter su> prišle tudi ročne granate do veljave. Letalski poročnik Ingelman je včeraj sestrelil doli že šestega sovražnega letalca. Letalni stroj je bil angleški dvokrilnik, s tremi strojnimi puškami opremljen*'. PARIŠKO POROČILO, Pariz, Francija, 9, nov. — Zaznamovati je hude artiljerijske bo¬ je, posebno v Artois, pri Loos in v lesu pri Givenchy, severno od Av- re, v pokrajini Andrechv in v Champagne, vzhodno od Tahure, kakor tudi severno od Massiges. Naše baterije so razdejale severno od St. Mihiči, nek nemški top proti zrakoplovom. RUSI ZOPET POKUŠAJO Z OFENZIVO. Berolin, Nemčija, 9. nov. — Nemško vrhovno vojno vodstvo na¬ znanja iz glavnega stana na vzhodu: „Kusi so začeli z. ofenzivo pri Rigi in ob Dueni do Duenaburga. Ruski napadi so bili odbiti, ponekodi s-hudimi izgubami zanje* 1 . Armadna skupina princa Leopolda nima ničesar povedati, ar¬ madna skupina generala Linsiugeua pa naznanja: ..Ruski napadi se- verozapadno od Czatorysk so se izjalovili. Ujeli smo tri častnike in 371 mož“. ITALIJANSKI POTNIŠKI PARNIK TORPEDIRAN, „ROCHAMBEAU“ RESEN. Tukajšnji urad francoske paro brodile družbe je dobil poročilo, da se je. posrečilo pogasili piaiue ne na parniku ,.iiochambeau“, ii. da nadaljuje svojo pot v Borde- aux. AVSTRIJSKI PODVODNI ČOLN JE TORPEDIRAL PAR¬ NIK „ANC0NA“, KI SE JE KMALU NATO POTOPIL* Rim, Italija, preko Pariza, 9. nov. — Nek A'elik podvodni čoln. Id je vodil avstro-ogrsko zastavo, je torpediral in potopil italijanski potniški parnik ..Ancona 11 . Na. ladji je bilo 422 potnikov in posadka 1>roječa 160 mož. Pri katastrofi je izgubilo okoli 100 ljudij življenje. Rešene so izkrcali v, Biserta. ..Ancona 11 je prišla dne 29. oktobra iz Nevv Torka v Genuo, ter' je bila na poli nazaj, ko jo je dohitela usoda. Ladji je poveljeval kapitan Massardo. Potopi jena.ladja, parnik na dva vijaka, je obsegala 8216 ton, ter ie bila last Italijanske parobrodne družbe. „Ancona“ je bila zgrajena leta 1908 v Belfastu. Dolga je bila 500 čevljev, ter je mogla vzeti seboj 2500 potnikov medkrovja ter 60 potnikov prvega razreda. Opravljala je prometno službo med Nevv Torkom. Philadelphijo, Ge- rio iu Napoljem. Če je bilo na potopljeni ladji tudi kaj Amerikancev, še ni znano. Tukajšnji zastopniki Italijanske parobrodne družbe naznanjajo, da o se Ameri kanci radi posluževali italijanskih ladij, in da so vzele edno več Amerikancev seboj. Tako- vsaj piše tukajšnji angleški luevnik ..World“. ki se veduo poteguje za aliirance. RUSKI POLJEDELJSKI ML NISTER ODSTOFUL* Petrograd, Rusija, 9. nov. — Ruski poljedelski minister Krivo- šin je prostovoljno odstopil, in tc iz ..zdravstvenih ozirov". (Bo pač kaj drugega. Op. ur.) KITAJSKA — MONARHIJA, Peking, Kitajska, 10. nov. — Skoraj vse kitajske province so se pri zadnjih volitvah izrekle za zopetno upeljavo monarhije. ATa- da je naznanila, da se izvrši iz- prememba vladnega sistema šele prihodnje leto, to pa z ozirom na proteste Japonske, Angleške iu Francoske. NOVA PROTESTNA NOTA AVSTRIJE, Washingtmi, D. G,, 9. nov. Državni departinent je objavil da¬ nes besedilo druge note avstrijske vlade, v kateri protestira slednja proti izvozu orožja in municije iz Združenih držav aliirancem. Nota izvaja, da' nasprotuje izvoz tako ogromne množine municije/ dulm nevtralnosti, .medtem ko se tudi ne more trditi, da hi bila katera voj- G«lijočih/se vlasti prikrajšana, ako bi se prepovedel izvoz orožja. To hi bila prava nevtralnost. POTOPLJEN BIVŠI PARNIK ZDRUŽENIH DRŽAV, Alger, 9. nov. Francoski parnik „Yser lf , nekdaj pa ameri¬ kauski parnik ,,Dacia“, se nahaja na dpu Sredozemnega morja. Po- 1 topil ga je nek nemški podvodni čoln. Lacija, vodeča amerikansko zastavo, je bila meseca februarja, naložena z bombažem, na poti iz Združenih-držav v Nemčijo. Parnik je pa zasačila neka francoska križarica, in ga je francoska sodnija o zaplenitvah zaplenila. Atae- rikanska vlada je zaman protestirala proti temu. Parnik je bil nato prodan, prekrščen v ,,Yser“, ter postavljen v francosko službo. Vso posadko in potnike je bilo mogoče rešiti. 4 StdfE-ITSFI NAROIV' 11 novete&r& ! l$& POTEK ŠESTE REDNE KONVENCIJE S. N. P. E. (Nadaljevanje.) Društvo štev. 7. Delegat Šturm se pritožuje, da je glavni tajnik preveč strog in natančen napram društvenemu tajniku in da isti odtrguje članom bolniško podpo¬ ro, Brat gl. tajnik poda na to za¬ dovoljno pojasnilo. Društvo štev. 8. Delegat Lustig pozdravlja konvencijo in poroča, da je pri njih društvu sloga in deluje isto za procvit jednote7 ko¬ liko je v njih razmerah mogoče. Potem čita prošnjo brata Špana, ki je bil prikrajšan za $54.50 bol niške podpore, in ki prosi konven¬ cijo, da se mu izplača odškodnina za olrpelo roko. Brat tajnik po- jasnujo, zakaj se mu je zadržala podpora in odškodnina. V debato poseže več delegatov, na kar se stavi predlog, da se debata o tem zaključi. Sprejeto. Protipredlog, da se temu bratu ne izplača bolniške podpore in ne odškodnine. Podpirano in spreje¬ to. Delegat Lustig čita še pritožbo člana brata Hodnik, ki se prito¬ žuje, da mu brat. »urednik" črta dopise, za kar se je prisiljen obra¬ čati na druge liste zn priobčitev svojih dopisov. Brat urednik pojasnuje, da je bil prisiljen ‘črtati ono, kar ni bilo dostojno za ,,Glasilo 1 " in ker je bilo napadov na druge člane, in prečita original omenjenega do- podporo zaradi pomanjkljivo iz¬ polnjene nakaznice. Brat glavni tajnik poroča, da je datum na nakaznici ponarejen in da se na take nakaznice no iz¬ plačuje. Po kratki debati je Slav¬ ljen predlog, da se potrdi kot jc bilo nakazano iz glavnega urada'. Sprejeto. Društvo štev. 14. Delegat Hren¬ ce pozdravlja konvencijo v ime nu istega društva ter poroča, da je vse v redil in da društvo želi. da se v bodoče preurede pravila glede bolniškega sklada. Nato se predlaga, da se prc gleda pri vsakem poročilu dru¬ štva tudi račun med jed noto in istim društvom. Predlagano in sprejeto. .Na to se predlaga, da mora priti na zapisnik linijski znak, k ga dobe delegatje. Podpirano in no in sprejeto. Za društvo štev. 21. ki nima de¬ legata, poroča brat, Pogorelec, in sicer, da društvo dobro napredu¬ je ter poroča nasvete glede pra¬ vil. tiskarne in Glasila in h kon¬ cu pozdravlja v imenu društva delegacijo, ki želi, da ima ista veliko uspeha v delovanju za do¬ brobit in napredek slovenskega proletarijata. Društvo štev. "22. Delegat Liko¬ vič poroča zadevo elana Grozd- niča in želi, da sc ista reši na konvenciji. Brat glavni tajnik poroča, da je omenjeni član že sprejel svojo odškodnino in odpotoval v stari kraj. Po. daljšem pojasnilu se sta¬ vi predlog, da se ostane pri tem, kar je bilo že izplačano. Podpira im in sprejeto. Nadalje poroča delegat zadevo bivšega brata-Rozmana, ki je iz¬ vršil samomor ter dolguje neke¬ mu bratu na hrani, ter želi, da se isti dolg plača iz posmrtnine um lega brata. Brat glavni tajnik poroča, da lepšem mestu drž lil. Na to poja¬ snuje zadevo brata Jakob Kavči: ■a, kteremu se je zadržal pora. Na to navaja brat gl. taj¬ nik vzroke, zakaj mn ni podpore izplačal. Delegat društva poja¬ snijo, da če se no plača ta podpo¬ ra, rin bo le društvo trpelo, ki je omenjenemu članu iz človeko¬ ljubnosti pomagalo. Na to.se predlaga, da se izplača podpora. K teinu predlogu se doda, da se izplača podpora iz ozira, ker so se zavzeli za njega ondotni bratje. Stavljen je protipredlog, da so mu izplača le polovico podpore, ker je bil omenjeni, brat pijan in da ni dovolj dokazov. Predlog sprejet. Društvo štev. 48. Delegat Jan kovic nima nobenih pritožb in da v imenu društva zaupnico, celemu glavnemu odboru za njegovo iz-. 1 borno poslovanje. piša. Predlaga sc, .da sprejeto. ' Potem se prečita pismo od dr. I ima sedaj vso zadevo v-rokah av Bratstvo štev. 6. v S.vgan, Pa., ki sirijski konzulat in advokat, in vabi delegacijo, da se udeleži v da bo ista svota izplačana, če se nedeljo veselice, ki jo priredi isto bo dobilo zato pooblastilo od de društvo. Se vzame na znanje. Idičev. Poročata tudi, da je dru- Na to zaključi predsednik so jo štvo zadovoljno z- delovanjem gl. y kri, inozolji, stare naduha, neprehavno&t, okorela jetra m želodčne k majhnimi strosto, nafto brezplačno Ivujižtco . zni kot je zastrupljen zastarele in nalezi j Z1 , M< Sl C , ci nielmrne bolezni, V tej knjižici lahko_^ ta ^ne bolezni, razne ^kataT, 'zlata' žila, revmatizem ■ -.S 55 » SLJ-eSS?«*" . .* s Trpite li na J v želodcu ljivi sapi,. nervoznosti na glavobolu, izgubi teka, kislini bolečinah v križui in v riganja. . nečmtem jeztku, smrd . eh " a -Nnbi hrane, bljuvanju, . - h) n:lg)em razburjanj nervoznosti, w uiu ' . Dočnn^ti a' ’ , volje, sramežljivosti in 1• glfl ^ enl zdravju n- atomi pomenijo, da stey>^ , rnt( , ra se lahke mici as vete z i k “ oel “ “'““g br£Z ptočno knjižico nasveta. Naša knjižica, katera s« • ihatrosti je te , h svete za bolne iju»- j, potrllUll.|li <->■-■ . . pomoči nu j. kažipot k zdravju, vsebuj« pomaga lahko vam dobre podatke in nasvetei za k zdravju, moči in Kreposti. pošljite kupon za ^. u s a. DR. J. RUSSELL PRIČE CO., S. 904, 208 N. F«f‘fa Gospodje :- Iine . . . .. . Naslov. -Pošljite mi takoj svojo brezplačno knjižico. nh šesti uri zvečer, tajnika in želi, da bi postalo naše Glasilo 1 ' kmalu dnevnik. Društvo štev. 24. Delegat brat G oren poroča, da nima nobenih pritožb in prošenj. Poroča, da je otvori sejo ob 8|primanjkljaj za bolniški sklad, zato tako velik, kor se je-društvu Dopoldanska seja 24. septen bra 1915. delegaiov in priklopilo še eno drugo manjše sc zavrze ista pritožba, in dopis in se da ured¬ niku priznanje. Sprejeto. Društvo štev. 9. Delegat Rupar poroča, da nima glede društva kaj posebnega, pa c pa ima sam pritožim glede afere br. ,loe Li¬ povšek a, da je vsled zakasnclosti bila tožba pri sodniji zgubljena. Glavni tajnik pojasnuje in na¬ vaja vzroke zakasnelosli glede te afere. Delegat Rupar vpraša, zakaj se ni na nasvet, društva izplačala, od : pravnina br. LipoV.šekn, ker isti še vleče podporo in bi bilo ceneje za jednoto. ee bi se ga odpravilo. Brat tajnik poroča, da. se -to po pravilih ni moglo zgodili. Nadalje se prečita pritožba čla¬ nice istega društva, sestre Alič, ki ji je bila. podpora odbita. Pre¬ čita se zapisnik društvenega po¬ rotnega odbora, ki je zaslišat pri¬ če in zasliši delegata omenjene¬ ga društva, na kar se stavi pred¬ log, da Se sestri Alič podpora $44.00 nakaže. Sprejeto. Delegat Rupar omenja še ne Predsednik zjutraj. C’ita j o se imena. glavnih uradnikov. Navzoči sol društvo. Društvo napreduje do- vsL bro, -pa bi še veliko bolje, če bi se L'ita se zapisnik zadnje, seje in ne pisarilo 1 toliko neresničnosti sprejme. Podpirano in sprejeto. proti naši jed noti in uradnikom ('ita se dopise in brzojave. po drugih listih. Končno se še Potem se prečila še pismo od zahvaljuje glavnim uradnikom in Gl. Svobode Go., ki se pritožuje, pozdravlja konvencijo, da ji S. N. P. ,). dolguje za raz-| Društvo štev. 27. Br. Bedene he pozdravlja gl, uradnike in ce- Dru.štvo štev. 49. Delegat Ge-1 lo delegacijo, Potem predloži pro- kuta poroča, da nima nobenih šnjo br. Kočevarja, ki mu je gl. pritožb. Omenja zadevo sestre odbor odklonil podporo. Leskovec, ki je umobolna in ima Br. gl. tajnik poroča, da mu je štiri zapuščene otroke tor prosi, bila podpora nakazana iz posmrt- da jednota, kaj ukrene za varstvo n inskega sklada, pač pa so je pil¬ ili vzgojo otrok. Pride se do za- držala zato, ker je pred izplača- ključkaj da se pooblasti brata Že njem isti član umrl, na kar se leznikarja, da uredi to stvar in stavi predlog, da sc ravna po pra- se njegove stroške plača iz jedno- vilih. Predlog podpiran in sprejet line blagajne. Nadalje tudi vpraša, ako.se br. Društvo štev. 50. Delegat Grač- R««a sprejme v jednoto. Se za nem nima nobenih pritožb ne pro- ključi. da se ravna po pravi 1 1. šen j. Pojasnuje zadevo vdove Društvo štev. 62. Delegat La- umrlega brata Sapovšeka. ki želi. ™«t mma n.č posebnega poročati, da se posmrtnina nakaže in poso ; Pri društvu jc vse v redu Zahva-
  • ,, , , ,, poroča za društ vo, da je pri istem Društvo štev. 52. Delegat. Do- H . v , -v .. • i, vse v redu. lene poroča da nima nic pritožb ki trgujejo z opojno pijačo. Zatem se stavi, predlo spiše in pošlje zahteva 1 ■ ka pirtsl>Urške policije, ur. n-u,; nrntckciio za del.ega« i a sem, ro Pojasnilu stavi predl 0? skrbi protekcijo za delegacijo okolici S. -Kranjskega D. mi jeto. Prečita se pismo društva št. 74 Se vzame na znanje Del. 1 poro, pa zahteva, da g še nadalj tajnika sc nadaljna podpora ne naka! že, če pa omenjeni član dokaže da ima čisto novo bolezen, naj g{ odbor ukrepa po pravilih z dodat kom, da piše gl. tajnik na najblij, jc društvo, da ga preišče. Sledi kratka debata. Društvo štev. pozdravlja delegacijo m rl. od ija delega njo m 0( |. borilike. Za tem priporočajo proš¬ njo za neozdravljivega br. Majna riča. ki želi, da sc mu da o. i--- nina. Društvo izreka g!, odborni¬ kom zaupnico in želi, da poštam ..Glasilo" dnevnik, ter se p»' ' naprednem in izobraževalnem dn- st;H . llSt j. ko j,, pristopil hŽ hib v smislu Molekove resolucije, I 1|jolo _ ,, u kl .. ltki JobatiE in za socializem m da bi sc p.a 3 ,, s( . vz;imp vila tiskala v bodoče tudi y lir\a škem jeziku. Predloži tudi zade vo društva štev. 11., ki je inkor Precliog iiiuišt v< vič |)OZih boruike i š t vil vso ’ legacijo. I rojaka, k I sil j podpiran in sprejet, sicv 80. Del. Stjrpano, n poroča, da je pri dr u . red u. Poživlja tudi de. da odloči, če so sprejm« i je po pravilih bil p r j. ■4 opit i. nazaj v jednoto se preč v jedn pira no nazaj 77 novega člana. Pod. prejeto. Društvo želi v , , , ... Društvo štev. 64. Delegat To- I).-UŠIVO pozdravlja delegacijo L y0Q ^ ' da j e pri društvu /eh, da dela ista vse za korist y 1iajlppš( , m mln iu ,la nima proevd društev m jedpote. nobe nUi pritožb. Društvo štev. 53. Delegat Ku-| Drugtvo štev . 65 . vršila ista tvrdka za jednoto in pritožb in je društvo v dobrem zahteva, da se ji izplača svoto, stanju. ker jo ima pravico t-irjati. Za društvo štev. 28. prečita bi*. Brat glavni tajnik in upravnik Hrast, pismo in pritožbo članica podasta v tem natančna pojasni- istega društva sestre Pintar, la. Po kratki debati se stavi pred- Brat. glavni tajnik poroča, za¬ log, da se vzame na znanje sklep kaj ji je bila odtrgana podpora, glavnega odbora, namreč, da se in po pojasnilu se stavi predlog, ostane -pri pogodbi. Podpirano in da se omenjeni sestri ne izplača sprejeto. nadat.jne podpore. Podpirano in Potem se preide na poročila sprejeto, društev. Društvo štev. 29. Delegat Po- Društvo štev. 15. Delegat 1 le- tek želi, da se reši zadeva brata sel j poroča, da je društvo v do- Potočarja, ki ima kost v roki brem stanju, in da se elani zani- zlomljeno, pa je bila nakazana majo za napredek in državljan- podpora samo do dne, ko je bil Delegat JI, Čič nima za društvo nič posebne-| Godina poroaai da jo društvo na ga poročati. Potem pojasnuje zli- pred)J0 ' in v v(d u. Poroča, da so devo sestre Malovršič, ki je imela VPP slučajev dolge bolezni neredni porod. da pa pazijo strogo na bolnike in Brat glavni tajnik poroča, daInakazovanje podpor. Želi, da, se sc je ravnalo v tej zadevi po pva- L e gi za deva br. Polanšeka, ki pro vdih. Lj še za podporo iz odpravninske Delegat poroča tudi, da vlada L a sklada. Br. Verdebar daje o pri društvu sloga in tudi med toni potrebna pojasnila, na kar se društvom in glavnim uradom ter stavi predlog, da sc zavrne pro¬ da članstvo želi, da postane Gin- šnjn,-j- in ne plača ha.daTjne pod- silo čimprej dnevnik, pa ne pri- pore, ker se ni podvrgel zdravni siljen. škim nasvetom in pravilom. Pred Društvo štev. 54. Delegat bral log sprejet. Zlemberger poroča, da je društvo Na rra ji n; , . ........ . , ., Za tem se prečita pritožba, br. n,preč no m vkljub krizi m dolgi K, . . n I . , 1 . . . v Bobeka. Pritožuje se, da se mu m por,rano v državi Wasl,i„gloi, "'-'i- d;l kot društvo za verske, dobrodelne 11 in izobraževalne namene, kar jc proti načelni izjavi naše jed note*, j Po dal jšem pojasnilu in kratki j debati se predlaga, da se naznani omenjenemu društvu, da sc mora j podvreči načelni izjavi naše jed j note in opustiti verske napise v j čarterju in povsod. Podpirano in | sprejeto. Društvo štev. 76. Del. Alič po roča, da je pri društvu vse v re¬ du in da se dobro sporazume z gl. odborom. Društvo štev. 78. Del. dolin Tr- liovfte |<8l*oSn., Via nima nobeitll pritožb in da društvo, želi, da Gla silo poslane dnevnik, pa m- prisi I jen. Društvo štev. TD. Drl. Kolar po ,,< J lasilo 1 ' da n ri 9 v* SF.NZACIJONALNO PRR. /( GNANSTVO. r Kom bi rij Spal iz S, povelje komandanta petro. k e.ga vojaškega okrožja je len prvih veleindustrijah« antiu Spaiin pregnan v Si- . Lisi i (lorocajo, da so« lovi starši že pred desetletji k smisle e preselili v Petro- in si prido D ru stavki niso zgubili članstva. Za stvo, kar dokazuje dejstvo, da je zasačen pri delu. Brat delegat in polovico članov ameriških držav- brat glavni tajnik podasta o tem Ijanov, ki uživajo tudi ugled mecl še natančne ja pojasnila, nakar se drugimi narodi. Prečita tudi ra- stavi predlog, da se mu podpora čnn med jednoto in društvom, izjila.ča. Protipredlog se glasi, da, , ... . . plačalo $2.00 bolniške podpore na hvaljuje se tud. za podporo zal, ktpro jp ŽP šcst mcse cev brate v dolgotrajni katere zelje in nasvete društva, „ v * . . , , .. . . . , , , .. . v -, Vpraša, ec ima jednota, licenco v se ostane pri sklepu društvene sa¬ nkajoče se »Glasila , pravil, G . . . ‘ . G ' ., . , v • j drzavivWlseonsm-. Br. tajnik od- je ki mu je podporo odtrgala, ikov m sedeža jed- . v "l , ,, G -n -G govarja, da. se ne. Vpraša tudi, Protipredlog sprejet. če ima jednota pravico prodajat! Brat Hrast prečita prošnjo bi v list tudi nečlanom, Br. urednik šega brata Pr. Bartelna, ki prosi, pojasnuje kaki so zakoni glede da se ga sprejme nazaj v jednoto časopisja in da se sme Glasilo pro- po prejšnji starosti. dajati vsakomur. Društvo želi tu- Sklenjeno, da se, mora ravnati di, da bi se razpisa val e službe za. po jiravilih. Nato se razpravlja vse urade v jednoti in da se vodi o pritožbi društva v zadevi urar zapisnik jednotinih sej v bodoče lega brata Kočevarja, in sicer, da bolj natančno. plača jednota potne stroške, ki Potem še poroča glavni tajnik jih je imelo s tem društvo. obširneje, zakaj nima jednota li Brat glavni tajnik daje o tem cene v vseh,državah. natančneje poročilo, na kar se za Društvo štev. 17. Delegat br. ključi, da se plača iste stroške, Mavec poroča, da društvo sloji kot- določajo, pravila. dobro in v teku več kot 10 let Za društvo štev. 32. poroča br svojega obstanka ni imelo še ni- A. Terbovce, gla društvo nima nit kakih prepirljivih pritožb. Član- .posebnega. 'stvo deluje složno za društvo in Društvo štev. 38. Delegat jce jednoto. Pritožb nima sedaj no- povš poroča, da, je pri društvu vse benili. Prosi tudi, da se posije br. v najlepšem redu in nima nobenih Božičarja v sanatorij na. jedno pritožb t-ine stroške, kar se v smislu prn- Društvo štev. 36“ Delegat Do- vil tudi dovoli. Ima tudi več do-jlinar nima nobenih posebnih po- brili nasvetov za pravila in da se jih vzame na znanje. Društvo štev. 19. Delegat nima nič posebnega pomiti društvu je sloga, in red. prizadete stavki. Društvo pod vsakim pogojem zahteva dnevnik, pisan v smislu Molekove resolucije. glavnih uradni 1 note. - Društvo štev. 10. Delegat Tav¬ čar pojasnuje vzroke prošnje br. Ant. Rudolfa, ki prosi za izplača¬ li je bolniške podpore, ki mu je bila pridržana, ter prosi za od¬ škodnino za roko, k i mu .je bila odrezana. Po pojasnilu brata gl. tajnika in pb kratki debati se predlaga, da se mu izplača bolniška podpo¬ ra in odpravnina. Stavi sc proti¬ predlog, da še mn izplača odškod¬ nino, da se ga-pa, kaznuje s tem, da se mu odbije $25.00 bolniške podpore. Predlog se sprejme z ogromno večino. Zatem pride prošnja žene bra¬ taOjsteršeka, ki želi, da, bi za nadff-lje plačevala samo v posmrt- ninski sklad, ker ji .je mož. v bol¬ nišnici za umobolne in po seda¬ njih pravilih ni deležen bolniške podpore. Nastane kratka debata in predlaga še, da se prošnja žene brata. Ojsteršeka zavrne. Podpi¬ rano in sprejeto. Društvo šle v. 12. Delegat Hof- nian poroča., da. društvo ne more zelo napredovati-, ker je majhna naselbina, pač pa vlada pri dru¬ štvu red in sloga. Nadalje predla¬ ga prošnjo, da sc izplača bolni- lelegaciji in navaja več nasvetov d a sc mu izplača samo en dolar za pravila. ^ ^ podpore na dan. Del. Godina po- . Društvo štev. o7. Delegat J>e j asmi je vso stvar natančno, na '•tek pozdravlja, v imenu društva, kar SP s j- av i predlog, da se osta- konvenčijo in nima nobenih no l nP pr j sklepu jednotine seje. Pod- scbnili poročil, pač pa ima pritož- p ; ral10 " m sprejeto. bo brata M. Troja, ki je bil pri- tv. r - , ’ 0 11 Delegat Godina poroča se, da ška podpora v znesku $34.00 za umrlim bratom Jožef Skubicem, s katerini je imelo društvo veliko stroškov. i Uročil. Društvo štev. 38. Delegat Že Jugirovec poroča, da je pri društvu PriIvse v najlepšem redu in dobro na¬ preduje ter se zahvaljuje glav Društvo štev. 20. Delegat. . ud-lnemu tajniku za točno poslovanje nič poroča, da društvo dobro na- in da članstvo želi, da se spremeni prednje in složno deluje za jed- Glasilo v dnevnik, Ima tudi na uol.o. Prosi tudi, da se plača boi- svete za pravila, ki jih pa hoče niška podpora br. Plahni,i v zne- omeniti: pri izdelovanju pravil, sl;n $24.00, ki mu jc bila v glav- Društvo štev. 39. Delegat Ko nem uradu zadržana. ren poroča, da ni nobenih pritožb Br. Pirc, delegat istega dru- ne prošenj in da vse nesporazume stva poroča, da je pri društvu vse sami rešijo. Predlaga se, da se omenjena v redu, razen že omenjene zadeve Društvo Štev, 40. Delegat Ru svota nakaže društvu. Podpirano in sprejelo. H koncu izreka v imenu dru¬ štva še pozdrav in zahvalo kon¬ venciji. Društvo štev. 13. Delegat Lau- tar nima glede društva nič za po¬ ročati, pač pa želi, da so prečita pritožba br. Poteka, ki je bila poslana na glavni porotni odbor, ker je bil prikrajšan za bolniško br. Plahnte, ki je bil napaden in ži poroča, da so vsi,, ki tam biva društvo zahteva podporo za nje- jo, Slovenci pri njih društvu in ga. Oba delegata pojasnujeta o da isto doliro napreduje, tej aferi obširnejše. Br. Pirc še Društvo štev. 46. Ker društvi pravi, da glavni tajnik izjavi, da nima delegata, proč ita brat, gl ni imel on nobenih skrivnih dopi- tajnik pismo od društva, ki ima sova n j iu da ni on zakrivil, če več dobrih nasvetov glede pravil se In podpora ni izplačala, kar se kar se vzame na znanje, zgodit Društvo štev. 47. Delegat br. Predlaga se da se podporo ome- Undervvood poroča, da je pri dr, njenemu bratu izplača. Podpira- vse v redu, da je društvo v naj- Za drnšfVo štev, 55. prečita gl. ajnik pismo, Id pošilja pozdrav plačeval asesmeut. Br. gl. tajnik poroča, da, je bil isti član vknji- žen za en dolar podpore, a proš¬ nja da pristopi br. Bobek v viš¬ ji razred, je pa bila od vrhovnega zdravnika zavrnjena, na podlagi česar jo odborova seja zaključila, krajšan za bolniško podporo ker želi društvo, da postane »Glasi ni nakaznica pravilno izpolnjena. dnevnik'toda ne prisil jen Brat glavni tajnik daje o tem Društvo št ov. 68. Del. Zupančič pojasnila. nima nobene pritožbe ne prošnje Po daljši debati se predlaga, da ih poroS;li d a jo pri društvu vse se ostane pri sklepu jednotine L na j| P p,š P m rodu in deluje za pro- seje. Stavljen protipredlog, nanr L vit in napredek jednoto, koliko reč, da se mu izplača vsa podpora, j e mogoče. Stavljen je posredovalni pred- Društvo štev. 69. Del, Mašera log namreč da plača dr. svoto, poroča, da je pri društvu vse v za katero je bil član prikrajšan, redu. Pritožb in prošenj nima, . Posredovalni predlog sprejet zI Društvo želi, da se spremeni „Gla- večino glasov. Predsednik zaključi sejo oli 12 uri popoldne. Popoldanska seja dne 24. sep tembra, 1915. J redsednik otvori sejo ob 2. uri popoldne. Oitajo se imena gl. orlbornikov in delegatov. Navzo¬ či vsi. Gita se zapisnik zadnje seje. Stavi se predlog, da sc zruši pred¬ log, ki se glasi, da društvo štev. 57. plača podporo br. M. Trojo, ker ni društven tajnik spolnil na¬ kaznice pravilno. Po daljši debati se sprejme predlog s 78 glasovi. Potem je stavljen predlog, da se ista podpora izplača. Predlaga se proli, da, se ravna po sklepu jerl- riotine seje in smislu pravil. Pro- 1'predlog podpiran in sprejet,. IVedložono da se zapisnik sprej me. Podpirano in. sprejeto. Nato prosi br,. Repovš, da se ga oprosti, kor se ne more udele¬ žili seje takoj ob osmi uri zjutraj (Manje brzojavov. Zatem se preide na.poročila de- tn roča, da jc..društvu v redu. Nima ' d.jml. pritoži)., pač pa ]>rosi, da se pravi la tiskajo v bodoče tudi v lir laš¬ kem jeziku. Prosi tildi, da sc reši I vi Zadeva br. Livajča, ki je že prejel'N bora varni' Izorn čl a n Put lusiji i rusko držat- n 8pann,*i''- > je bil im ■noralni rrai- družbe za iv * in vojnih po- ik baltiške li- upravnega od¬ lov, katere lo¬ to, kar Škodo- A vi Krnppove a -H-;-HD++h j BOJNE IVI A P El MOfSIIK V BOJ ZAPLETENIH DRŽAV t SAMO 25 CENTOV. Najnovejši bojni zemljevid, knjiga 20 strani Evi , kakor p« v bori, Je « 4! silo " v dnevnik in izraža zaupni- o glavnemu o,dboru. Dništvo štev. 72. Del. Goršek predloži zadevo br. Franka Drš- čina. kateremu se je odklonila, podpora. Poroča, da, se omen jeni bral ni držal popolnoma po pravi za kar ga je tudi društvo ka¬ znovalo za nekaj podpore. Zatem pojasnuje br. gl. tajnik celo za¬ devo natančno in kakšna poročila jc imel, na podlagi ktorili je od¬ borova seja podporo odbila. \' na . me se o tem daljša debata, na kar se predlaga, da se ravna po pra¬ vilih, in potrdi sklep odhorove seje. Slavljen je protipredlo«- namreč, da se izplača le polovico zahtevane svoto. Posredovalni predlog se glasi, d; & -■>—"> "-“jAtja- zu sirarn v barvah. | J ga je velika 14% palca v dolžino in 10 palcev v širino. so Sile Vseh v °j sk 8 številkami, nadalje se še utel* 6 T ^ Vojsku J 0tih se držav in onih, ld se utegnejo zaplesti v vojno. Skupaj deset vladarjev Zatem prva mapa v barvali pr,raz mn sedanji vojni grupirajo države, in i-,m - označeno v barvali- k ''° 111 < tel rta stran obsega, pel sv. t . vsaka voj lijoča se država koloni j’, , 'j . . Na I 1 «' 1 ' strani je v barvali trnkov, ki se bojujejo. |„ ]{jo sp ,, oi ' " se.sti strani je pii , Kj * kjer se sedaj bijejo 8e.ima stran obsega tere se bijejo velikanske pom Na osmi strani je Fran,.n razsajajo na«j t ,iej Si bojb ‘ Deveta stran nb-r-m ..., na Srbijo, kjer so se bili , - ■ na Rusko,kjer se seda ' fejših bdjtli. no. koliko ? nahajajo- žr-nif od sovra* ’ a A, 1 tr'ljo z njenim bitke. Ir Avstro Ofirsk* sko, okoli k»* Belgijo. ko 4f!r liv.stro. sinovi. jami i bierj jo Na deseti strani Rn,.,, t.1er se nahaja 1 t,|f a z jenlml . „ Ba 7 . mejami L v nal^- sp oaj si-bajta 0 terlt. 1 t. 1. st jo In meja” 1 '’ SAMO 3 o CENTOV rni %'SO istotako s tolikimi S* 1 držav, p «M V „a !eV Vseh v boj b p a se eno k„j ig # s slik ami D..)i» kl vsebu >‘ 50 krasnih slik. P . cia 80 dobi na- Bm.-ne datume glede te, podpore 1,1 1,111 ,s: pltiča podpora le od , ‘ ,C G kn , R0 -)° P»'i.javil bolnim m p’ kt ; 80 K« pri del,, 1 OM-edovalni predlog sprejet Nadalje poroča, delegat, da'želi društvo, da postane »Glasilo" dnevnik pn ne prisiljen, ter da se sede/, jednote premesti v kako legatov. Društvo štev. 61. Delegat Ste-’se ne voli v glavni odbor'člano™ drugo mesto države Illinois in da Na in or (x HO sredini le 7P iv.i t izdi-Vm /„ rn r I . 4 vse to dobite . pos ! lili o nal »nku pluje, p, jo vati HI'! < ialiei.i z bojiš KnjiR* lik* 1 j* 1 , i* 81 slovenski llst v Job« An ho John ruici A»t< jVlatiJ Frank Mike Anton N ai' Poza van> žrle jetri \' 285-2 trop« šl< 'Olll » i lij it'Tl H leti \ Waisi Pri prišle- Štiri deklice so pirnic popolnoma mige doli. Okdli dvajset, .jih je samo še spodnje hlače imelo sebi. Lastnik poslopja Ed\v. E. Dia motni in njegova žena sta bila are lovnim, ter po zaslišanja izpušče¬ na pod varščino po $25.000 na prosto. Vrši se stroga preiskava, ki mogoče prinese podrobnosti na dan. Toliko je gotovo, da se ni ozi ralo na varnostne predpise. Priča kovati je nadaljnjih aretacij. NIGE »SLOVENSKEGA NARODA". jolm Adamich je pridobil naročnikov zn. 72 dobitkov Anton Kelbel je pridobil naročnikov za .. 68 dSov John Recher je pridobil naročnikov za .48 -dobitkov Lucija Ribnikar je pridobila naročnikov za . 38 dobitkov Antov Udovič je pridobil naročnkiov za . 28 dobitkov IVIatija Leskovec je pridobil naročnikov za . g dobitkov Frank Martinjak je pridobil naročnikov zn . 8 dobitkov Mike Pershe je pridobil naročnikov za . g dobitkov Anton Kropušek je pridobil naročnikov za . (; dobitkov Kdor še m prečitaI tozadevnega oglasa na 5. strani.,.Slovenskega Maroda , naj to -stori danes ter začne takoj nabirati naročnike. _______ _ Uprava »Slovenskega Naroda". ~ STRAŠNA POŽARNA j KATASTROFA, h _v _ Požar v neki brook!ynski to¬ varni ]e zahteva! 13 človeških žrtev. — Izhodi zaprti in pod¬ jetnik se ni oziral na var¬ nostne predpise. \ tovarniškem poslopju štev. 285-28.7 Nor tli (i. ulica blizu Me¬ tropolitan Ave., v \villiamsbnr- škem delu Brooklyna je nastal v soboto popoldne požar, ki je zah¬ teval 13 človeških žrtev, med temi 10. žensk. Ranjenih pa je bilo oko- 'drngili oseh. Katastrofa je vm, ki sp je zgodila pred de lavni ca h Triangle Shift Po. v N e tv Torku, zadnji nesreči so istotako .žrtve plamenov oh življenje kot. miš v pasti. Izhodi so bili za¬ prti, torej nobene rešitve. Več hiš¬ nih blokov daleč naokoli je bilo Slišati obupne ldiee nesrečnikov, ki so se pražili pri živem telesu. Na edini varstveni lestvici na fronti poslopja so se odigrali strašni prizori. Delavk se je polo¬ tila panika, da ni bilo mogoče re¬ dnim (lotom priti na varno. Poleg tega še pride, da so se nekateri možje uprav živinski obnašali. Sa¬ mo na svojo lastno rešitev misleč, so vlačili ženske za lase, jih pehali proč, jim trgali j^deko raz telo. MAGEBONIJA IN MAGEDONCI. Poleg dosedanjih bojišč.je po¬ stala isto sedaj tudi Macedonija. momentu, ko se Bolgarija pri¬ pravlja na: oprostitev svojih bra¬ tov v Makedoniji, je tudi četvero- sporazum sklenil svoj bojni na¬ črt. Zatrjeval je, da hoče poma¬ gati Srbiji Iz njenih stisk, natne- •ava pa predvsem utemeljiti na drugi podlagi svoje dosedaj. brez¬ uspešno pustolovstvo v Dardnne ah. V Soluna so se izkrcale a n gieško in Iraneoske čele. italijan¬ ske jim skoro slede. Zapadite vla- sti so se na ta način kljub prote¬ stu Brske polastile tega važnega razhodišča železnic na baikan iker- jiolotoku. Slediia lio.li' oku ■i i Makedonije, al rej preprečil.' ■i ■. Al acedonija I a k. ! it i veli Na parniku „Rochambeau“ francoske črte je nastal ogenj. — Baje ni velike nevarnosti- V tukajšnji tirad francoske pa iv.hr mine družbe je prišlo brezžič¬ nim brzojavnim potom poročilo, da sc nahaja parnik »Roeharn bonu" na visokem morju v plame¬ nih, da pa začasno ni nevarnosti, in da upa kapitan doseči prista¬ nišče llalifas. Po kapitanovem poročilu se je pojavil ogenj v srednjem skladiš¬ ču za premog, vendar upa, da bo¬ de mogoče preprečiti razširjenje plamenov do prihoda v ITalifas. Parnik je odplul v soboto iz New Vorka, ter ima na krovu nad 400 potnikov. Namenjen je bil v Bor- deaux. Policija zopet sluti »zaroto" a la Fay, Seholtz in drugi. Meni namuee, da je kak »zarotnik" po¬ ložil bombo v skladišče. Tukajšnji zastopniki družbi 1 pa naznanjajo, da Ve nastal ogenj sam od sebe. nu oblast vu, za l-j..'ii|io uiem in ekonomičnem m ko važnejša. Spozna sc In takoj, če se pogleda na njeno razmerje na balkanskem polotoku. Ta je razdeljen • po svojem goratem se¬ dava v dva pr, V zapadnem •a goriiv e v er.a p Vtl e j različna dela. ■nahajajo i tizl jo V lem o- elu se ki M j 11 gvr. ■ .i.ili- go \ ma, ■na t ‘r i morje. k Vir ji i gorovja teže: i 'nacija p v.!. r: • v i tv.v ie reke Ncrcivc, ! i< crsua in napo! pnlrijnrl nagoni ter Albansko A se te dežele težo na zapad. Dru¬ gače pa vzhodni del Balkanskega polotoka. Tam se razprostirajo gorske črte od za pada na vzhod in se naslanjajo na gore Balka¬ na, ki tvori razvodje timoške do¬ line. NAM POŠLJITE CENTOV V ZNAMKAH IN MI VAM POŠLJEMO Z OBRATNO POŠTO K Dva zemljevida od Evrope v barvah, dva krajevna zemljevida, sedem vojnih kart z natančnimi podatki in številkami, ki se tičejo vojne. EVROPSKA VOJNA LETA 1914. SACHER SALES C0. 63 Park Row, New York, N. Y. \ zvezi z Balkanom se dviguje veliko višje gorovja Rodopska, Ozegovska in Rilska, A.ivar.jajoč ‘ ri dele gorskega okvirja. Zapad¬ li del'tvori sedaj Bulgarija, ki je m naravi odprta iiroti Aziji, vzhodni in zapodili del Balkan •dl e ga | >oii >I.i»k;i pa vežeta ud Do iia vi' dpi'. Srbija ill Macedonija. I’r v a obsega, dolino Morave, slednja postaja šele v dolini Vardarja no litično-geogratična skupnost. Rc ka Morava in Vardar tvorita naj važnejše doline Balkanskega pol¬ otoka. Bo teh dveh dolinah teči železnica od Belgrada do Soluna, ki je najkrajša pol iz srednje in zapad n e Evrope do Ege iškega morja. Skozi Maeedonijo pa vod tudi največja in zelo važna pro metna črta od Jadranskega ohrež i ’ kakih 250.000 Bulgarov in 50.000 Kueovlahov, ki pripadajo grški eerkvi in se prostovoljno koloni¬ zirajo. Vsak, ki je prepotoval Ma eedonijo, je čudom oparil ta etni- ško spreminjajoči pojav, ki z vo¬ dnim asimiliranjem slovanskih, albanskih in rtnuenskih narodov obnavlja Helenizem, pojav, na ka¬ terega je opozoril že Fallmeraver. Srbi živijo v Maeedoniji v se- vornem goratem delu i Porečje. Španjolški Židje so se nasedi vsled izgnanstva i/. Španije v Innu. Oni tvorijo ttr’glavno maso prebivalstva, 60.000 osoli njihove ga plemena daje moUii obličje ži d o v skega i n ost a. M obatned a n sk e- ga življa v Maeedoniji s. 1 con, zadnjih turških vojaških matri¬ kah izleta 1910., na kakih. 900.Uo, duš. Ti se sestajajo iz Alban¬ cev, Turkov, nomadnih s o'o u škili plemen, .liirukov in Konjarjev Slednje imenovani dve plemeni sta se priselili kot ovčji pas'' velblodov iz Azije, dandanes -pa se pečajo z rejo malih gorskih konj. Razim teh pa se nahaja p macedonskih gorati še vse p< drugih narodnosti. Razpršeni stanki narodov in plemen, ki le privabila lepa tviaoodonska žela, kakor privabi, topel, žare plamen vešče Macedonija se deli po svoii to pografični sestavi v mnoge \Vcji in male doline, katerih kulturna središča so civilizirano ljudstvo balkanskega polotoka. < »lavni kraj in naravno središče je So'u :i ki leži na krasnem rodoviten obrežju, Turki so iz urtiijrvih ra.z- r.gr.v odvrnili del naravnega pro meta \z Soluna v ('arigrad Pc. bnkareškem miru je postal Solun eda.j grški mesto brez potrebne¬ ga zaledja, ki je bilo, kakor znano dodeljeno Srbiji. V starem veku se je imenovale. Macedonija le ozko ozemlje okoli Soluna s Pello, rojstnim krajem Aleksandra Velikega. Danes leži tern mestu revno grško selo Bellos. Solun je zgradil mo, gr kralj in ga imenoval na čast svoj soprogi Tesaloniki Od 5. stoletja aprej je bila Macedonija slovatv ca dežela, a šele v 8. Stoletju so naselili Bulgari, prastar altajski narod konjenikov s turškim jezi¬ kom. Pomešali so se brzo s Slova¬ ni, pozabili svoj tiia terni jezik in deration oi laibor' začeli ustanavljati prvo slovan |bode 1 rajalo dva k ko-krščansko državo v Mače,do sk 0Ž!G SE BLIŽA. C AS JE, DA SE POŽURITE ZA DENARNO POŠILJA- TEV KOT BOŽIČNO DARILO SVOJCEM V STARI DOMOVINI. % časa do Božiča, pa vendar so ti prazniki pred Beda Je sicer nekaj "'™'n vsi ve™, Kako ,i. lam v težko priz.clcti li vojne dobe, bivata po hišah. Vemo, kaico nedolet.nim bratom, ko so n.pbo m žalost, strašne se godi našim slarišem, sestram m - _ ^ pri p ros tem vojaškem v. branilci ji na bojnem po ju ee ze I - J , nioi Beda in ža grobu večno spanje ali pa loz.jo ranjen, v kak, r - h,sl ! De pa smo pustili v stari domovin, ženo m deeo, z.ms kuti nj, se ne godi mnogo bolje. ^ ^ dne vib. Morda Sc kr« za božične praznike. Denar Po o :,žnih spominov, ima .Še bolj žalostno bo jim. •ha ne bo.-.-.j ; ' ; L ’ * Primožite torej svojim drageem \ na pomoč ob Božiču, tem dvojno vrednost,, je deli Ne recite pa: Saj je čas Dolga, je pot do stare l'„ Minki!,, skozi Skamlinavijo, .raja km /t avstrijsko našlo iz new Ameriki dnevu nul. , m krščanske ljube/.. 'domovine, dvakrat, daljša radi vojne hodi avstrijska pošta # in le nevtralni parniki pridejo 14 dni do odhoda prihodnega .vorške litlus „ __Banka v Piti Na p. oJ.tolno.il opozarja hnrghn, Pa., v svrlio, da svojcem v _ no denarno davilo dospe k isl im pi a\ <>< asu - , • ^ požari Tudi mi, iz naše strani, poživljena, svoje rojake, naj se p > - jo s svojimi denarnimi pošil uitvanu za .ste tlosegle svoj namen ^ zčz rr v Pittstmtklm. ^ za. izročeni denar, najhitreje m ob na.|- Prva, Druga.. Narodna Banka stari domovini namenjeno božic božične praznike, da bodo mil spomin in tolažba svojcem dobro znana Banica, vostjo, s popolno garancijo ,I1Z 'Njen‘naslov je: First-Second National Bank, Pittsburgh, Oorner Fiftb Avenue- & VVood Street, _ v — a do Carigrada. Teče še vedno eravno od Bilolja do Soluna in ul tu do Carigrada že nadomešče na po železnici, ob stari, slavni imski cesti Via Egnatia militaris Romanornm, ki je izhajala iz Dra a. Macedonija je vsled tega 1 prometno-polil ičnem oziru naj važnejši del polotoka. Samo bzo gorski prehod jo veže s Srbijo Irugače jo.oddeljena od Srlii.je ii Bulgarije z visokimi gorami, čez katere je le malo ozkih prelazov V St ah) Srbijo vodi iz Macedoni je Kačanski prelaz na Kosovo po Ije, slavnoznano po bitkah, ki sr se bile na njem. Iz Bulgarije sc oride po dolini reke Strume in dolinah Krive reke in Bregalnii doli v Maeedonijo. Od Urške j deli razvodje reke Bistrice, oi I.Vakije pa jo dele višine, ki obi ja jo vzhodno obrežje Mesto. Daši leži v isti širi liski stopnji s srednjo in južno Dalijo, ima 1 dežela razen nekaterih krajev v morju, le zmerno kontinentalno podnebje. Po zimi zamrznejo vse reke. Sneg zapade nizko doli do gorskih podnožij. Tedaj se brzo. preseljujejo napol divji pasč... rodovi z visokih gorskih brd ravnine ob morju, kjer prezimil jejo s svojimi čredami. Macedonija je tako velika kor Štajerska, Koroška in Kranj ska dežela skupaj. V zadnjih le tih turškega gospodst.va je štela približno dva in po! mili iona pr bi val cev. Polna naravnih zakladov in ze lo rodovitna, je samoobsebi vzbu¬ jala že iz davnih časov poželjivost- sosednjih narodov. Vsled tega je postala Macedonija v narodnost¬ nem pogledu prava zmes narod nosti. Število tu živečih Bulgarov gotovo presega en milijon. K te- San Francisco, Cal„ 7. nov. Danes je bila tukaj otvorjena 35. letna konvencija »American Fe- Zborovanje a Predsednik Gompers je po o. n i j i Celo njihovi m: j večji dedni I t.voril.venem govoru predložil zbo sovražniki, Grki, so spoštovali rovaleem letno poročilo eksekn- jih kulturno dostopnost in spo livne oblast i. Poročilo naznanja sobnosl za civilizacijo. 400 lel soj med drugim, kako uničujoče je bojevali pozneje Bulgari in vplivala vojna na delavstvo v ki za posest bogate pokrajine, - Ameriki. Z ozirom na poizkuse, klor so se toliko oslabili, da niso motili mirni obrat mitnicijskih to mogli ubraniti Srbom pod vod vam pravi poročilo, da so bili to stvora desetega Nemaniča, earjr. i protinevtralni čini. Stjepana Dušana, zasedanja Ma Poročilo priporoča, da bi se vr- edonije in njihove začasno I Sil svetovni kongres'delavcev isto- V San Francisco, CaL, se je začelo zborovanje te velike ' ivske organizacije, —• Vr¬ šilo se bode dva tedna, - Gompersevo poročilo* London, Anglija, 4. nov. — Na -konferenci poslancev nemškega državnega zbora, ki se je vršila pred kratkim v Ainsterd a mn (I) je bilo baje sklenjeno, da, stavi Nemčija sledeče mirovne pogoje: Aneksijo Belgijo, aneksijo fran¬ coskih provinc do reke Maas, a- neksijo Kurlandsko, ter vojno od¬ škodnino v znesku trideset, mjli- jard mark. Za večerne šole v našem mestu ni denarja patrijoti na Wall .Street pa hočejo vreči 500 milijo¬ nov v žrelo trojnemu sporazumu. IŠČE SE zanesljiva Ivrdka, trgujoča s zem¬ ljišč, nuillie 7707 istate firm), ki bi pre jevanje in prodajo velikem ob; {real vzela nase zemljišč, v na A. J, NORMAN, Cist Ave., N. W. Seattle, Wash. m S Visi)., po bitki na Ko-1časno in na istem kraju, kjer se n, so počeli Osmani|snidejo delegati za sklenitev mi >svojevnti si deželo in so j asti. V b ■lo vem ] em 15. stoletja popolnoma ],ofi- jarmili. Težji kakor turški jarem pa je bil bolgarskim Maeedoneem vpliv grške cerkve. Vladike patripar mta se niso strašili nikpkib sred 'a preprečijo obnovitev o! sovražene bolgarske narodnosti e!e ko je Rusija v svrlio oslabit¬ ve grške cerkve, dosegla leta 1870. v Carigradu bolgarski eks arhat, so dobili Bulgari narodno cerkveno oblast in s tem podlago ;a politični preobrat narou.i sko-turška vojska je prinesla se¬ vernim Bolgarom svobodo, ko so te I. 1885 združili z vzliodnin Bulgari. se je pričela borba za osvoboditev .juga. Prebi va h,I v< Maeedonije se je vdeleževalo I borbe z vso močjo. Začetkom 20. stoletja jy zasnovalo revolucijo mirno organizacijo, ki je imela v vseh makedonskih mestih -svoje odbore, s svrlio, da pripravi splo¬ šno revolueijonarno dvignjenjc. Ponesrečena vstaja na severu 1903, je bila s krvjo udušena, bi la pa je povod, da sta Rusija in Avstrija započeli refoVmno akci¬ jo, sklenjeno 1. 1903. v Mnerzste- go. Ker se je stvarjalo Macedoni jo kot.politično enoto, so se Grki m Srbi upirali započeti ri eiji. Od leta. 1909. .je pritiskala Ru¬ sija .v Sofiji k sporazumi jen ju s "srbijo glede Maeedonije._ Skl en i-| vseli la se je balkanska zveza, ko ru. 'Takšen kongres je potreben. Vsi 1 mednarodne unije se naj po¬ zove, da podpirajo ta načrt. Bovprcčno število članov Ame¬ rican Federatioo of Labor je zna¬ šalo v preteklem letu 1,946.347, torej 74.824 manj, kakor leto prej, Od leta 1908 še ni bilo tako nizke¬ ga števila. Upati pa je, da se or¬ ganizacija po vojni zopet, ojači. Izdatki za. leto 1915 so znašali $303.985, dohodki pa $271.625. ¥ V S BRYAN OŽIGOSAL WIL- Washington, D. 0. G. nov. — Mirno in stvarno,-a vendar jako ostro je kritiziral bivši državni ajnik W. J. Bryan \Visonov go¬ vor, katerega je imel predsednik v četrtek prigodom nekega ban¬ keta, in v katerem je priporočil večje objoroženje in razširjenje vojaške službe. Bryan pravi, da tega ni prav nič treba., ker živimo z vsem svetom v miru in se nam tudi ni treba bati, da bi nas kdo napadel. Nova Wilsonova politika bi "nam prinesla militarizem in ne¬ varnost vojne. FINANČNI O G LAB. ■»> •:«• <«• •»> m. •<«* •:«• <♦> dl/ifi llrt f TJ!Jsl TRETJE H.ommmu ,umo ru^. 'Podpisi za tretje avstrijsko vojno posojilo se spremajo do Vi 3 0, NOVEMBRA 19 15* ^ Tretjo'a vstrijsko vojno posojilo se izdaja kot drugo posojilo $ v vrednostnih papirjih, ki se obrestujejo po .4 in pol odstotka, ter so opremljeni s obrestnimi kuponi, ki zapadejo vsakega 1. 4jj maja in novembra. Podpisi se pošljejo dunajski bančni družbi (\Vierier Bank p verein), ki hrani vrednostne papirje brezplačno eno leto in jih $ upravlja. Vsak udeleženec dobi potrdilo od dunajske bančne* drnžlie. N Cona zn 100 kron vojnega posojila ... $ 15.00 Cona zn 1000 kron vojnega posojila . ju50.00 Na zahtevo se morejo poslati v ml postni papirji kateremu- $ koli v Avstro-Ogrski in Nemčiji. • (ji Slovencem v A.meriki se posebno priporoča, da se opišejo ^ za to posojilo. Ker se jim ni mogoče vojskovali s svojimi hrabri - ml brati v stari domovini, jim naj tem potom pripomorejo do zmage. Domovina ne želi milodara, ampak posojila, zn katero varm da 4 in pol odstotkov obresti. /'a pojasnila pišite ali se zglasite pri Sl! E E C T •^ oom N e w Y o r k. . m [JIt D L O 1 5 17 BATTERY PLAČE, Zastopnik ,,Wienor Bank Verein". Slovenci in Slovenke, naročajte se na »Slovenski Narod", najbolj¬ ši slovenski list v Ameriki! Pa. Adv. mu pride 200.000 Grkov, ki biva jo v mestih in obrežnih vaseh in vojna. Bulgarija je strani napadena, odstopiti soj vsled bilka roškega miru večji del vladajoče rusofilske struje V* Bul- Maeedonije, izjavila pa je la ko j gariji privolile, d asi nerade, v d- po svojem kralju da ne smatra liiev Maeedonije. Po turški vojni osvoboditev innaedonskih bratov pa je Srbija zahtevala .celo Mače- za dokončano donijo kot vojno pridobitev. S Z ofenzivo Nemčije in A v tem se je vnela druga balkanska,|se je pričelo graditi novo poglav- morala. od ; e v zgodovini Maeedonije, DR. RICHTERJEV PAIN EXPEILER ZOPER REVMATIZEM, NEV- RALGU0, 0TRPNEL0ST SKLEPOV IN MIŠIC, ZO¬ PER INFLUENCO, GLA¬ VO IN ZOBOBOL. Pravi lek se dobiva v zavitku, kot ga slika predstavlja. Od¬ klonite ga, ako na zavitku ne najdete varnostne Znam¬ ke „S i d r o“. Po 25 in 50 centov v lekar¬ nah ali pa naročite naravnost od F. AB. RICHTER & CD. 74—80 Washington St., N E W Y 0 R K, N, Y. ii. .npv^othi^.iSsiS,. s “*' s=' SLOVENSKI NAROD (SLOVENIC PEOPLE,) Established 1906. Published every Thursday. Felii Dolinar. Pren. C. Kolstad. Sec*y & Ireas. Published by Slovenski Narod Publ. Co., Inc. AMERICAN IN ŠPIRIT- FORE1GN IN LANGUAGE ONI.Y The best advertlslng Medlum to reach the Slovenic people in the United States and Canada-_ Entered as second class of mail matter at the New Tork Post Office undei act of Congress of Mar ch 3. 1879. ___ “ Naročnino pošljite po Post,- Express- ali Bank Money Orderju, ali pa v registriranem Pismu na: — 8 - ,.SLOVENSKI NAROD" 45 Vesey St. New York, N. Y. 9th YEAR. — Thursday, November, 11. 1915. — No. 38. • NEODVISNEGA USTA NAM JE TREBA, Slovenci V Ameriki imamo, lahko rečemo, še preveč slovenskih listov, toda le malo je takih, ki bi si upali pisati popolnoma nepri¬ stransko. Samo da gre »biznes", pa je vse dobro, in če jim pade kaka drobtinica z mize oderuhov naroda, radi zatisnejo obe očesi Saj se ni težko prepričati o tem. Samo oglase v teh „delavskih‘ ‘ li stih si oglejte. Cele kolone polnijo priporočila zakotnih šifkartasnic. zakotnih bankarjev, raznih, čudežnih zdravil in mazil, ki so dobre za proč vreči, itd. Večina teh oglasov priporoča švindlarska pod¬ jetja, ker jim le-ta dobro plačajo prostor v listu. In na visoke cene goljufivih oglasov so se izdajatelji teh listov že tako privadili, dr pošten slovenski trgovec skoraj ne more oglaševati v slovenskih listih, kajti poštena kupčija ne da takšnega dobička, da bi mogl plačati za enkratno objavo oglasa od 75 c do $1.50 ali še več. In toliko ali še več morajo plačevati razni mazači za svoje oglase \ slovenskih list ih. Ljudstvo veruje takšnim oglasom, ter kupuje za drag denar ničvredne stvari, da, bolni barvano vodo ali celo strup ker upajo, da jim bo kak tak mazač z oglaševauimi ničvrednimi naravnost škodljivimi sredstvi pomagal! Je nekaj poštenih tvrdk ki tudi oglašujejo v slovenskih listih, a so jako redke. Vsakemu pametnemu človeku mora biti jasno, da »profesorji" ki »zdravijo" bolnika od daleč, niso nič drugega, kot navadni švin- dlerji. Izdajateljem listov je to dobro znano, ali ker dobro plačajo, ne posvarijo ljudstva. Razni Collinsi se šopirijo v slovenskih listih, slovensko ljudstvo pa plačuje. ,,Neodvisni" in ,,delavski" listi pri¬ našajo oglase zakotnih bankirjev, šifkartašev itd., vidijo, kako ne¬ usmiljeno derejo nekatere propalice naše rojake, a si potolažijo vest z dolarji. Listi vendar niso zato, da hi gulili bralce, oziroma jih pustili guliti, ampak da jih poleg drugih dolžnosti, katere imajc vršiti, tudi posvarijo. To še posebno v tujini. Pa ne samo to. Od pocetka vojne so začeli nekateri listi celo v uredniškem delu siliti rojake v pogube. Koliko je bilo vika ir krika, da se moramo otresti avstrijskega ..jarma", ter priti pod drugega, ustanovila se je in sramotno propadla nekakšna »Liga"-, o katere namenu ni bilo nikomur ničesar znano, in kaj so dosegli s tem? Da se jim roga vsak trezno mislec človek. Če bi nasedli Slo¬ venci na to limanico, bi se morali smatrati za prognance, ki se ne smejo brez kazni več prikazati v svoji domovini; niti na obisk ne bi smeli več priti na lepo slovensko zemljo! Sedaj, ko hrabre av¬ strijske armade in vojska zaveznikov povsod zmaguje, se'sic. ravnost bajnih denarnih za vojne potrebščine um D«^dte„ tiila njegova naj vazne j s ta: delavsko silo in ka P lta ' kt _ Vsa podjetja, ki nišo v dneK skrbovanjem vojne v ustavitev ait živi jen- se zato ne ui zvezi z o; le, so obsojena vsaj na prav tesno omejitev s jih obratov in današnja kriza < n životariti ' edino še onim pol J( jem, ki so tu, da-oskrbujejo člo¬ veštvo z najnujnejšimi skimi potrebami. Narodno premoženje množi, ampak konsumira Mino bolj in bolj, ker ne najde v pro¬ dukciji novih dobrin nadomestila za porabljena dobra: Kai se P 10 ducira, je namenjeno vojni m s tem za gospodarstvo izgub jeno, v vojno ladjo vložena glavnica je neplodna, dočim je v industrijski tvorniei naložen kapital plodono- sen. Zato bo gospodarska kriza pie- živela vojno ter še nadalje leža¬ la kakor mora v obliki depresije nad vsem gospodarstvom, dokler :e ne bo to ojačilo in izlečilo glo¬ bokih ran. Doba gospodarske re¬ konvalescente bo v posameznih vojskujočih se državah različna in odvisna predvsem od njih eko¬ nomične organizacije in moči ter od virov narodnega bogastva. Po nemško-francoski vojni, ki je stala Francijo z vojno odškod¬ nino, plačano Nemčiji, vred nad dvanajst milijard frankov, je ra¬ bilo francosko narodno gospodar stvo celili 8 let, da je prebolelo od vojne povzročene udarce. Stro¬ ški sedanje vojne bodo za poedi ne evropske velesile mnogo večji. Ni jih mogoče že sedaj preceniti, ali z vso gotovostjo moremo trdi¬ ti, da prekašajo v posameznih dr¬ žavah, izimši Italijo, ki je stopila šele pozneje v vojni koncert, že dosedaj 10 milijard. Denarne rezerve bo svetovna vojna izčrpala za več časa in dol¬ go se bo po končani vojni čutilo pomanjkanje kapitala, ki se.že se¬ daj pojavlja v vojskujočih , sc.,(lip, zavali. In ko bo gospodarstvo naj¬ bolj potrebovalo denarnih sred¬ stev, da vzpostavi iu obnovi prej¬ šnja podjetja, mu bo denarni trg odrekel svojo pomoč. V prvi vrsti bode prizadeta in¬ dustrija iu industrijske države bodo najdalj bolehale na gospo¬ darski križi, izimši, da l>i njih prebivalstvo s lesa vrivanjem pri¬ hranilo zadostno kapitalij, ki bi jili po končani vojni brez stralni pl&ciralo za mastne obresti in s tem financiralo industrijska pod¬ jetja. to rentirala več let po sklenje¬ nem miru. Delagua, Colo. — Cenjeni g. urednik -. — Odmerite mi kak ko¬ tiček v priljubljen , nam listu »Slovenski Narod", da opišem nek žalosten dogodek, ki se je zgodil tukaj pre,. .edavnem. Pri Tak proces tesavrirauja v veli. kem obsegu se odigrava pred ne, Šimi očmi ravno na Francoskem, kar mora vsakdo pripoznati, ki količkaj pozna francoske narod¬ nogospodarske odnošaje. Franco- sko ljudstvo, čegar bogastvo je postalo že tradicijonal.no, dvigni- lo je tekom vojne ogromne svote. denarja iz denarnih zavodov, i u francoska vlada ne najde na do- uničen. Irgu potrebnega kredita, ampak ga mora iskati v inozem. stvu Od tod začudeno vprašanje: Kain pa je dala Francija svoj ka pital?" Ta proces je tekom vojne za državne finance, državni krc- dit in tudi za narodne finance ter gospodarstvo skrajno škodljiv i u nevaren, in ni vedno gotovo, da njegove koristi po vo.pii odtehta¬ jo njega škodo tekom vojne. Nasprotno pa bodo ajgrarne dr¬ žave takoj po končani vojni našle v zemlji bogat izvor narodnega blagostanja. Lahko bodo* uporabi- e vsled pomanjkanja tivornične- ga dela brczposleni delavski ma- terijal za intenzivno obdelovanje svoje zemlje tudi z majhnim ka- pitalom. Za agrikulturo jfc potreb- no v primeri z industrijo manj ka. pitala, ker ima agruacc že v zem-. [ji sami naloženo vsaj toliko glavnice, kolikor industrijec v tvorniei in obratnem fondu. Zato je opažati že sedaj živo tendenco, ki gre za. nalaganjem denarja ravno v zemljiščih v spe. kulativne svrhe. Nemški kapitali¬ sti mislijo n. pr. najti na Ogrskem za to ugodna tla. Tudi Slovenci smo po veliki ve¬ čini poljedelski naroo . Leta 1 BOO se je bavilo med 1,1921780 avstrij¬ skimi Slovenci nič manij nego 896 tisoč 8o oseb s poljedelstvom, te¬ daj okoli 75% vsega ljudstva; iu po zadnjem ljudskem štetju od leta 1910 je še vedno okoli 70% vseli avstrijskih Slovbnccv žive¬ lo od poljedelstva. Slovenski kmet se more sicer prištevati le med male in srednje posestnike in njegovi pridelki ne igrajo na svetovnem tržišču nika- ke vloge, ker pridela, izimši ne- kaj produktov (vino, krompir, »južno sadje in IjfO.Jc za rabo: ha Primorskem in žitne produkte celo Ali vendar more navzlSc temu sa¬ mozavestno in brez ;#rahu zreti na svoj gospodarski položaj po končani vojni. Zemljiška renta se bo dvignila, bilo vsled cenili delavskih sil, bi¬ lo vsled pomniljkan.pi inozemske konkurence zlasti v prvih letih. Pred vsem pa, se bo živinoreja, ki so je tekom vojne zelo deeinhra- la, ponekod skoro iztrebila, boga- Slovensko ljudstvo'lahko samo¬ zavestno in brez bojazni zre na¬ sproti svoji <»o.i-v„,i„, st.i svojo RQ ».'i- nora zifo kupovati spod arski bodoeno- Slovenci in Slovenke, naročajte se na »Slovenski narod“, v. ’< i. ; v najboljši slovenski list v Ameriki! šlo je do prepira med Slovenci in izdajalskimi Lahi, in slednji so naenkrat začeli streljati s ,,»mo kiesi na nase rojake. Ena krogla je zadela naročnika našega lista »SKvenski Narod", rojaka Emil Tomšiča v glavo, da se je na me stu zgrudil mrtev na tla. Nadalje je bil težko ranjen z nožem Jakob Zel. Več ali manj hudo so bili ra- njeni še Franc Štavor, ustreljen v desno ramo, Jakob Knafelc, ustreljen v levo nogo in Anton’ Šajni, katerega je zadela krogla v trebuh, ter je njegovo zdravst¬ veno stanje zelo opasno. Vsi ome¬ njeni so naročniki »Slovenskega Naroda". Tu se zopet vidi, kakšni 10 Polentarji. Ker v starem kraju m morejo ničesar opraviti, pa t u mpadajo naše rojake Tukaj je bil pred kratkim agent kramarjevega lista, opravil pa m nič, kakor da jo j e hudo skupil, kar ste ze poročali v pre iš nji številki. 1 Js ’ Pozdrav vsem rojakom .Širom Amerike. Anton Udovič. KDOR SE NI DRŽAVLJAN naj prebere tale oglas. n i a V in a oS j™ 0 knj ! žicc llaterc vsebujejo vpraša- odgovoriti pred ^ s P lošno Potrebno znati =1« in od «“' VOT * » vsak sam nauči kako mu hiT ^ Ur ^ ena ta -ko, da se lahko ** «« p ?aZ n SOdniii ‘ rebl od S ;ovar i a,i ' v Ameriki “ dru S e za vsakepi Pogledu državljanstvi e . bna navodila v ne pošte i t. d. Cena tej prepotreh° St £ lh hranilnic - P aket ' katere pošljite na uprav? tega 1^ knjlZlcl -> e 25 centov, ZA RDEČI KRIŽ V LJTb L J A nT 1 ’ Meiega - v Ljubljani-. 8e .ioji U arfi - *• - M st . Nw .v» rk 4 7:»Tv aJ u lk: J0HN JURKAS ~~ 9th St- New-York Citv. ZastopSilf 1 j“hn TI tL H 0LEŠE K 275 W p rK " St ' Brookl y“ N L Na^»* A A E s ' « JOHN ppt N 1 ° MA Č, 331 640 Warrm St. Brooklju, Krajs™® S EEKA ' m Pta a ' 24th s <- »*«■ W Ijani" prosimo . allSca > odbore i n Ave ‘’ New -York City. čik se »Rdečega kri^ odsle J nadali e »? nike >» R dečega križa v Lju b ' Mr. JOS. PAVLIČ S V I * jubl jani<' ® braca Jo v vseh zadevah, W°; Pevke pa naj pošiii n - ~~ — 9th St m * m enovanega tajniR*’ TVarren St. BrJ>kly * N b v gajniku & Uh ' City ’ nabraD f 5 ^yn. N. Y. u> Mr. j 0H n JURKAS, ml- 641 iz sta sW ll ..f v gi-ob n-ožgamtl. VJ ^lik P° žar ' B*«. Slednjuu njih pridelkov i 5 ca in 5 prašiče Ivako je »ast _ in 5 prašieei no Škoda je l»'< u« itel je precej na Kran takih krajev, kj« nemogoč)_kor, je a li iz krajev, kje ^asiio Italijani, se jc pokazalo p utvori v Ljubija ske otroke. Zeli glasijo Puli m' : Jjrita z ros soče goriških be ski pouk. jiouk v obhodno potreb- ca za gor iške be ni jih poživijo, i tak pouk med 1 IjeuO bo za nje V Ljubljani* s- go na to, da ^>e \ je kruha brez I groženo je z veli ki bi se pregrei v Ljubljani rast K 20 v. liter, bi 1 K 60, kaj bo še novo povišanje, so gostilne polni po gostilnah v mnogo že lisk eg; in starega. — C se nekam raz ki je bilo dobiti b> oglom, sedaj ji Pač ždijo doma kako bo po zim vrnilo na Goriš zimo in pa, ker mu sredstva ; te spre vili peoe ,,| katfcnli je včam srečnega beeui se je prikupil i vij o : »noi begui se boje snega. Letošnja vins letošnjo trgatvi •l a R. Dolenc članek, i z kufr O, kakih še ucj, gah lanskega \ i ni govora. r K ,‘ P° dosedaj g 0t I; - ,11 v tl * r « sežeri i 11 cenah. Prav dobro oj a Po 9 o v. ii[ c ., r ako .bo brezdv, osnjega prid,.) . pojn-f ozirom m n r;- -"r nai i’ da ' la D ob na t/ 16 l(,) ' Vir, ^ U koj v ipav e se - ovStov io j »b ■ n 1 ' M deUk f IZrt dnoi». Aji ' relo. z <=°duj Or P gorčic ic v da” S " Post- J0 stiRi lL e\e .. - Pod , cin ^'ovon, s Pis i* dsl, 5 1 >«‘- Žiti ,» lla!s eui - iz Pl ’ev 0( i . p °re.s. ) r ll ' » ^ »M, ■Lesa dom iv 6 j e kuv a» 1 j»‘ d b o.j, , se 1)1,1 dr T J ri »«iV« ^ieč‘< ZUa eilh o,. ’ ki Prih k ’ U ' t,- ° Z 1 ; 'preva* 110 ,J *>ški v' at «i.i Ua hod a ° SPuu tir*®*' >«s^sBeša(j^a-si ‘iStOTENSK! WAROD“, 11. novembra 1915. Novice iz stare domovine, pS 1 topov tam §ori v raju ob KRANJSKO. priliki priobčimo morda ene ah uru^o pesmi originul in prevod. | Rekvizioija kovinastih predme¬ tov. — ..Edinost - ‘ v Trstu poro ea : Po 28. bolj hoj enih. ruskih ujetnikih septembra t. 1, izd; am ministerijalni naredbi se je odre- Umrl-je v Ljubljani v eni tam- < ka.jšnjih rezervnih bolnišnic Ivan n j • Prezelj iz Cerknega, 47 let star, “ S * daj . ludl * u Av,itt ^ 0 'ekvi- gluzil je pri tamkajšnji delavski / " stotniji. V X>'ob ga je spravilo vneti?'. možganske mreže. Vvlik požar. 1 /, llrenovic v ppstojm kmu "raju poročajo: Nfedavno tega je tu pogorela ljud¬ ska šola, potem trgovina t. Za¬ man ter hiša posestnika Matije Boleta. Slednjem je poleg letoš¬ njih pridelkov pogorela ena te- lica in 5 prašičev. Človeških žrtev ni. Kako je nastal požar, ni zna* no. Škoda je precej velika ter je deloma lirita. z zavarovalnino. Goriških učiteljev in učiteljic jo precej na Kranjskem, to je. iz takih krajev;, kjer je šolski pouk nemogoč, ker je kraj tik fronte, a li iz krajev, kjer gospodarijo za¬ časno Italijani. Da jih je precej, se jc pokazalo pri razglasu, da so otvori v Ljubljani šola za begun¬ ske otroke. Zeli pa se. da se raz- glasijo tudi na ■ lajerškem in Ivo rošh m i" "umni. kjer ie na t 1 soče goriških beguncev in je šol¬ ski pouk, pouk v ročnih delili, ne- obhodno potreben. Posredovalni¬ ca za goriške begunce v Ljublja¬ ni jih poživijo, na j' se oglasijo za tak pouk med begunci. Preskrb¬ ljeno bo za nje tam čim najbolje. V Ljubljani sc sedaj pazi stro¬ go na to, da se- v -gostilnah ne da¬ je kruha brez krušne karte; za¬ groženo je z veliko globo tistemu, ki bi se pregrešil. Cena vina v Ljubljani raste: cviček je po l K 20 v. liter, belo po 1 K 20 do 1K 60, kaj bo šele. ker obeta se šo novo povišanje. No. kljub temu so gostilne polne. Opaža se, tla jo po gostilnah v Ljubljani vedno mnogo ženskega sveta, mladega in starega. — Goriški begunci so Senekam razkropili; uckaj časa je bilo dobiti begunca za vsakim oglom, sedaj jili je videti malo. Pač ždijo doma in premišljujejo, kako bo po zimi; nekaj se jih je vrnilo na Goriško iz strahu pred zimo in pa, ker so pošla marsiko¬ mu sredstva: tega in onega pa so spravili proč »prokleti begunci", katerih je včasih polno okrog ne¬ srečnega begunca. Tudi Lahom se je prikupil izraz begunci, pni vij o: „noi beguusi". Ti še najbolj se boje snega. Letošnja vinska letina. Pred letošnjo trgatvijo je priobčil vod ja R. Dolenc v ..Gostilničarju" članek, iz katerega posnemljemo i 0 kakih še sedaj obstoječih zalo¬ gah lanskega vina na Dolenjskem ni govora. Vse je prodano in to po dosedaj gotovo še nikdar do¬ seženih cenah. Prodajalo se je prav dobro blago po 6U. tla. celo po 90 v. liter. Kakor kakovost, tako bo brezdvomno tudi cena le¬ tošnjega pridelka kaj različna. Iz v sega poprej navedena in z ozirom na današnje svetovne raz- met ’ e se sme po vsej pravici skle- Ptdi, da na Dolenjskem pod -10 vi- nar jev ne bo dobili dobrega vi- rta in to takoj po trgatvi. — lz bpave sc ruje, tla so tamkajšnji rinograduiki radi tamošnjili iz¬ rednih razmer in obilih letošnjih gostov pričeli v trgatvijo že ta¬ koj ob Malem .Šmarnu. Tamošnji Pridelek pa bo vkljub temu got.o- Vo P r av dober, kajti sliši se le en glas o letošnjem zorenju tamo- hI1 jega grozdja, namreč ta. da je vredno zgodaj popolnoma dozo¬ relo. Gregorčič v nemškem prevodu Poročali smo že pred daljšim' rasem, da .je dunajska ..Reichs- post ‘ priobčila nemški prevod Gregorčičeve ..Soči", ki ga je po- SI *elo potem veliko nemških listov »Reiehspo&t" pa je pred kratkim P°d naslovom ,,Simon Gregorčič, ® lri slovenischcr Diehter tler Va- e Uandsliehe“ priobčila kratek o našem Gregorčiču in nein- s 1 prevod treh njegovih pesmi j z Peresa Rudolfa pl. Gradovima, ui sicer ..Cesarski razglas", ..Za ' 0U1 med bojni grom" in .,Odli¬ kovanje", Prevoda prve in zad- n Je se citata res lepo in gladko. D < drugi pu sc ni posrečil poseb- 110 oui značilni ..lluva. na boj be ; ue * i ki prihaja do prav poseb ' H ' veljave zhisti v netim Vseka- Pa smo prav hvaležni gospo- ij«l kocinastih predmetov, ki se je odredila na Ogrskem že nekaj din prej. Predmeti, na katere se nanaša haredba, sc zaenkrat do od. novembra tudi prostovoljno lahko oddajo kovinski centrali na Dunaju ,in njenim vnanjim nabiralnim uradom. Razen tega sprejema take predmete kot da io'e tudi ,,1 atrijotiena nabiralni¬ mi vojnih kovin" (Patriotisclie Kriegsmetallsammlung) im Du¬ naju (c. in kr. vojno ministrstvo) pred 30. novembrom in po tem ro¬ ku. Na drug način lastniki takih pi edmetov le-teli ne smejo odda¬ jati. I o 30. novembru se bo odre¬ dila oddaja do tedaj še neoddu- iiili predmetov, (jas, kdaj se mo- ,u j° ti predmeti oddati, bo svoje- časno v vsaki občini javno raz¬ glašen. Ustanovile se bodo v vsa¬ ki občini nabiralnice in pod vod stvom političnih oblasti stoječe prevzemne komisije, ki bodo po potrebi tudi na licu mesta prevze¬ male rekvirirane predmete. V in¬ teresu lastnikov pod naredbo spa dajočih predmetov je, da si čim prej priskrbe potrebna nadome¬ stila teh predmetov iz drugih tva¬ rin, vsekakor pa še pred onim časom, ko se bodo morali rekvi- riruui predmeti oddati, ker se mu bo tedaj samo v izjemnih slučajih če bo mogel lastnik dokazati, da si ni mogel pravočasno nabaviti nadomestnega orodja, dovolil na daljen rok za naknadno oddajo dotičnili predmetov. Predmeti, ki so neizogibno potrebni in ki se ne dajo nadomeščati s predmeti iz drugih tvarin, se lastniku ne bo¬ do jemali. O vprašanju neizogib¬ ne potrebnosti kakega predmeta bo odločala prevzemna komisija. Poleg potrdila o oddanih predme¬ tih dobe lastniki tudi potrdilo o onih predmetih, ki si jih lahko obdrže trajno ali pa začasno v si rlio, da si nabavijo pred nado¬ mestne predmete. Taka potrdila se bodo dajala zato, da bodo last¬ niki vsak čas lahko izkazali pra vieo do posesti takih predmetov. Gdškodnino za one predmete, ki se bodo oddajali šele ob določe¬ nem roku, bo izplačevalo vojaško poveljnišLvo. Naredba se razteza na predmete iz bakra, medi, bro¬ na, tombaka in čistega niklja. Onih predmetov, ki so z bakrom, medjo, bronom, tombakoiu ali ni¬ kljem samo platirani, ni treba od¬ dajati. na LiueiiiatugrafsLemu artistu, so šel takega soglasja v odklanjanju,besede zelo ugajam in dejal .je: kito morali v tujino za zaslužkom »Naj le reče sedaj kdo izmed vas, tudi nadalje spojena s. svojo do¬ da mi z juga nimamo poguma! moviuo in svojim narodom. Dur. Ali to ni pogum f* In pokazal je poklonjen v tako namene, je \ ponovno svojo vojno suknjo oliv- jamstvo, da so ti siromaki olika ne barve, ki je bila preluknjana njeni svojemu narodu, po krogi jah. „Ne verjemite", je 1. V e:.karatna Odšteta. ' ' dejal. „da sem rad v ujetništvu. Med bolnimi in ranjenimi vo.ja- Lvo bi bilo mogoče, bi pobegnil in ki na Dunaju se nahajajo z Gori- se vrnil k našim ter se boril dalje, škega: Jakob Žižmond iz Vogr- fudu vojno naj bi pa vz' škega, ranjen, v IX. okraju, Ko- /zel vrag, ker vem, da je nespa benzl: tam je tudi Ladislav Iiu- metna iij da je ni želel nihče nas", mar iz Goriče, bolan; v II. okra- Vojak, ki je govoril tako, pa \ ju. Wiesberge%asše, leži ranjen vstalem ni bil posebno podoben; na nogi Alojzij Škerjanec iz Lo- t bi bil z juga. kakor jc sploh črnika: Maregu Viktor iz Loeuika • ei'. italijanskim vojaštvom vide- v tretjem okraju. Sektvarzenber- zGo malo ljudi res tujega tipa gova vojašnica, bolan na logar- a mo pri nekaterih Sicilijancih ju: v II. okraju AiTikauergasse. i ua nekem vojaku iz Abrueov Tomaž Perdec iz Opatjegasela - m videl poteze, ki kažejo razli-jbolan; v XIX;, Hohenvartplatz, j plemena, nasprotno pa bi bil'Anton Polencič iz Krmina, ra- prisegel. ko sem zagledal nekega J njen na roki; v VIII., Piaristen a?pinca'‘ iz \'idma, da* je iz Strgasse, Ivah Gej iz Gorice, ranjen Poeltna (dopisnik pač ne ve, da na rami; v X. Kricgsspital. An hi videmskih ..alpincih" . služijo gel Gorjan iz Volčjedrage. odre ečlnoma sumi beneški Slovenci, zali so mu eno roko. prip. ured.), in neki plav Pije-!. Iz Gorice, 26. septembra. — N nontez v uniformi bersaljerske-,več miru. Nekaj časa je bilo ta ga desetnika se mi je zdel kol ko lepo za fronto, zadnje dnevi priča, da so srca siromakova f majo. Menda so zadovoljni že s Dolžnost z aoddajo pod nared¬ bo spadajočih predmetov zadeva izdelovalce, trgovce, shranjevai- ce, gospodinjstva, hišne lastnike, krčmarje .in gostilničarje, pekar. nc in slustičarne, okrepčevališča, kopališča, čitalnice, vzgojevalne zavode, penzijonske in druge za¬ vode. V istočasnem razglasu domo¬ branskega ministrstva so razgla¬ šene odškodninske postavke, ki veljajo za mero pri izplačevanju odškodnine za prisilno oddane predmete. Nadalje so se potom naredbe trgovinskega ministrstva določile maksimalne cene za ono pločevinasto in lito blago, ki pri¬ haja predvsem v poštev kot na¬ domestilo za rekvirirane koviua- sle predmete. Pri določitvi maksi¬ malnih cen se je ministrstvo opi¬ ralo na sedanje tovarniške cene, ki so ostale bistveno nespreme¬ njene. Določile so se gotove ce¬ ne tako za prodajo na debelo, ka¬ kor za prodajo im drobno. Orga o izuri ja prodaje teh nadomestnih predmetov se nahaja že v teku. Izkazi o maksimalnih cenah bodo razpoloženi pri okrajnih glavar sivih in mestnih magistratih tei morajo biti v prodajnih lokalih na vpogled občinstvu. Med italijanskimi ujetniki- — Vojni dopisnik dunajske »Arbei- ter Zeitung" .je poselil italijan¬ ske vojne ujetnike na ljubljan¬ skem gradu in piše o tein poselu; ..lz pogovorov z ujetniki, ki se prosto gibljejo na grajskem dvo¬ rišču. sem prišel do prepričanja, da je italijanska armada šla v vojno z zelo nasprotujočimi si čustvi. Od izpovedb ujetnikov je vedno treba kaj odvzeti, kajti . tudi trdovratneži med njimi stoje zelo zmanjšujejo UjU osebne moralne soodgovornosti za to vojno kot pa pri Italijanih.' Brezdyom.no jih vse. tudi one na fronti, grize vest. kih - omrtvuje poletno silo in trpe duševno bol. ker Čutijo, da ne bi smelo hiti ta¬ ko, temveč hi se bilo prav lahko zgodilo drugače. Moderna vojna zahteva, da more vsak posamezni bojevnik pojmovati svoj boj po¬ polnoma preprosto: gre za bitje ali nebitje moje države. Italijan skim vojakom pa so politični linj skači morali pomen boja šele s te /a v o ua premeten in zapleten na čin izmisliti, kur pač prepoštene mu človeku v strelskem jarku m tuore dati neomajenega prepihe;- lija, da gre za obrambo ogroženih ljudskih dobrin. Popolnoma do bro sta poznala to zaključevanje ediuo le. dva. ujeta zdravnika, t katerima sem govoril. Zelo sta ob žalovala, da jc moralo priti- ib vojne, in sta vneto oporekala, da bi nas ali Nemce sovražili v Ua liji. llilo pa da je za Italijo neizo¬ gibno, da je stopila ua stran en tente, ker bi bila drugače prišla pod kolesa iu bi bila brez obram¬ be izročena osveti centralnih dr¬ ža',. Da bi sc Italija obrnila proti Francoski, jc bilo nemogoče ob razpoloženju, ki je vladalo v dr¬ žavi. Torej jc bilo treba napove dati vojno Avstriji. To je znaiio pojasnilo italijanskih vojnih huj¬ skačev in ima tudi svojo logiko. Dn pa tudi ta logika ue more po miriti vesti tistim, ki ju izpove¬ jo jo. sem mogel spoznati v za¬ dregi obeli zdravnikov, ki se je pokazala od vprašanju, kako mi¬ slita o politiki, ki zastavlja svojo besedo, dasiravuo roditelji te po¬ litike dobro vedo, da ue bodo mo gli držati te besede... Zdravnika pu sta bila v usta lem očividiio popolnoma zadovolj ua s svojo usodo ujetnikov. Iz jav ila sta. da jima ne manjka nič drugega kot svoboda. Skupaj z avstrijskim zdravnikom opravlja la zdravniško službo v bolnišnic! za ranjence in njiju delokrog ni prav nič drugačen, kot je bil na oni strani Soče... Tudi ujeti častniki se nahaja¬ jo ua ljubljanskem gradu. Govo¬ ril sem ti-nii sinjimi in sem v svo¬ je-začudenje našel pri njih 'veliko Leptičuijc pojiuove politike, ki jc pognala njihovo domovino '\ vojno, kot pa pri zdravnikih. Skoraj vsi ti eatuiki so prišli ra¬ njeni v roke naših, večinoma pri zopetnem zavzetju Vrhu sv. Mihe¬ la. Storili so v boju svojo dolž uost in ne more se reči, da govo¬ ri iž njihovih b>-sed mišljenje sla bičev in obupancev. Če pravijo vsi brez izjeme, da obžalujejo, da vidijo Italijo zavlečeno v to voj¬ no. in da bi bilo njihovemu pre pričanju najbolje odgovarjalo, če; bi bila Italija ostala nevtralna, je to gotovo izraz v italijanski ar¬ madi zelo razširjenega mišljenja in dokaz, da je celo častniški zbor šel v vojno z dvomom v srcu iu s pekočo vestjo, torej brez no¬ tranjega navdušenja, brez strasti brez poleta. Dvom teli častnikov pa jc nara- stel skoraj do zasmeha, ko je pri¬ šel pogovor na d’ Annunzia. De¬ lali so pripombe, iz katerih je raz¬ vidno. da se jjm zde pajacade tega literarnega vojnega hujska¬ ča še zopernejše kot nas komu. ki še vedno misli, da je dolžan objektivnega priznanja pesniš¬ kim kakovostim. Se neprikriteje kot častniki je seveda kazalo moštvo, kako mu jc zoperna vojna, katere pomen in namen jim ni bil jasen. Govoril sem namenoma le s ta¬ kimi ljudmi, ki se mi niso zdeli že sami po sebi ..nevtralci", torej ne z organiziranimi delavci, tem¬ več s kmeti, malimi obrtniki in državnimi uslužbenci. Niti enega ni bilo med njimi, ki bi hotel biti v svoji notranjosti duševno dele¬ žen te vojne, vsi izjavljajo, da so neradi in čuteč v sebi notra¬ nji odpor sledili pozivu, polni sr¬ da proti ..malim dijakom", ki so zasnovali vse. Končno pa, ko je človek zraven, mora storiti svojo dolžnost in pokazati, da -je tudi Italijan dober vojak. ..Vemo prav dobro", je dejal neki Lombard, ..da mislite, da so naši ljudje z jugu slabi in preob¬ čutljivi vojaki. Mi sami smo se em, ako ubijejo kako osebo ali jih nekaj ranijo iu poškodujejo. ,’čeraj pa je usoda zahtevala žr- ev. ki je vzbudila sočutje v nai 'seli. Ranjena je bila od granate teka ceha. Le s težavo še sc jo irivlekla po tleli v neko vežo \ irfemeniški ulici iu tam jc umrla. — Rrebivaltvo v Gorici je ukol: 8000. V normalnih časih šteje me¬ sto civilnega prebivalstva 26.000. Slovenci in Slovenke, naročajte se na »Slovenski Narod", najbolj¬ ši slovenski list v Ameriki! OKLICI. preoblečen „Deutschmeister“. Pi- jemontez je v ostalem imel glav- pa nas zopet ne pustijo v miru ita lijanske granate jn šrapneli. Ob imeli streljali nikamor drugam, kakor ravno v naše mesto, kjei sc mora vse njihovo streljanje označiti le za nepotrebno tratenje muuicije. Tri ure so streljali vče¬ raj dopoldne, ropotal o—je- -po -raz- - ' ; h delili mesta, najbolj pa čez Placuto in Semeniško ulico, to jc smer. v '—* ,o streljali že kon¬ cem junija in potem v mesecu ju¬ liju. Kakor sc kaže, hočejo nas zopet pogosteje obiskati z grana¬ tami. dasi uspehov posebnih * prevajalniu, da lake seznanja »od vtiski- k' država “«Wti narti,I » našim eeriškim zaupanje v stvar -Jtoa u Vsekako pu nisem niti pri daiec j inteligentnih in zato veliko narod ■/. uašini gorisi -—, ki mu prav sedaj mo-, 1 v ečno spanje grmenje ilalijan-. manj uo besedo v vsej ' skupini, s kate-, iskali so'nas to baš pretekli teden •o seui govoril uajdalje. Vpraše večkrat, najhujše pa je bilo vče- val je več mene. kot mi njega, inlraj dopoldne. Kaj le so zopet is- zdelo se je. da mu je mnogo naj kali Italiiaui s svojimi topovski- teai. - da bi izvedel naše mnenje'mi' izstrelki po Gorici, kaj niso i italijanskemu narodu. Nekoli¬ ko narodne domišljije je bilo pač vpletene v njegovih vprašanjih, kateri sem pa rad zadovoljil, od- rov0rivši-.inu. da. s.e tudi pri uas spoštuje in i;riziiavu odlična iu tcRgeuca italijanskega naroda. jemoiitez se .je nato odhrkal, češ, kakor da se hoče lotiti zelo kočljive stvari, in vprašal: ..Prosim povejte nam odkrito. '1 rmatraju pri vas Italijane za slabe ljudi (eatfivi uomiui) 1" ... Jasneje se 'slaba vest italijan ke armade in njen dvom o moral- ’ upravičenosti vojne pač ni mo- ^ Ja pokazali, kot v tem vpraša-1^ v ju. Jaz sem odgovoril: seveda 1 £ ' ui naša navada., da bi nalagali v% a rodom ono veliko odgovornost j 'a zločine njihovih politikov, in a odgovor je porabil neki ujet bersaljer. ki se je razkril kot du- bovniški kandidat, da je obrnil mtfovor ua versko stran. ..Kot j •'.' i;m!!;‘. .ie dejal, ..moramo ' si biroja ti to vujno. ker vendar ne ■premo gojiti sovraštva drug n roli drugemu, ko smo vsi bratje v Kristli! Ko hi sedaj prišel Od¬ rešeniki .." Tu ga je prekinil na politaiiski kinematografski artist in dejal: »Da, ko bi sedaj prišel Odrešenik, kaj bi se zgodilo ” V te¬ knili bi ga v uniformo, namesto da bi ga križali". kr. notarju Ivo Bakovniku v Metliki, tožba zaradi UTO* K in 400 K* s pi ip- N'a podstavi tožb t:e doloCa narok ui dan m 2. *oiv*.obra 3 01S lop. ob D. uri \ izbi st. 20. V obrambo pravic tožencev postav¬ ljeni skrbnik Josip Tfrehorič, posest¬ nik v MotUjci. bo zastopal toženca > oznanit v nj<‘H provni stvari na njiju ne\'arnos< i. j st roške, dokler se ona ali ne oglasita prt sodniji ali ne imenu -v je ta jej pooblaščencu. • C. kr. oJtrajiiu sodnija v Metliki, odd. 1!.. dn<* 1 M. septembra 1913. Uradni oklic. c. kr. oblastcv v star domovini, so velike važnosti za tiste ga. kogar se tičejo. Ker šo utegne zgo¬ diti, da bi ta ali oni v oklicih priza deti rojak ne čital nažega lista, opo zarjamo cenjene čitatelje ..Slov. Na¬ roda", naj dotičnika obvestijo o okli¬ cu, ki se ga tiče. 231G C99 10 1 OKLIC. Zoper Mihaela Kaj Tež g: Banjaluki katerega bivališče .ie .neznano, uo je podala pri e. kr. okrajni sodniji \ , Ivo če ju po UVšuli in Damijanu Maie- tič. sedaj v Ameriki, zastopana po dr Rajhu,- odv. v Kočevju,..tožba_ zaradi 382 K 00 h s prin. Xa podstavi tožbe s<^ ustna sporna razprava 0. oktobra. 1010 . x dopoldne ob 9. uri pri tukajšnji sod¬ niji v izbi št. o določa. V obrambo travic, Mihaela. Kajfež se postavlja za skrbnika gospod Jo¬ žef Klarič v Tiefenbachii št. 28. Ta skrbnik bo zastopal toženca v ozna- menjeni pravni stvari na Ujej^ovo ne¬ varnost in stroške, dokler se ta ali ne oglasi pri sodniji ali.ue imenuje pooblaščenca. „ . C.. .kr*.. XAlvr.aiiuc .-sadui,;a...v... Lvoi-a^jin,. odd. I., dne 26. septembra TJ 13'.. 2460 C93 10 1 OKLIC. Zoper zakonca Matijo in Katarino' Ogulili, posestnika iz Kala št. 18. se¬ daj v Ameriki, kojih bivališče je ne¬ znano. se je podala pri e. kr. okrajni sodniji v Metliki po hranilnici in po¬ sojilnici v Semiču, zastopani po 203 J L9 i.la 1 OKLIC. Zoper Matija Oguliti, posestnika ;y. Kala št. J 8. sedaj v Ameriki, bivališče, je neznano, se je podala pri, • ■ k.t- okraj n i sodri i j i v M e t) iki po Ma liji Golobič, pos. sinu iz )>ala št. 18, za slopanem po c. kr. notarju Ivo TAv liovniku v Metliki. ’ tožba radi 400U K s t>rip. podstavi tožbe se določa narok ua dan . ' . 9. oktobra. THO, dopoldne ob 'J. uri. v izbi št. 80. \’ obrambo pravic toženca se po¬ stavlja za skrbnika r < Jo^ip Hrehoric. posestnik v Metliki. Ta ikrbnik hm zastopal. toženca v oznumenjeni prav¬ ni stvari r.a njegovo nevarnost in sj.ro ške, dokler.se ta ali ne ovlasi pri sogI- niji ali ne imenuje tei pooblaščenca. G. kr. okrajna sodnija v Metliki odd. II.. dne 21. septembra 1910. 2010 3-1 T 2U’ 10 6 UVEDBA POSTOPANJA. DA SF- Z A MRTVEGA PROGLASI ALBIN MIHELČIČ. Dne 4. marca 1806 v Toplicah prt Zagorju ob 8avi št. 5 ru.jeui -Al bi n Michelčič. je odšel 29. septembra 1889 V Ameriko; do leta 189!. je '^isal ženi 0 krat. potom pa ni dal nobenega gla¬ su več od sebe. Ker utegne potemtakem nastopi rt zakonita domneva smrti po zmislu f 24 št. 1. obe. drž. zak. se uvaja po* prošnji, žene Branje Michelčič, zaseb¬ nice v Šmartnem pri Litiji št. 39. po- stopanje- v namen proglasit ve pogre¬ šanega za. mrtvega. Vsakdo se torej poživlja, da sporoči sodišču ali oj> enem imenovanomn skrbniku gospodu . 3 ■ >ALicimi tli.ilu. tr-guxca —v..: Topi i ^ cah pri Zagorju ob Savi, kar bi vedel 6 imenovanem. Albin Michelčič. se poživlja, da se zglasi pri poejpisanem sodišču, ali mu na drug način da na žnahje. da še živi.- ‘ J‘o 25. septembru 1916 rasodilo bo so dišče po zopetni prošnji o proglasit' vi za mrtvega. kr. deželno sodišče. Ljubljana. & štajersko. Zalivala najAnjega poveljstva južnozapadne fronte, — Njegova cearska in kraljeva visokost, go (.'od generalni polkovnik naclvoj- oda Evgen je kot poveljnik ar- uad južuozapadne fronte izrekel štajerski podružnici urada za vo.i- 'o oskrbo zahvalo in priznanje ua dobavi 1500 kotlov za kuhanje čaju. za. južno-zapadno armado. PRIMORSKO. RAZPIS TEKME ZA DRAGOCENE NAGRADE, I (Z A BOŽIČNO DARIL O ) DO 15. DECEMBRA TEKOČEGA LETA V, SAMO ZA NAŠE NAROČNIKE. Ktlui naših naročnikov nabere do dne 15. decembia 1915. največ naročnikov za ..Slovenski Narod , bo dobil kot (j. v o darilo fino zlato uro s težko zlato verižico m zlatim priveskom (medaljonom) v skupni vrednosti $50. Kdoi bo v nabiranju naročnikov drugi s svojim števi¬ lom, bo dobil kot drugo darilo fonograf v veliko- iti: 16 palcev dolg, ravnotoliko širok in 8 palcev visok, brez rega, iz pravega hrastovega lesa, lepo politiran, na katerem se lahko vporablja vse plošče Victor in Columbia do premera 9 palcev. lonograf jc vreden $ 25.—. Kdur pa bo tretji v številu nabranih naročnikov, bo do¬ bil kol L r e t j e darilo Nakaznico, s katero bo opra¬ vičen do povečanje slik ene do treh oseb v barvah, kar bi g: - j.ovsoc 1 drugod stalo okoli $ 3.— do $ 5,- — . C eJoleten naroč- Prvo darilo; OPOMBA. S Krasa pišejo: Ta so naši top- 'čarji uničili pred tedni italijan a zrakoplov večjega tipa. Padel m doberdobsld planoti. Prej ( 1 1; ra t je enak konec- zadel drug ilijanski zrakoplov. j Prebivalstvo Srpenice na Bov-|*J tkem. kar ga je ostalo doma, so A •dvedli Italijani v Ažlo med be-*A gškimi Slovenci blizu slovenske- i Sv. Petra ob Nadiži. Tako je*A. •azvidno iz pisma srpeniškeva 1^ •imata g. Filipiča, ki se nahaja^ udi tam. Tudi prebivalstvo tiru- •ih bovških krajev, kjer so Ita- 1 V ijani. je sedaj v Italiji. Jzprcniemba imena. — Cesarski.' omisur je odredil, da se občin-'®* ,ka ljudska in meščanska šola «i ,,1'eliee Veuezian" imenuje od- ha lej ..Občinska ljudska in meščan- A nik in znesek ,$lšteje za 4 do¬ bitke. Tričctrtleten naročnik itv znesek 75 centov šteje za 3 do¬ bitke. Polleten naročnik in znesek 50 centov šteje za dva dobitka, a četrtleten naročnik in znesek 25 centov šteje za en dobitek. Tekmovalci in število po njih nabranih naročnikov ter v dobro vpisanih do¬ bitkov bodo priobčeni vsak teden v ,.Slovenskem Narodu . ZASTOPNIKI USTA SO PRI TEM TEKMOVANJU IZKLJUČENI: Rojaki in rojakinje kot naročniki in naročnice našega lista »Slovenskega Na¬ roda", vsi na noge ter na pozorišče te tekme! Saj Vam obetajo klasne nagia- de, a obenem nam po¬ ldrugo darilo. ka šola za Staro mesto' . Milosrčnost onkraj oceana. • •'•-ost" v Trstu piše: Urad za voljno pomoč pri dalmatinskem |Y ij 'umestništvu je prejel od gospo- la K-rana Žičke, konzularnega ofi- zijala v Nev Vorku. liadaljnih ■00U K, ki jih je nabral med ta- j ___ _ .. uošnjimi emigranti iz Dalmacije i jim tudi vedno rogali, toda delaj vdove in sirote dalmatinskih e iim krivica. Imajo dobre in "oj ako v in za družine vpoklica- NAKAZNICA. Za gosp. b tein sit sp-.avičeui do povečanja slik ene do treh oseb v barvali kot lietjega darila našega razpisu za dragocene na¬ grade. Nev York. dne 10. decembra 1915. Uprava »Slovenskega Naroda*' I magate, da začnemo ^ tempiej izdajati ,,Slo- $> venski Narod" dnevno. T v lorej vsi na krov za A naš list m njegove po- \ stene ideje! 5 A Uprava. e jim Krivica, imajc močne živce". Nekemu Napotita ne n. sirilu •ih Dalmatincev. Ta pojav je razveseljiv posebno tudi zato, % Za tretje darilo. »SLOTEmštCT IfASOlr;, 11. novembra 1915. NIHiLiSTINJA. 'Itiiiiiiiii iz. življenja.) Za „S1. N.“ — r. i Nadaljevanje.) „N<>, kako jc, Aleksander K ar - lovit*!“ ga vpraša sodnik. ...Slabo dovolj' ‘. odgovori zdrav nik. „0 kakem zaslišanju strašno zdelanega ne more biti niti govo¬ ra. 1/. ene omedlevice pada v dru¬ go. Potem pa tudi vedno blodno govori. Enkrat se mu zdi, da se nahaja na poročnem potovanju, in da hiti za svojo mlado ženo, ki se mn je izvila iz njegovega obje¬ ma, potem zopet prosi za milost, ter kliče vse svetnike na pomoč pred smrtjo in njeno žrtvijo. Strašno je to poslušati in mladi mož je moral doživeti nekaj groz¬ nega. Njegov duh je popolnoma omračen. Prisežna prsta je moral izgubiti šele pred kratkim. Rana je še sveža in obveza le za silo. Prstov pa nikjer ni. Naročil sem, da bodo dobro pazili nanj“. ,,Dobro", pravi sodnik. Ali pa r.iso ničesar našli pri njem, da bi ga bilo mogoče prepoznati? To je zame zaenkrat najvažnejše' 1 . ,,Tudi* s tem lahko poslužin)," odgovori zdravnik. ,,Razun težke zlate nre, denarnice s skoraj ti¬ soč rublji v zlatit in v listnici sko¬ raj dvajsettisoč papirnatih rub- [mejo kneginje ležečih posestev, in grof Vladimir je bil naznanjen da jih pride nadzorovat". ..Zadeva postaja vedno bolj za pletena!" zamrmra sodnik pred se. Molče hišici, v z mrtvo. pitan v drugem gardnem polku, garnizija Petrograd", odgovori zdravnik hitro. „To je vendar sin hrabrega ge¬ nerala Trojoknrova, ki si' .ji' na Kavkazu zelo odlikoval, m ki bi¬ va sedaj v Moskvi. Vladimir, nje¬ gov najstarej.ši sin, je bil baje že¬ nin nesrečne Marije. Talin mi je vsaj zatrjevala kneginja Da m ti¬ rov, ko sem bil pred mesecem dni v Kndinovki", pripomni pastor. ,,General Trojekurov ima več, na odkorakajo možje' proti kateri so izginili nosači Potem vstopijo. Notr.i je kot v grobnici. Okenj ni, in luč pada skozi odprtino ha stropu. Pod odprtino se nahaja miza in na njej leži sedaj razga¬ ljeno'truplo mrtve deklice. Na vsem nežnem telesu ni opa¬ ziti napake, samo med prsi je vi¬ deti rnjavo piko. Pogleda sodnika in pastorja se srečata. ..imate prav, gospod pastor, ona je, spoznati jo je po znaku", pravi sodnik. ..Tako je torej truplo prepozna¬ no", pripomni nato duhovnik. •.Sedaj pa samo eno vprašanje: ali je raztelesenje neobhodno po¬ trebno, gospodje ?" Sodnik in zdravnik se spogle¬ data, potem pravi prvi: ..Ker more zdravnik brez raz¬ telešen ja dognati vzrok smrti mrtve, raztelesenje ni baš potreb¬ no. Na vsak način pa mora priti natančni popis v sodne litine, 'ho¬ da zakaj vprašujete, V ihto: novic?" ,,Ker prosim .v imenu kneginje Damarov, svest. si njenega pritr¬ dila, da se ohrani truplo nesrečni¬ ce ncrazkosano. Neglede na dru¬ go, hi bilo v resnici škoda, izroči¬ li materi zemlji ta umotvor na¬ rave v drugačnem stanju", odgo¬ vori resno. ,,Tiuli meni se zdi škoda raznie šariti to kvasno truplo, ki bi In.lo vredno, da sc ovekoveči v barvali ali marmorju", meni zdravnik. ,,Prepričan sem, da je nesrečnica utonila, da si je sama vzela živ¬ ljenje. Truplo ne kaže niknkšnih znakov nasilja, da je tedaj mo¬ goče opustili raztelesenje". ,,Dobro! Vaš izvid so.zapiše in priloži sodnim listinam. Tako mi¬ slim, da lahko sedaj odidemo". Še enkrat pogleda mrtvo, po¬ tem zapove, da se truplo zopet pokrije, ter odide s zdravnikom in pastorjem iz mrtvašnice. ;,,A!i smem oskrbeti giogreb za rierečnico, Dimi ter Demjanič V ‘ vpraša sedaj pastor sodnika. Začudeno ga ta poghula. ..Saj Marija vendar nv vaše ve¬ re?" vpraša nato. „To ne", odgovori duhovnik, „bila je grško-katoliške vere, dasi niti njen oče niti mati nista pri¬ padala ruski cerkvi. Ker pa ni čakati, dokler se obvesti njeno mati, kneginjo, mi dovolite, da ukrenem vse potrebno. Tudi za pokritje stroškov jamčim". „Tej vaši želji nikakor ne opo¬ rekam, gospod pastor", odgovori sodnik, „samo to je vprašanje, če bodo naši popi dovolili cerkven pogreb samomorilki". «r ,,Prvič ni dokazano, da bi Maša izvršila samomor, potem pa j e po¬ pe na drug način lahko spraviti do tega, da jo dostojno pokoplje¬ jo", odgovori pastor' smehljaje, ter pri tem namigne na podkup¬ ljivost ruske duhovščine. ..Povejte mi vendar, dragi Iva¬ novič", se obrne sedaj zdravnik na pastorja V nemškem jeziku, katerega sodnik ni obvladoval, „kako ste se spoznali z nesrečni¬ co. Tz vašega govorjenja jc raz- videti, da poznate usodo mrtvo". ,,Da, dobro [poznam nesrečno Marijo in njene obžalovanja vre¬ dne starše. Kaj pa je pognalo to krasno dekle v smrt, tega ne vem", odgovori resno in tiho du¬ hovnik. . ..Povejte mi to, kar veste, dragi pastor", zaprosi zdravnik. ,,l)a bi mogli potem okoli pri¬ povedovati. Ni res, Aleksander Karlovie, samo radi tega bi radi vedeli Marijino povest. t ‘ odgo¬ vori duhovnik. ,,Ne samo radi tega, Vikini Ivanovič", odvrne zdravnik ne¬ kam- v zadregi. Vsi trije so prišli medtem do bolnice. Sedaj odidejo v opera¬ cijsko sobo, kjer je hotel sodnik sestaviti zapisnik. Tukaj so ga. čakali njegovi ljudje, ki mn vročijo sedaj pri častniku najdene predmete: svi¬ leno denarnico s zlatniki, ele¬ gantno listnico, ter zlato, z de¬ manti posuto uro in verižico. Radovedno začne sodnik šteti denar in prebirati listine. Pastor pa nestrpno zakliče v francoskem jeziku, da* ga drugi ne morejo ra¬ zumeti : „Toda prosim vas, D i mi ter Demjanič, kdaj pa bode zapisnik gotov, če se tako obirate? Gotovo bi tudi gospod guverner rad iz¬ vedel podrobnosti o najdbi na re¬ ki. Zato pa potrebuje vašega za¬ pisnika. Začnite vendar enkrat!" Pastor je zadel z omenitvijo gu¬ vernerja na pravo struno. Sod¬ nik se takoj pripravi,, da izvrši svojo dolžnost. Sicer vrže urad¬ nik strupen pogled na častitljive¬ ga. duhovnika, potem pa pripra¬ vi papir in začne pisati. Tuintam stavi zdravniku ali pastorju kako vprašanje. Končno zaključi zapi¬ snik in ga prebere. ' Pastor io zdravnik se podpiše¬ ta. Prvi se hoče sedaj odstraniti, toda zdravnik in sodnik ga, pova¬ bita na kozarček nalivke (neka vrsta likerja). Sodnik še, odpravi poročilo guvernerju, in nato odi¬ dejo vsi trije v bližnje zdravniko¬ vo stanovanje. Medpotoma pravi duhovnik zdravniku: ,,Prepričan sem. da ste me povabili samo radi tega, da izveste Mašino povest, Ali ni¬ sem uganil,?". „Res je, zanima me povest ne¬ srečne mladenke, ne toliko iz um¬ ljive radovednosti, ampak v po¬ jasnitev tega lako izvanrednega slučaja' 1 . . ,,Vevn, vem", odgovori pastor, ,,in z ozirom na to hočem ugoditi vaši želji. Dotam tudi lahko n teši te radovednosti naših velikih otrok. Ko bi se izvedelo, da je sa¬ mo meni znana Mašina povest, mi dame našega mesta ne bi da¬ le mini. To breme pa mi lahko od¬ vzamete. Seveda -ni prijetna po¬ vest, katero vam povem". ,,Nič ne škodi," odgovori zdrav nik zadovoljen, da bode mogel ugoditi radovednosti svojih od¬ ličnih paeijentk. ,,No, in sedaj smo doma", še pristavi. Pri tem odpre hišna vrata svo¬ jega stanovanja ter povabi gosta, da vstopita. V jedilni sobi jih je že čakal obilen zajutrk. Zdravnikova mn ti, postavna sivolasa gospa .jih sprejme prav prijazno. Seveda se-pogovor takoj obrne na nenavadni dogodek tega .jutra, in vsi .komaj čakajo, da prične duhovnik pripovedovati. Končno vpraša duhovnik, ali naj začne, ,,Prosimo, Viktor Ivanovič' 1 , sc glasi odgovor. ,,Povest ni vesela, kakor sem že omenil, ampak resna in žalostna. Zgodila pa si' je v Sibiriji", od¬ vrne pastor. ,,Samo začnite, gospod pastor", zaprosi zdravnikova mati. „Nad vse sem radovedna". In duhovnik začne pripovedo¬ vati. III. POGLAVJE. Mašina povest. ,,Svoječasno sem bil. v Tobolsk, kjer sem nadomestoval tamošnjc- ga obolelega pastorja. A' tej last¬ nosti sem moral čestokrat na dol¬ ga potovanja, na poroke, krstitve in pogrebe razstreseno okoli žive¬ čih članov cerkvene občine. Ne¬ kdaj sem bil pozvan na enem ta¬ kem svojem potovanju v neko ma¬ lo vas sredi Sibirije. Treba je bilo opraviti več krstov in tudi eno poroko’. In tn sem se seznanil z rodbino nekega v Sibirijo pregna¬ nega poljskega plemiča, po ime¬ nu Dubrovski. V petdesetih letih ga je ruska vlada obdolžila zsvo- te. A reto vali so ga in mu po krat¬ ki preiskavi zaplenili njegova po sestra. Končno so ga poslali v pregnanstvo v Sibirijo Njegova mlada žena mu je po vzgledu mnogih sledila v pregnanstvo. Dubrovski je v tem malem meste¬ cu poučeval otroke višjih uradni¬ kov. Bil je tih, miren mož, ki je težko prenašal svojo hudo usodo. Njegova žena je veljala več sto verst v okoliš ju za krasotico pr¬ vega razreda. Posebno so ljudje občudovali njene krasne plave la¬ se. To so bili starši nesrečne mla¬ denke, katere truplo so potegnili danes iz reke. Marija se je nare¬ dila v neki lihi vasici, ko so bili starši na prisjU«^ v Sibirijo. Ker J' . da umre. slab, in se je b ge ga tako.) je zahtevala ma u ‘ . ki ( irn k»ti. I" f ”j bi , k«!*.. «*«* .T Nik,.,. Tak" i" „lr„k po ■ f ,. j,. Io! I"'«'" 1 « “"™' • I', , po lotom" .. - k fii( k,-l".i»"ko. b grsko-katol - ^ v0(ln „ Dubrovski 0 |„- in s upal na pomdoseenj , posredovanjem <•- ‘ ■> n jmnu ka ki je mnogo Taimj«' ter dvoril njegovi lep. *< • Ko sem se jaz seznami / - rijinimi starši, je bila ona - hm J hen otrok. Dobrovski .]> eno starejšo hčer. kalem j ia l njegov v Parizu z.veci svak. slikar po poklicu. Vscl je takta« pet let staro dekl.eo seboj, ko - bili poslani starši v Gospa Dobrovska .F bi <| srečna, da je našla v men. duhov- nikn svoje vere. Zaupala im J« vse ter mi povedala, da upa km lu na izpremenitev svoje usode. lla ji je tako obljubil okrajni sod nik' še mlad in dozdevno i/.obra žen mož. Voščil sem njej m njene mn soprogu od vsega sren --n * " To je bilo moje prvo srečanje z nesrečno rodbino. Tri mesece pozneje me je ponori P 1 ‘ ’ 11 ' 1 j trkanje na vrata. Ko k.um -otipi-., je stala pred menoj gospa Do¬ brovska, oblečena v cunje, vsa prepadena, držeč malo Marijo v naročju. Zavzel sem se za nese. nieo. Drugi dan mi svojo povest, ki j grozna. i« ■ man Tu se ,i> končno pnsb^jj 1 ."Zli , ionskega sredstva. Rekel j fi -f 6 ' n bo dal njenega moža zo '< ' . 1 ‘tti. «• . Vu , 'ii. kajti vedel je, kam se j e n i I, ako s e ne ukloni njeg 0v; ’ *■ l.|i. N aiei .iveii ica, | telil, da odžene),i :i Vf 'li t ; "j.S ijo, jkjj med sodnikovo ceno, se j,, k •' ,- večega srca odločila, za sled,,^'! Neka i fednev pozneje j 0 | po izvedela od nekega rn s j v častnika, rojenega Pol jaka,' ( j a ' pil njen mož v Petrogradu--. "ettj. gradu v. "Pet nrijel, m sicer na ovadim . . ■ sodnika, ki ji> tudi izdal ^ -merim imenom potuje poj! Takoj je odhitela k i sodniku, ki ji je s poroglj;,.; ■ snmbom priznal svojo lopovfitjj \' svoji inpevui jezi }ga jo zgv a |- la za vrat in bi ga tudi zndn^';. da sodniku ni prišel njegov sin«'! na. pomoč. A rol ovali so jo. in drugi dan j j,. ,|al sodnik bičati. na svojega o1iv,lj a Samo mino zadržala n šila samomor je zadržala nesrečnico, da m j Zvr a KO pa je vse f po. 'uesta povedala r.a ra vrne .1 > >1: ra j n i imel i > 11 1 (J 11 I K , >V.sk i za terc svojega naj >9 ..oljšega prijatelja iil poštenjaka, se je izkazal za največjega lopo¬ va. Dobrovskega je znal spravili do tega, da se. z begom odtegne prognaustvu. Preskrbel mu je po¬ narejen potni list, in Dobrovski je naslednji dan izginil iz mesteca. Takoj zvečer še istega dne je pri šel okrajni sodnik v stanovanje gospe Dobrovske, ki je po dogi. vorn še ostala, da pozneje varno sledi ubeglemn soprogu. Stavil ji je ponudbo, katero je ogorčeno zavrnila. Drugi dan je sodnik z.o- prodala, boleč pobegniti i/ Tn pa je zopet prišel okrajjjj sodnik v spremstvo več uraduj, kov. ter ji ..v imenu postave.",, plenil vse premoženje. N osrečuj ca. ki se je bala nadjiljivje^ ^ J sramovanja: je nato v prihodnji' svojim otrokom'. ?r naletela »a i- -d.i' k meni» ledno je rabila, "■ano njeno mn. noči z. n e za ta stepo, in je voznika, ki Orl l ri m j* ,’oliolsk. Tri nv.irio je tiilo liane iti pol im fit >1 ova nje. Pololažil sem nesreča ion. (dj kor sem pač mogel, in ji dal m trebim pomoč. Zastonjski pj« bil ves moj trud, poklicati Iom sli ega okrajnega sodnika nanj govor in dobili nazaj zajiknji* premoženji 1 . Se | io v isn u je bil in prestavljen v drogo mesto. Rekel je, da je vse izmil ju. lesivčniea pa da je blazna. D: prilit PRVADSUGA NARODNA ; fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr a fr fr fr fr fr fr \ i. a b * * h i ZGODOVINA PRVE-DRU6E NARODNE BANKE. Ze leta ls.iti. obstojala je !‘rva Druga Narodna Itanka v Pittsbnrgu, Pa. Usta novil jo j<‘ dne 28. januarja pokojni .latnes Ijaugldin, vt.emeljitelj današnje velike Jones and Ijaugldin jeklarske družbe, kakor „Pil.lsbtirg Trost & Savings Go". Banka si' je tedaj nahajala na Bonna A ve., bliz.o 11. ulice. V aprilu 1, 1852., kupila m prevzela je banka dobro (gredočo denarno tvrdko Kilti) Ward Banko. v. I. bs. r >:i. imenovala se je Pit.tsburg Trost Go., leta 1854. se je glavnica povišala na $200.000. V tem času preselila, se je, na Wood Slreet poleg Fifl.b A venite, in to zemljišče je del lota, na-kle.rem danes banka stoji Ij. 18(il>. se je ime banko menjalo v Kirsi National Banic ol' Pittsburgh, Pa, (Pr¬ va Narodna Banka). To je. bila prva. banka, v Pittsburghu in ena izmed prvih, k te- • re so zaprosile, za čarter naeijonalnih bank. Glavnica, Prvi' Narodne Banke bila je takrat $500.000 a bank je bilo takrat v Pittsburghu samo 12. Dne 1. sept. 1875. povišala se je glavnica banke na. $750.000 a v letu 1892. se je dodalo glavnici inididjnili $100.000. Dne 1. avgusta 11)01. je bil inozemski in parobrodski oddelek utemeljen po konzulu M,ix Schailibergu, poznan pod imenom Max S.chamberg & Go., kupljen iif banka je začela poslovati z Evrojm, posebno z našimi rojaki. Mr. Včtn. K. Benliiser, ki je bil s tvrdko Max Reliatnberg & Go. od leta 1801. posl a .'I jen jr bil za upravnika novega oddelila, in razim upravnika, v lem inozem¬ skem oddelku bilo je lakrat. nastavljenih še spni oseb. Danes ima bank v svojem inozemskem oddelku nastavljenih ne šest oseb lini lela 1901. temveč, ije je osolijo tega oddelka že lela 1912. povišalo na -M osel). , r V letu 1912. spojila se je Prva Naviti na Banka v Pittsburghu z, Drugo Narod¬ no Banko in novi zavod se imenuje zdaj Prva-Dnign Narodna Banica v Pittsbur¬ ghu, Ka. Glavnice ima $ i ODI).000 in prebitku $1,108.027.02. Dalje poglejte Stalmnenl od 2. septembra 1915. * v v v v v ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥- ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ T ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ « ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ CQ < < -PMMii [5» fltMfflffl t -MlDmiil liiiiiiiii»a iSisiliSM iiaBODDimeocDtis JEBH9BBSSBI jeenBOBU finDBBtl H 21 rvj o ‘M- d CD POŠILJAMO DENAR V STARO DOMOVINO HITRO, VARNO IN CENO. SPREJEMAMO DENAR V HRANITEV IN PLAČUJEMO OBRESTI. VSAKA ULOGA IZPLAČUJE SE NA ZAH¬ TEV BREZ ODKAZA. INOZEMSKI ODDELEK, VTEMELJEN PO KONZULU MAX SCHAMBERG & COMPANY PRODAJAMO PAROBRODSKE LISTKE ZA VSE PROGE, KAKOR SAME KOMPANIJE. NAVODILA, SVETE IN VSE POTREBNE TISKOVNINE POŠILJAMO BREZPLAČNO. Našega lastnega poštnega urada poslužuje se na tisoče naših rojakov, ker se jim pisma ne izgu- bujejo, tudi ako se isti večkrat selijo in prerne- stujejo. — Pišite v domovino naj vam pošiljajo vaša pisma na našo banko. — Pošteno delo, toč¬ nost in varnost je naše geslo. * A ★ ★ A A A A A A A A A A k A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A , A A A A A A STATEMENT OF THE FiRST-SECOND NATIONAL BANK 0 F P i T T SBURGB AT THE GLOSE OF BUSINESS SEPTEMBER 2. 1915. RESOURCES $ 9,297,029.84 287.30 3,601.000.00 4,366,088.22 Loans and Discounts Overdrafts . U. S. Bonds, at Par. Other Stocks and Bonds Real Estate, Furniture and Fixtures . 1 178 104 17 Cash on hand $1,526,470.90 Due froni Pittsburgh Banks ... 695,014.84 Dne from other Banks 2 , 689 , 456,22 Due frotrt Treasurer U.S. 4,910,941.96 198.000.00 $23^551*45L 4 9 LIABILITIES Capital . $ 4,000,000.00 Surplus and Profits ... 1,168,027.03 Reserves For Interest and Taxcs ....$ 24,224.15 SpecialReserve 295,988,54 320,212.69 De P° sits . 14,581,711.77 Circulation $3,500,000.00 Less Dne 1'rom U S. Treas 18,500 00 3,481.500.00 $23,651,45149 V VSAKEM SLUČAJU OBRNITE SE NA TO, ENO OD NAJBOLJ ZNANIH IN NAJGLASOVITIH BANK, NE SAMO NAŠ N A S L O V V ANGLEŠKEM JEZIKU S E G L ASI: O F F i C E R s *’• T ! M 1 , M V. Ghairman nf Board '-MVRFNCE E. SAN DS, Presideivt H ^ NK P ' BROOKS, Vice Prosi,le ( ,LYBE C. TAVLOR, 1 IP ?f' OBIOGS, Assistant to p WM ' F ' BENK TSER, Mana "er p n • W. .1. PRANK-, AssisOm. M,.“ "“P" 1 (".'-"t A ” 1 1 "'(‘Igli 1 )oj v AMERIKI, TEMUC L F M ^ ^ t ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^" * * * . n| l and Gaslji, Assistant .Gasbier >r 6sideut ^partinenl SVETU. Cor. Fifth Avenue and Wood St. 1 PITTSBURGH PA- MALI r* t A i cl aS rov »or 1( iiT SS n ^ f "L r notice* ° tn *ZA « GL « dor ‘iT™ rtelavce* *" s ,„žtneat1 •* jSlateU« Jtf *a obJ 0 ZA Calum « osp - Z'\ Ijosp- /a Nev, gosp. J Katere rojnkni ' naši LOI (r ra nk Ambre j at, ob Ambre j os. Aidieibi ■ Joe Abel, JOe John Andols« Max Arnšek, Frank Brega Tony Bakše, Ignac Cehgo Josip Celin, ! T .Chadez jos. Crainz, Conrad Cont Joseph Dolii john Debelal Tony Fedrar Peter Fugin. Jos. Goričan John Grsich Ant. Gačnik, Joe Gamaz, Joe Hribern John Jakše, Frank Janši« Jerry Jerich jphn Kocev Uiatija Kam jos, Koss, I Anton Kom Fr.ank Kore John Korer I ouis Lešja Frank Lesk Mat. Lesko Frank Lika Alojz Lindi Frank Lnzj Lcsvr. Mesa John Matee Ignacij Me, John Milče Mike Muh« Ant. M. Pa Mike Pavš John Pezd Andrej Piri Ivan Purn, Jak Potočr Frank Puc Rurfolf Pus Majt Reve Frank Rot Anton Sne Jos. Storit- Joe Starin Anton Sta Jos. Si niči Peter Srn, Wm. Thor J os. Ulašit R. Valto, John Vese John Vod, John /ust Venit r sen ep D VO|© The r Car, I Pl Kdor hirati , Karači" Združen n ani to i *** hoS) ■£ 'eizn.-i V | 0, ’*‘h : , a J- *'i ;* 4 1 'Pit •; > v. 'T - Ti-GT" a.. -dar* 1-915, l£E 'Ti j je JH-io, 'bilii osti s I |)J) vi 11 1 opoji ' '»* 4 wph m f v ‘ * j 1 >j V** ->v *, i » » » » fc » i » » » t i Al BANK l 2. 1015. HM.ITI KM $ 4 000,000.00 IlU l.U U2703 14,224 15 >5,988 54 320,21260 .. 14.581.7H- 77 K),000 00 18,500 00 3,481 500.00 $23 661.451-^® . . # 4 4 »♦44 * ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 4 * ru. -H. *"> MALI OGLASNIK. CLASSIFIED AD’S. «*nteii: lahorers. for one Insertton domestlo. help .. worli inquiress for friends eto , other noticea ŽA OGLASE SE PLAČA* Kdor delavce- zn vsakikrat . j j_ glužlnfad .. .. . —50 rieia •• . —05 prijatelje itd- . »a druge objave ,. _ —50 POD SVOBODNIM SOLNCEM, povest davnih dedov. Spisal Fr. F i n ž g a r. (Ta vrlo zanimiv roman se je začel v Sesti Številki Slovenskega Naroda- Kdor r-,,i želi .'ital! in ni prejel Sesie in nadaljnili številk, naj sl jtli naknadno n^-nfi) (Nadaljevanje.) Na krovu se prikaže suženj v kratki tuniki, ki kriči in rokami. ..Hitro si se preoblekel, Numidal Dobro igraš! Vrl dečko!" Epafrodit ga je hvalil v srcu, groza je preneha vala, Barka se je nagnila čisto na stran, voda je udarila pod krov skozi odprte line, valovje se je razburilo in razpenilo — suženj je planil s krikom vije z U p r a va. NAŠI LOKALNI ZASTOPNIKI. Frank Ambrož, T., .ele, Utah. Jakob Ambrožič, Eveleth, IVI Inn. Jos. Aidich, Mihvaukee, \Vts. Joe Abel, P.loeto\n Alah. John Andolšek, Cleveland, O. Max Arnšek, San Francisco, Oni. Frank Bregar, Clinton, Ind. Tony Bakše, So. Chicago 111. Ignac Čeligoj, Kellog Idaho. Josip Celin, St. Marys, Pa. T .Chadez za Reliance, Wyo. Jos. Crainz, Indianapolis, Ind. Conrad Contz, Iiadley, Kar,s. Joseph Dolinar za Broughton, Pa. John Debelak, Eveleth, Minn. Tony Fedran, I.itle Falls, N. V. Peter Fugina, So. Chicago, 111. Jos. Goričan za Chicago, 111. John Grsich. Calumet. Mlch. Ant. Gačnik, Cleveland Ohio. Joe Gamaz, Pueblo, Colo. Joe Hribernik, Glencoe, Ohio. John Jakše, Imperial, Pa. Frank Janškovech. Peoria III. Jerry Jerich, Pueblo, Colo. John Kočevar za Stoelton, Pa. Matija Kamin, Forest Cily, Pa. Jos, Koss, Pitl.shiirgli Pa. Anton Komar, Milwaultee. Wls Frank Koren, Mihvaukee. \Via. John Koren. Mihvaukee. WIh. Louis Lesjak. IJridgoporl, O. Frank Leskovec, J.ittlo Falls, N. V Mat. Leskovec, Oirard, Ohio. Frank Likar, Johnstotvn, Pa. Alojz Lindič, Clreenslrtirg l‘a. Frank Luzar, Indianapolis, Ind. Lovr. Mesarič, Mihvaukee \Vis. John Matecič, \V. \Vinfield Pa. Ignacij Medved, ('nllimvond o John Milčetič, Kankin, Pa. Mike Miihvič, Ba.ltic Mleli. Ant. M Papich, Stopiton. l“a. Mike Pavšek za Rosvfell, Pa. John Pezdirc za Iteading, Pa. Andrej Pirc, F.ly, Mimi. Ivan Purnat, l.ililc K;tl 1H N. V . Jak Potočnik, Itostetter Pa. Frank Pucelj, Aurora, Til. Rudolf Puzelj, Barherton, 0 4 Malt Reven, Moundsville, VV. V« FtSLjtk Rotar, Tioga, Colo. Anton Sneller, Plrtshurg, Pa. Jos. Stariha, Ikrst Helena. Men'. Joe Starina, Indianapolis, Ind. Anton Stavanja, Cleveland, Ohiu. Jos. Simčič, Pitlshiirg. Pa. Peter Srnovršnik, Fbrest Cily, Pit. Wm, Thomas, Pitlshiirg, Pa. Jos, Ulašič, Iteading Pa. R. Valto, Mihvaukee, \Vis. John Vesel, AhnrčcU,' Mich. John Vodovnik, Shebovgan VVIm. John Žust, Midway, Pa. NAŠI TERITORIJALNI ZASTOPNIKI: 7.:i Calumet, Mich. in okolico: gosp. Or. JOSEPH PLAUTZ. Za Mesaba Ranch: gosp. FRANK RANTASHA. Za New York in okolico: gosp. JOSIP LAPAJNAR katero rojakom najtopleje priporočamo.' s krova v morje in se prijel čolnička, ki je plesal ob barki. Vojaki so dvignili vesla — in čolna sta obstala. Na obrežju se je razlegel krik, smeh, zašumeli so pogovori — barka je utonila. Ljudstvo se je razkropilo — Epafrodit je obstal sam, v srcu radost, da je izvel do pičice svoj načrt in grenkost, ker je morala poginiti barka — ljubica, da je s poginom zabrisala sled pred prega- njavci. Ko je tako zatopljen obslonel na -kamenu, potegnil ga jo ne¬ kdo za rokav. Spridionove oči so se zasvetile pred njim. Veliko veselje jo bilo na obrazu evnuhovem. ..Gospod" je izpregovoril, ko se je previdno ozrl po okolici. ,,Gospod, videl sem svetlo dvorjanico Ireno“. ..V Toperu?" se je razveselil Epafrodit. ..Tukajle, tamle pod platano je oplakovala tvojo smrt". »Oplakovala? .)e li zvedela tudi ona?" »Kaj ne bi? Ni dojenčka v Toperu, da ne bi izgovarjal tvojega imena. Potrudili smo se, gospod, zelo potrudili 4 '. »Plakala je praviš?" ,,Naglas! Bridko, da so mi solze stopile v oči. Morda je omedlela . — zakaj videl sem častnike, ki so jo obkrožili, prinesli nosilnico in odšli z njo!" ,,Sirotka, angel božji! Še danes jo potolažim. Greli ima, kdor ne otare solze od teh nebeških oči". Epafrodit je govoril ganjen in v zanosu. Vsa duša mu je v no vič zaplnmtela za 1o bitje, in zazdelo se mn je, kakor bi ga bil Bog oblagodaril in ga varoval zadnje dneve edino zato, da izvrši naj lepšo nalogo svojega življenja -— da združi dvoje krepostne iv Iztoka in Ireno. ..Greli ima. praviš, gospod. In res ga ima in imel bi ga jaz, tako velikega, da bi me patriarh ne otel pekla, ko bi ti ne bil tega na znani!' ‘. »Zalivalini te. Razodel si mi hvaležnost svetle dvorjaniee. Epa* frodit ji vse povrne. — Kam sedaj, Spiridion?" „V Solun; ker si nehal ti, začnem s trgovino jaz!" »Želim srečo, modrost imaš. Morda se še vidimo, morda le še potrebujem!" »Na službo, gospod prejasni, vedno na službo tebi — Mo smrti". Epafrodit je zagledal Nnmido, ki je plul s čolničem vštric s pre¬ fektom in glasno objokoval smrt svojega gospoda. Slišal je, .da je govoril Rnst.ikii, kako ga je ljubil, da je hotel z njim vred v smrt — pa se je zbal smrti — ker ni pravičen in čist kakor ncdolžni"'Epafro- dit, Grk se je hotel ogniti Numidi, da ne bi z.lvudil pozornosti. Zato p* zavil .-v-mesi o. Kakor senca mu je*-*k‘d41*«*viHi4t. Ko stu^prišbi pod platano, je ponovil Spiridion: ..Vidiš, gospod, tukaj je plakata prejasna". Tedaj se je Epafrodit ozrl, segal v nedra in mit smehljaje izročil par zla to v. »Ne maram plačila za to, res ne maram. Ampak zlatih biznniin cev je samo devetsto devetindevetdeset — za tisoč sva se zmenila, ne zameri — zato sprejmem, gospod, samo zato, pri Kristli, da ne lažem". Epafrodit je šel mirno dalje in mu namignil z roko, naj se loči Vsak rojak, kateri želi Imdl kra¬ sen spomin nuj nam na zna ni is voj 0 ime, p-riirn-pk in 1 of<*ii naslov. THE FIRST-SEC. NAT’L. BANK Cor. Fifth Ave & Wood Street. PITTSBURGH, PA. NAZNANILO. Tem potom naznanjam vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor tudi sobratom društva »Marija Sedem Žalosti' . št. 50. K. S. K. d. da sem premenil svoj naslov iz 1114 \ oslcump St. Sedanji moj naslov se glasi ta- ko-le: JOHN MRAVINTZ, 1107 Haslage Ave. N. S. Pittsburg, P a._ POZOR ROJAKI! Kdor želi prevzeti zastop in na¬ birati naročnike za »Slovenski Narod" v naših naselbinah po Združenih državah in Canad: naj nam to naznani. U p r a v e. SLIKE Z BOJIŠČA. PRIHAJAJO VSAK TEDEN NOVE IN JIH LAHKO rOBITE POPOLNOMA BREZPRAONO. Vsakemu našemu naročniku, ka¬ teri rfn.ni najde novega naročnika t§nj za pol leta io pošlje njegovo itn e j n naročnino (najmanje nf)c) na upravo bode dobil na žalitev gori imenovane bojne slike za pok Ion brezplačno in poštnine prosto k j. s. .*,-I- - 1 - **- -J- -t* -t- -*-- -•* -•* "■'* I BREZPLAČNO I X pošljemo vsakemu- I mr X 4 naznani svoje ime, priimek i- 1 | X točen naslov- krasno potopisno I J. knjižico okrašeno z lepimi sli v y kn,m!- TlSHe: X 4 Cunard S. S- Oo„ Lld v X 5*1.84 State St- Dep- 8- N»vj Vork- Še isti večer je Irena zvedela po Numidi vso resnično bridkove-! selo povest o Iztoku in o Epafroditovi ukani. V blaženstvu se je to- 1 pila pred ikono Bogorodice. In ko se je izmolila v hvalnem psalmu,jt|j v j; in pogledom in se prevalil od ognja v visoko travo »Le smejte se, drobnica vrtoglava I Ne poznate me še !" »Čutaro!” je zamrmral Radovan. Ko mu jo je ponudil, jo je prijel s trudnimi rokami, zakašljal in zacmokal z ustnicami. „Še pljuniti ne morem, taka suša! In sedaj'bo tekla ta žlahtna. Epafroditova kaplja po tako grdi, prašni cesti. Škoda!" Odpil je na dušek več kot polovico in se oddahnil. »Epafrodit, ko bi ti vedel, kako te ljubim!" Nastavil je še enkrat in nato zakotalil prazno čutaro po travi. »iztoči-!" je pričel z razveseljenim glasom. »Da nisem hodil jaz s pametjo po svetu, kaj bi bilo s teboj, kozliček vratolomni!" Za to ti bo vedel hvalo ves rod Slovenov". »Na hvaljene jagode je treba kruto majhne cajne! Ampak vse¬ eno. Če boš Ti imel toliko hvale v srcu, kolikor je imaš preveč na jeziku, bom vesel. Upam namreč, da boš o priliki počesal tistega kaštruna, Tiinjnša — če ga seveda sam ne pošljem prej Morani za priganjača. Zakaj malo, malo je manjkalo zadnjič- Begunci so polegli krog Radovana in Iztoka ter radovedni po M ušli godca. »Govori, očka!" so se oglasili vsi zaeno. »Sl var je zanimiva. Da bi bil ti Tunjuša?" »Jaz, da jaz, Radovan!" »Povej!" je silil Tztok. »Zadnjič je bilo, ko sem nesel tvoje pozdrave iz Bizanca domov' »O domu, o sestri Ljubimci, o očetu Svarunu uii nisi še ničesar povedal. Ni lepo!" »Ni lepo” Šinko, vsak pastir naj svoje ,ovce zavrača! Ali si mi kaj vprašal? Po očetu, po .sestri? Nič! Zadnjo kapljo ljubezni d< svojih ti je menda izpila tista lepa dvor ja niča, tista mehka podlasica Ali naj ta rodi Šlovenom Švaruniče, volkove in ture! Kaj? Jagnje¬ ta ti bo rodila — in še ta kilava!" »Radovan, ne skruni mi Irene! Molči!" Iz tok se je stresel od razburjenosti. V očeh so se svetlikali pl a meni. Radovan ni okrenil glave. Zavrtil je samo oči, pa je videl za dosti. Potuhnil sc je, segel po drugi čutari, pil in nadaljeval: Ko sem doma žalostnemu očetu povedal, da živiš, da pravza-' prav imenitno živiš v Bizancu, je stari oživel, kakor bi se bil napil te¬ gale vina. Zakaj, ko sem prišel v gradišče, je ležal v travi, zvit v ki opek, in ječal v smrtnih bridkostih". »Bolan?" je hitro vprašal Iztok. »Ne bolan, žalosten, na smrt žalosten zaradi vojne med brati. Gb njem sta klečala Volegost in Bojan in ga tolažila. Vrnila sta se namreč z nesrečno vestjo, da Anti — zlasti starejšim Tol k in Vilje- nec — nočejo miru". Tsi vojni ki so namršiii obrvi in poslušali resnih lic Radovana; »Volk in Viljcnee! Zaslepljenca!" »Zapeljana, naščuvana po Tuujušu!” »Veš li to?" »Povedal mi je star Ant, ki se je umaknil prelivanju bratovske krvi in se potikal sam kakor volk v gori, ves žalosten. In takisto mi je pravil Svarim, da je bil pri njem Tunjuš in ščuval v boj na Volka in Viljenea; Ljubimca mi je pa razodela, da se je Tunjuš pri njej —- ženil — kravjerepnik!" »Pri Ljubiliici ženil? Hun .• Tunjuš? Lažeš, Radovan!" »Da hi lagal. Iztoče! Še .je ležal razbit vre na mizi, katerega je Tunjuš razsul v jezi. ko sem dospel v gradišče. Ljubimca se je tresla groze, katero ji je zatnlal ta čeljustne, mrjasee smrdljivi". »Da bi ga srečali! Ne uide mil' »Kakor sem ga srečal jaz in kakor je, žal, ušel meni..." »Morda pa le Radovan njemu", je zamrmral oni stari Šlovcn, česar godec seveda ni slišal, ker ni maral. »Srečal sem ga, ko je vihral iz gradišča, ker mu je Ljubimca pomolila pesico.z ognjišča pod nos mesto poljuba. V dolini blizu -gva- dišča sem /svleilal njegov rdeči plašč jaz pa zasedo: Gakaj. simi si mislil, zdaj se špomniš, kdaj si jircganjal Radovana! Hitro je jez¬ dil, glava mu je visela na konjskem vratu, vsa žalostna in dremotna. Mižal je. natanko Sem videl. Obljubil sem bogovom obete, napel hr¬ bet ter se pripravil za skok iz zasede. Bil .ji- tako blizu, da. bi ga zagrabil za plašč. .Sežem po nož za pas — pri besih, noža ni bilo. Izgubil sem ga bil. In tako je ubežal smrti — kravjerepnik!" »Pij, Radovane! Zakaj dobro si povedal!" »Še bolje bi bil naredil; toda če ni bilo noža, ali naj ga s piunko j po glavi? Več je vredna,ena struna kot cela njegova buča. Toda še se srečava, še — in tedaj..." Godce je zamahnil s stisnjeno pestjo in zopet segel po čutari, j Vojaki so udarili v vesel smeh. • Toda Radovan jih je ošinil z a wbihh ra in -1 a (mfrn-mmsrm^ n m m m rvwM'9naai/iaaiBaffiMifflngsa niiu m m m l ta e sae n n ata n a a o DQ fia ii li Kašelj in hripavost prideta z mrzlim vremenom, ter jih je težko odpraviti. Njihovo zdra¬ vljenje zahteva hitre pomoči in rabo kakega zanesljivega zdravila. I l EVERA’S Baisam tor Lungs (Severov Balzam za Pljuča) se rabi pri zdravljenju prehlada, kailja, hripavosti, vnetja sapnika in oslovskega kašlja že preteklih pet in tri¬ deset let. Je zelo izborni tešilni pripravek. Njegovo rabo priporočamo vsim — mladim in starim, otrokom in odraslyn. Cena 25 in 50 centov. “Imel sem InulI knSolJ.” piSe k. Frank Vucha, iz Elk Klver, Mimi., "ter sem kupil slckleuieo severovekii Dalzarmi za Pljuča in prodno sem ga poi ti bil celo steklenico, je kafielj popolnoma izginil, .laz sem 63 let star ter se zdfavega počutim.” Kupite 8EVER0VE PRIPRAVKE od vašega lekarnarje. Za.v m ite. .nadomestitve. dir ne more- z a k ročite jih od nas. /Ako vas le karnitr ne more založiti, na- A PPK A medla glavobol, o* motien., jetrne pri¬ tožbe, zlatenica in žolčnic-a se vdajo zdravljenju, uk o se rabijo kakor na¬ vedeno v navodilu S EVERAS Liver Piliš (Severove Jetrne K rogljiče). Cena 25e. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, lowa. || 18 DCBia trt n r t Q O P O mini' im nubimn 111 mi q g g Q BUB Q B ZASLEDUJTE BOJNE DOGODKE! 3 Krasna in velikanska mapa celega sveta, kjer lahko že na prvi pogled vidite, kod se kretajo razne mornarice in premi¬ kajo razne vojske. Poleglega imate na tej mapi naslikane vse vladarje, ki so zapleteni in ki se utegnejo zaplesti v sadanjo vojno, in to pa v njihovih najzadnjih fotografijah. Tudi so na tem ogromnem zemljevidu vse zastave in grbi v barvah vseh v boj zapletenih držav, pa tudi onih, ki utegnejo poseči v boj. Razentega je poleg prve mape še druga, na kateri so nari¬ sane Združene države in naslikani vsi predsedniki, počenši od VVashingtona pa tja do Wilsona, kakor še devet drugih map in deset velikih slik, ki vam predstavljajo svetovne znamenitosti. To vse naročite še danes ter pošljite obenem 50 c. na upra¬ vo »Slovenskega Naroda". li nujtnn::::::::::::;:::::::::: ::: sts •na je vstala s cvetjem na licih, z ognjem v očeh. Njeno srce je .prekipelo v ljubezni. Objela je služabnico Cirilo, jo stiskala na prsi, ji poljub¬ ljala oči in ustnice ter ponavljala kakor omotična: »On živi! Moj Iztok živi in me ljubi! Pome pride,— edini, pre¬ dobri — junak junakov.. SEDMO POGLAVJE. Po travi so ležali razsedlani konji — zleknjeni, kakor bi bili pocepani. Krila jih je plast sivega prahu. Po bokih so še polzele tu- intam debele kaplje potu in sc mesile s prahom v umazane jagode. Vdrte lakotnice izbornih živali so se trudno dvigale. Kljub plemeniti krvi so komaj vzdržali silno dirko, v katero jih je gnal bežeči Iztok in njegovi Sloveni. Padala je večerna rosa. V dolini je šumel Tonzus od zapada, na severu so šepetali vrhovi dreyes po rebri Hema. ..Oteti smo, slava Perunu!" Tako jfe izpregovoril Iztok, ko je odpel jermen pri čeladi in jo položil v travo. . ,Samo orlova perot bi nas bila dohitela in delfin bi bil priplul za nami po morskih valovih; ker pa Bizantinci niso ne orli m ne delfini _zato ležemo brezskrbno to noč in počijemo". Star Sloven, z razsekanim obrazom, je vrgel težki oklop na tla in sc zleknil poleg njega na zeleno grivo. Mladi vojaki so se lotili brašna in skrbeli za večerjo. Zakaj Enafrodit ni pozabil, da bodo begunci lačni. Velike usnjate torbe ob sedlih so bile nabite z mesnino in v čntnrali je pljunkalo najboljše vino. . Radovan je vlekel za jermen oklep po tleh in se bližal Iztoku, ki je zamišljen slonel na kupu praproti ob prasketajočem ognju. Iztok se je nasmehnil starcu. ^ »Kakor raca, tako kobališ, očka!" Radovan je izpustil jermen iz roke, oklep je zevajoč obtičal za grmom. ,.To imam za plačilo, da sem te rešil! Nehvaležnih! ' No Radovane, ne jezi se! Zahvali bogove za tako ježo! Nisi še sedel na boljšem konju! »Hvala tebi za tako pasjo ježo! Racam sedaj po tleh, kakor In pil pij nn . |n vendar je moje grlo sulu. in prašno, kakor cesta, po kateri smu gonili". Ne jezi se! Saj veš, če je volk v selu, ni psu počitka!' Seveda! Tvojega jezika ne bolijo noge". ”Lozi semkaj, počij, hodi dobre volje in zapoj rajši!" "Zapoj, zapoj! Sedaj se šališ z menoj, ki sem ti zdrobil verige. Seveda' Lahko ti je z mojo roko gade loviti! Toliko modrost, pa m v tebi da bi vedel, če kokoš ne zoblje, da tudi ne poje!" Radovan si je jezno čupal brado in otresal iz nje prah, lu se je, pomešan s potoni, sesedel po dolgih štrenah. • Dajte, mladci, večerjo Radovanu!" Vojak je otvoril pred starcem torbo in privlekel iz nje kos mrzle pečenke. Potegnil je k sebi prazno torbo in si jo del pod glavo. »K počitku!" je ukazal Iztok. »Straža pri konjih naj se menja na vsaki dve uri, da čuvaja ne premaga spanec; zakaj Irmini sle. Ob svitu zore odrinemo preko Hema!" Vojaki so razgrobli žerjayioo, da je ugasnil ogenj. Za nekaj .tre- notkov so vsi trdno pospali. Tudi Iztok je želel spanca. Začutil je po udih silno utrujenost. Sele sedaj se je zavedel, kako ga jo zmueila ježa. Zaklopi 1 jc oči in potegnil konjeniški plašč čez obraz. Tisoč misli mu je vrelo po glavi. Toda na vse bi bil rad pozabil, samo da se odpočije za daljno pot. Zastonj! Iz dragega konjaniškega plašča je dihal vonj po nardi. Ta¬ ko je dehtelo ono noč v njegovi sobi, ko se je sešel z Ireno. Objel ga je ves čar tiste 1 noči, ko je ljubljeno vedel za mehko roko iz čolna na Epafroditovem vrtu. V temi pod plaščem je zagledal njene modre oči, na licih je začutil božanje njenih svilenih las. Nje¬ gova duša je sedla v šajko, s katero jo je spremljal nazaj v carsko palačo. Nad njima nebo, v srcih en sam koprneč žarek, na ustnicah molk, ker so onemele besede v toliki sreči... Nato — boj - hoj za njo — napad na vrtu — grozna ječa -— sedaj brez nje... Kje si Irena ? »Oteta", mu je rekel Epafrodit. Oteta? Azbadu? Teodori? Mor da tudi njemu oteta — in ne zanj. In vendar mu je življenje brez nje -- smrt, dan brez večne misli nltnjo — pusta noč, vse zmage — pra¬ zna igrača, če ne bi mogel pokloniti lavorik njej. Irena, kje- bivafe? Ali hrepeni tvoje srce po mojem? »Tako mi Krista, objameš jo!" Tudi to je rekel Epafrodit, Objamem? Kdaj? »Ker jo čuva Bog! Iztok sc je v temni slutnji domisli! blagovesti, katero mu je podarila Irena, Spominjal se je izrekov Krista križnaega, katerega je molila ona. In rekla mu je: Veruj resnici — in njegova ljubezen napolni tudi tvoje srce. Iztok je občutil v srcu rahlo upanje; daleč na vzhodu se je-za¬ svetilo, s tihim šclestom je prišlo po .vrhovih dreves in mu pojilo du¬ šo z besedami blagovesti : »Karkoli boste prosili v mojem imenu, se vam bo zgodilo..." Ustnice barbara so se začele premikali, iskale so besed, vrelo jo i/. duše: »Samo njo - Ireno sveto čislo mojo edino mi daj — po Kristu, Gospodu njenem..." Kakor sladka omotica mu je slisniln senci, obtežile so sc tre¬ palnice. iz noči sc .je rodila luč, iz luči je krilila Irena z rokami proti njemu in ga klicala: »Pridi, moj predobri — junak junakov..." Zvezde so gasnilc v hladnem jutru, čuvaj je prebudil vojake. Takoj so osedlali konje, ki so odpočiti veselo hrzali in se pasli po travi. »Niste culi ničesar v noči?" je vprašal Iztok. »Ničesar, magister eipiitmn", ga je nazval najstarejši Sloven, ki je stražil jutranjo stražo. ,Topot konjiče se ni oglasil?" Šumela je reka, cesta, je bila mrtva!" \ „IIiH'o prigriznimo, potem na pot! Zvečer prenočimo onstran Hema in tam smo že!utekli vsakemu progomi".. Vojaki so tesno • opasani stoje zajutrkovali. Edino Radovanov oklep je še tičal za grmom, kjer de je bil pustil zvečer. Sam je še globoko hropel na torbi. »Radovane! * Iztok ga je, potresel za ramo. Godce je kriknil, sunil /. obema rokama in sc izmotal iz volnene halje, s katero se je. bil odel preko glave. Obsedel je na tleli, si mencal oči in plašno gledal po vojakih. k 3J. »Ni ca, psa.!" jc zaklel po bizantinski. Vojaki so'se mu zasmejali. »Koga ni?" »Tunjuša ! Davil sem ga, za vrat sem ga držal pa mi je ušel kravjerepnik! Si- V spanju človek ne počijo". »Očka, mi gremo! Hitro se opravi in na konja!" Radovan sc je skob-bal na kolena, sc ujn-1 s pestmi v zemljo in lezel kvišku. »Uri Morani, da ne čuTini nobene noge!" Iztok mu je že ponujal polno čutaro. »Ge me ta ne oživi, ležem nazaj, vi bodite svojo pot brez mene!" Golčal je natešče močno grško vino, dokler ni izpraznil čutare. Obliznil se je po mokrili brkih, zncmakal z ustnicami in izpregovoril: »Epafrodit, samo tvoja ljubezen je resnična! Bogovi s teboj in s tvojim vinom! Zakaj te je neslo iz Bizanca? Postaral se bom od žalosti, ker ne srečam več ne tebe, ne tvojega vina. Ali ga sploh' še kaj imate?" ' ; »Torej grem z vami in vam pokažem staro pot, preko Hema. Si¬ cer bi legel v travo in spal". »Ter čakal Tunjuša —" Tako mu je rekel vojak, ki je sta! pred njim ter držal oklep, da mn ga pripne krog prsi. »Nak! Oklepa nikdar več na moje kosti! Saj nisem želva. Do krvi so me ožulila ta železna rebra". Iztok je velel vojakom, da so pripeli oklep k sedlu, dva sta prt- magala Radovanu na konja. Jutranjka je še trepetal;! na nebu. ko so begunci hitro jezdili vkreber po stari rimski cesti, ki je vodila v Podonavje in za črno morje. Bila je zapuščena in zanemarjena. Nalivi in zime so jo razdr¬ le, da so begum-i na mnogih krajih morali s konj in si delati steze preko strug in vdrtim Dostikrat so vojaki opirali konje in jih tako- rekoč nosili ob breznih. Plemeniti- živali, ki so poznale samo gladke ceste in ravno planoto, so se tresle po nevarnem potu. Minul je dan, preden so z velikanskim naporom dosegli severno pobočje« Hema. Kljub temi je ukazal Iztok, da so šli v dolino. Pot 'je bila boljša. Vendar niso mogli jezditi. Vodili so konje za povodce. Žal je bilo vsem, da niso izbrali nove, trgovske ceste. Ge so šli iz 11 i /,a 11 ca ]) re¬ ga n ja \vi za njimi po dobri cesti, lahko jih prehitijo in tostran Hema napadejo. Zato so morali v dolino, da tam poiščejo pripravno zelenico, kjer napasejo konje, prenoče in drugi dan spešno jezdijo dalje. Dobili so vsedlino, porastlo z visoko travo. Tam so se utaborili* povečerjali in legli, ne da bi zakurili ognjev. Iztok je odredil trojno stražo vrh kotline. Prosi a je noč. O preganja vedi ni bilo sledu. Vse naokoli je bilo molčeče ni prazno. Hitro so jezdili proti severu m pod unč dosegli uglajeno cesto, po kateri sta nekoč potovala Radovan in 'Iztok. Na¬ leteli so na majhna sela Tračanov. Pozvcdeli so, da ni Idlo vojakov iz Bizanca in tako so brezskrbno jezdili dalje. Polagoma se jc znočilo. Konji so bili trudni, da. so se izpoti- kali. Vojaki so pričakovali, kdaj jim veli Iztok, da obstanejo in poiščejo prostora za nočevanje. Toda njih voditelj je j : ,hal nekaj skokov pred njimi in'se polglasno pogovarjal z Radovanom. »Tukaj?" je vprašal Iztok godca in pokazal na zidinc kastela ob cesti na malem gričku. »Ne še tukaj 1 Pred Ililbml.ijem. so stanovali tu El oveni, ki so gojili-eelo morje lanu. Zalo sc imenuje ta kotel, ki j,- v razvalinah, M-endica". » > / . (Dalje prihodnjič.) J f J *-8 ^SLOVENSKI NABOD 1 II. novembra 1915, AR D najhitrciši parniki na svetu ,.M A II R E T A N I A“ NEWYORK -'LIVERPOOL najhitrejsa proga preko Liverpoola /a LONDON, PARIZ, NAPOLJ, RUSKO, FINSKO, PATRAS. , t ODPI.OVITEV T U S petek CAMERONIA petek, 10. decemb. 4 ZA LIVERPOOL C A N I A 6. novi). I. p. in. S A X 0 N 1 A p. m. robota 25. deeem-b. 10 a. m. st 14. ulice Parmsko pribrežje 'se naliaja na podnožju W North River, New York. Za daljnjc podrobnosti obrnite se na: THE CUNARD STEAMSHIP COMPANV ITD. 21—24 STATE ST. N E W Y O R K, N. Y. ali njene pooblaščene zastopnike. SAMO ZA NAŠE NAROČNIKE. 4 ! i -—--- FONOGRAF VREDEN $ 25—. brez rogp, najmoder¬ nejši zadnji model, velik 10x10x8 pal¬ cev, izdelan iz najbo- Ijega hrastovega lesa. ubusnp politiran s li¬ no ponikljanimi ko- vinastimi deli. Igra vse Columbia in Vic- tor plošče Daje čist in močen' glas, kate¬ ri se laliko po poljub¬ ni hitrosti uravnava. Navija se lahko med s vi ran jem. Znano nam je. da naš narod rad posluša lepo .glasbo. Da pa ne pade v kremplje raznim sleparijam, katere so se v zadnjem času pri nabavljanju fonografov dogajale, mu s tem nudimo priliko, da si lahko brezskrbno nabavi dober glasbeni'stroj. Pogoj je sledeč: Vsak naš naročnik, kateri ponovi svojo naroč¬ nino, ali nam pošlje novega celoletnega naročnika v znesku $1.— in priloži še za fonograf $10. , prejel ga bo z obratna pošto. Za fonograf jamčimo. Komur bi ne ugajal, naj ga vrne na naše stroške, in povrnili mu bomo plačanih $10.—. i VLOGA ANGLEŠKE V SEDA J (Napisal: Fran bo vran. Sun Francisco. 7! „f, r v 'rfa 4? 4» 4? 4? "v T 4 ?.- _ SDNO PREGLEDUJEJO DENARNI ZA v 0 n ^ B S C R 6 a. s■ (Konec prihod.) Nemški strategi so vedno računali z možnostjo angleškega na¬ pada skozi Belgijo in - Nizozemsko, in da so imeli prav, so pokazala bruseljska odkritju in pa angleško razburjenje, ko je pred nekaj leti Holandija začela utrjevati Flushiug ob Lokavskem kanalu. Danes, po preteku 15 mesecev, odkar je vojska izbruhnila, je postalo čisto jasno du uliirei ne bodo mogli prodreti nemške linije na zapadli s frontalnim napadom. Edina možnost da bi morebiti uspeli, se jim nudi, če bi si odprli pot skozi Holandsko ter tako padli Nemcem v zaledje in morebiti prodrli do Kruppovili orožarni v Essen. Seve¬ da bi bilo treba za to namero pridobiti Nizozemsko, ki je dozdaj s pomočjo mobilizacije izkušala ohraniti nevtralnost nasproti obema strankama. S precejšno gotovostjo moremo sklepati, da bodo Angle¬ ži za prihodnjo spomlad napeli vse sile, da bi Nizozemsko pridobili in zelo smo radovedni, v koliko se ji bo ta namera posrečila. zase, Tu moramo konstatirati, da je bila angleška diplomacija pred vojno sicer izredno uspešna, od izbruha naprej je pa imela približno OBLASTI ZDRUŽENIH DRŽAV rED -NUJ^^-— « A . PHVA-DiiUGA NARODNA BANKA V fITTSt*A'H GU. — «• A Za dobavo teli fonografov, katerih vsak je vreden uajmianj $25,— in ga izpod te cene ne morete nikjer kupiti, smo sklenili po¬ godbo z dolično izdelovalnim fonografov in jc gori imenovana cena izključno samo za naše naročnike tako nizka. Na zahtevanje pošljemo tudi imenik plošč s slovenskimi napevi. Kdoi' želi preživeti vesele urice ob poslušanju krasne godbe in domače pesmi v dolgih jesenskih in zimskih večerih, naj se posluži te nadvse ugodne prilike. Uprava. ŽEPNO PERO, SVINČNIK in PEČAT IMENOM IN PRIIMKOM SAMO ZA NAŠE NAROČNIKE. Napišite svoje ime im priimek, pošljite 50 c. na upravo lista, navedite svoj točni naslov, m naročilo se bode takoj izvršilo. Slovenci in Slovenke, naročajte se na „Slovenski Narod", najboljši slovenski list v Ameriki! toliko sreče kot angleško orožje, koder ni mogla svojih načrtov pod¬ krepiti s svojo vojno mornarico. In brez dvoma je tudi nemški ge¬ neralni štab pripravljen za vsako eventualuost. Danes teža odgovornosti za vse operacije četvernega sporazuma bolj in bolj pada na angleške rame. Francoska je oslabljena ter z ozirom na stagnacijo pri svojem prebivalstvu ne more več žrtvovati veliko ljudi, ker je skoraj nemogoče priti do odločilnih uspehov. Ru¬ sija je tako daleč potisnjena na vzhod, da ji ne bo nikdar več uspelo izriniti armad centralnih vele v lasti iz lastnega ozemlja, čeprav bi se ji prihodnjo pomlad morebiti posrečilo s skrajnim naporom usta viti nemško-uvstrijski naval, kaj je pa po dosedanjih izkušnjah tudi, e verjetno. Italijanska' vojska si bo deloma razbila glave ob tirolskih in koroških gorah ter kraškili skalah, na drugi strani se pa tudi vidi, da naši nekdanji zavezniki na papirju tudi za svoje nove prijatelje ne marajo ravno preveč žrtvovati, kajti brezdvomno bi: aliircem lahko dosti več pomagali, zlasti ob Dardanelih, tako da bi Angležem ne bilo treba tjakaj pošiljati komaj za silo izvežbanih čet iz daljnih pacifiških kolonij. Prišli smo do 'položaja, da bodo An¬ gleži morali svoje milijonske vojske tudi pokazati in sicer ne prej. gotovo prihodnjo spomlad, bahaštvo .jih ne bo več rešilo, treba bo obilnejših človeških žrtev, če bodo sploh hoteli vojsko za aliircc re¬ sno nadaljevati. Ko so se ruske vojske umikale s Poljskega, so se Rusi pa tudi Fruncozje istotako kot skoro leto poprej Belgijci z začudenjem po¬ vpraševali : Ou sont les Anglais? Kje so Kičenerjevi milijoni: An¬ gleži so se izgovarjali, da manjka munieije. Nekaj jc že morebiti na tein. čeprav je Amerika dobavila izredne množine najrazličnejših vo¬ jaških’ potrebščin in so se Angleži sami hvalili, koliko so pomnožili število svojih orožareu. Kljub vsem' izgovorom dobi utis, da bi bili Angleži lahko mnogo več storili zu lastne zaveznike, če ni vse njiho¬ vo hvalisanje samo pesek v oči. Boljinbolj prihaja tudi nepristran¬ ski opazovalec do prepričanja, da so Angleži v resnici kramarji kot jih karakterizirajo dobri poznavalci. S svdjo mornarico bi pač radi vladali nad svetovnim morjem, tudi so pripravljeni financirati svo¬ je zaveznike ter jih preskrbovali z vojaškimi potrebščinami, to po¬ meni dober „busines's“, toda lastne ljudi bodo žrtvovali le v naj¬ skrajnejši potrebi. Vse njihove izgube na bojnem polju do danes morebiti ne znašajo toliko kot imajo Francoz je samo ubitih, da-ne govorimo o Rusiji, ki je izgubila okrog dva milijona samih ujetni¬ kov. Kako so pred vojno izkušali Nemčijo izolirati, tako so po izbru¬ hu predvsem izkušali operirati z intrigami, da bi pod devize boja za civilizacijo, za pravice malih narodov, za napredek in svobodo zavedli v svetovni boj tudi druge še nevtralne narode. Proglasili so parolo, da se bore zoper pruski militarizem, dočiin sami ,s svojim uavulizniom hočejo udušiti svobode mednarodne pomorske trgov ne. Angleži očitajo Nemcem, da pri teli moč pomenja pravico ter jim dan za dnem mečejo v obraz tisto tuli obrabljeno ..okovano pest' dočiin je ravno pri njih doma pred izbruhom sedanje vojske ulster- sko gibanje s silo hotelo zadušiti ustavno razširjenje ljudskih pravic ua Irskem. Pri tem tudi ne smemo pozabiti, da,je pod vplivom tega gibanja isti Sir John French, ki sc danes kot poveljnik angleške ekspedicije na kontinentu bori za „svobodo malih narodov 11 , pred par leti resiguiral kot načelnik angleškega generalnega štaba, ko je kazalo, da bo morebiti treba v lastnem domu energično varovati ustavno svobodo in avtoriteto parlamenta, ki je bil voljan Ircem do¬ voliti samoupravo. Angležem bi marsikaj odpustili, če bi se. neprestano pred sve¬ tom ne hvalisali kot zagovorniki napredka, civilizacije, demokracije in svobode, ko nam vendar žalostna zgodovina Irske ter uprava mar¬ sikaterih prekomorskih kolonij kot n. pr. Indije pričata, da so puš a li podvrženim narodom istotako kot druge .več ali manj na sili in podjarmljenju sloneče države le toliko prostosti kot jim je samim oil časa do časa prijalo. Zgodovina priča, da v političnem oziru niso bili dosti boljši kot Francoz je, ki so pod staro republikansko krmko enakopravnosti, svobode in bratstva še-v najnovejšem času prega¬ njali iz dežele svoje najboljše državljane, ali pa Rusi. ki so s cezaro papizmom, rubljem in kozaško knuto razširjali vseslovanstvo. 8 svojim črnenjem in psovanjem Nemcev so se Angleži šele teme¬ ljito osmešili, ampak tudi sami sebe osramotili, kar bodo uvideli šele, ko se po končani vojski nekoliko iztreznejo. Zingoistiško časopisje je na Angleškem in po kolonijah že pred vojsko srdito sikalo proti napredku nemške svetovne trgovine in razvoju nemške trgovske in vojne mornarice. Po izbruhu je pa izlilo na Nemce kar eeie plohe gnojnice in angleški poet lavreat Rudyard Kippling, ki mn je,lovo¬ rov venec brez dvoma moral splesniti je kratkomalo razdelil člove¬ štvo na dva dela, ljudi in Nemce. Od velikosti do smešnosti je v res niči samp en korak! Nepristranski opazovalec, ki je imel priliko študirati nemško iu angleško kulturo, nemško in angleško znanost ter socialni n iprc- dek' obeh ljudstev dobro ve, da so Nemci v vsakem oziru mnogo na prednejši od Angležev. Na Angleškem se dobi le par posameznikov, ki so znanstveno temeljito izobraženi, dočiin po nemških in avstrij¬ skih univerzah kar mrgoli resnih učenjakov in strokovnjakov. P" vprečui takozvani izobraženci na Angleškem in posebno še po mu glcških kolonijah se pa odlikujejo po taki ignoranci, da se jim more inteligeut, ki je došel z evropskega kontinenta, naravnost smejati, ko se hvalijo s svojo kulturo. Pač pa je treba konstatirati, da so An¬ gleži v mišljenju in napredku zaostali, zlasti zaradi tega, ker so se obdali z nekakim kitajskim zidom, misleč da imajo domu izvor vst popolnosti in ker -se nočejo učiti tujih jezikov ter so zanemarili, psi liologičui pa tudi socialni iu ekonomični študij drugih narodov. Če so imeli uspehe v bojih z divjimi narodi, ki niso bili moderno oboro¬ ženi, mislijo, da bodo ostrašili z ropotanjem svojega orožja, s skli¬ cevanjem na svoje bogastvo in na svojo grandiozno mornarico kak¬ šen inteligenten narod na evropejskem kontinentu. Kičener je bil prvotno pionirski oziroma tehniški častnik ter je žel svoje uspehe v Orientu in v neenakem boju z maloštevilnimi in slabo oboroženimi Buri, njegovo mišljenje je vse preveč mehanično, njemu vsled na¬ vedene karijere v resnici manjka one psihologične dispozicije, ki bi ga vsposobila za voditelja vojnih priprav velike aliance. Tudi socialni napredek na Angleškem se z Nemčijo ne da pri¬ merjati. Angleška je zanemarila svoje poljedelstvo ter tako uničila \ . « o v i J " A N NA - u s i SPREJEMAMO DENAR na Uu - — ULOŽKE IZPLAČUJEMO BREZ Z E M N I O D D E L E I N O a L E r A ms, PLAČUJEMO OBRgnijT, KAKE ODPOVEDI. i K BANKE. domovino $ 15 .— E M. Zdaj pošiljamo v staro 100 kron za Z.- JAMČENJ THE FIBST-SECONO NATIONAL BANI COIiNER FIFTH AVENUE AND WOOD S l PITTSBURG. PA. lord je dospel v u im ni o Milan, Italij , spel v v Mudrou na oto Van London, An{ Pišite r" Usk0Vine i ,^ it ^H,' l 'taku) brozpl* 6 ™ na P J -itisk franc X Jft Jjp vj* I)f* “j" ravno oni stan, ki je podlaga vaja. Nemški delavci so bolje liušijetini ........ 4* 4 * t ih 4* 4* i* 4* & 4* •fr v 4* 4* £ v •ib 4* *t* *i* •** 4, ^ ^ ^ ^ POZOR! VAZNoTpoajJ izobraženi ter vsakega zdravega gospodarskega raz- poiitičm h r - - strokovno, osobito pa sti-iiN - J °, J< - or Sanizirani kot angleški in kot nam pričajo številni loškem U \' f°-/ )(X ^ aiIS ! i0 lj0 ^ e situirani kot njihovi tovariši na ng eska socialna zakonodaja zaostaja za nemško, na plošrie iri enake volivne pravice kot obstoja v uh takozvani srednji stanovi pridejo ua An .dveJi i-l« x- centralnih v lasti. rani, ako sc jim njimi tako. kot tamošujegn poro ZNATNO ZNIŽANE CENE pri Pq SILJATVAH DENARJA. London, Air pa po slednje imeuova nih J e,Mvt-ui 1C11IVU uiauj za\,.ih. k el je tani višja izobrazba slal.m razvila ter ne daje nobeni- luzabne distiukcije, iu ker so ti stanovi na Angleškem v im °r-' CU d . 1 mau.j vdinjani aristokraciji, trgovskim velepodjel nanei.ic nnn mogotcem. Kdor le pregleda seznam elanov •mu demokratične bel« raz- situiram Angleškem. Angleška Angleškem tudi še ni Nemčiji in Avstriji. Tudi takozvani srednji leškeni veliko manj do veljave kot dr dnižab politi jim iu financijel angleškega parlamenta, lahko uvidi, da takozvaue _. l-i-itie mu angleškemu narodu gospodujejo z malimi izjemami an * ° 1 • trgovski magnat.je. advokat.je in pa častniki, ki se se\ et a i < ' nl - in takozvanih boljših slojev. Tako torej izgloda angleška i ni eija! Na Angleškem ne vlada aristokracija iutelekta in že zate nmia jo Angleži sedanjo vojsko izgubiti. \ išja kultura, višja inti B 111 bo odločila to borbo, toda Angleži in njihovi zavezniki niso vstnu uvideti, da se te inponderabilne moči bore na nasprotni strani. Nepristranski zgodovinar bo z velikim začudenjem moral Kon statirati, da je trojni, oziroma eetvorni sporazum v boju za „obiumb prosvete 11 organiziral poleg Indijcev, ki pripadajo pravzaprav mu plemenu kot mi ter posedujejo tisočletno kulturo samo da pod angleškim gospodstvom zanemarjeni, tudi žolte Japonce ni novrstno afriško drulial, ki je na tako primitivni stopinji, da mrtve¬ cem reže ušesa za trofeje ter bi vojnim ujetnikom najrajši šekel i glave. Zanimivo je tudi, da radi izigravajo Turke proti Nemcem, češ. da se vobee drže vseh predpisov mednarodnega prava, dočiin se' baje | barbarski Nemci vedo kot Huni ter počenjajo vsakovrstne grozovi¬ tosti. Nič se ne čudimo, da Angleži in njihovi prijatelji čutijo v druž¬ bi raznobojuih prekomorskih ..borilcev za prosveto" tako naklonje¬ nost do Turkov, in če se ti moško in pošteno bore. služi to priznanj.' j v kompliment centralnima velevlastima. ki sta po čudnih slučajih j usode postali turški zaveznici in pokroviteljici. Odkrito rečeno 4 o alianeo moremo zagovarjati vsled izrednih razmer. (V bi se iim 11 I boriti z enako močnimi nasprotniki v odkritem boju in ec bi ’ i n-' i izrabljali proti nam žoltega plemena in raznovrstnih afriških tolp. j bi turškega zavezništva ne potrebovali, ob sedanjih prilikah ga pa j moreno rabiti s popolno upravičenostjo. Pač nam turška z ir > lovim-- ne nudi nobene sigurnosti, da je vzdrževanje otomanske oblasti 1, ristuo ali celo potrebno proevitu krščanske kulture in omike, toda pomisliti moramo, da so bile nezdrave razmere v Turčiji pr-d vse m posledica needinosti iu medsebojne zavisti evropskih vel-vl.-m* • ]*,, koncu sedanje vojske bo drugače. Že sedaj sc more Tarči m v proti i zaveznikom vzdrževati le'vsled intelektualnega voostva X. • m. čije in Avstrije in po vojski bo vpliv centralnih vefevlasti Še mno-.,. večji, tako da ho nekdanja turška malomarnost in zanikrvnost li Cene da so bili Srbi 5 Kror 10 - 15 ::o 30 40 45 50 55 60 65 70 75 80 85 90 100 200 300 400 500 600 /00 800 900 1000 . 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000 9000 10000 » ® 1« ■ta 3.90 4.75 5® 6® 7« 7.78 8.60 U 10,15 10.95 11.7C 12 ® 1325 14J06 31® 46® 82.00 77® 93.00 '08® 124« '39® 307.00 4«® 614.00 767® 921® 107' 1; 1 1 prišli v nevarno« Ija, da so Bulga milj daleč od 1 1 FI Solun, lT. n hudi boji pri (Jr umakniti proti !- Položaj v } ojačenja, in so t še držijo, toda Bito)J (Monasti diplomatič nega in ne bodo odšl / GLAV Berolin, Ne imeli Srbi v za 8500 Srbov ter vražnikov. Nadalje p< branijo s\u.ji r ?k.nu m n i ‘m- s. Ker no ' nizke cene da se sedaj ne prilike. ostale, opozai poslužijo te i .asa bodo to jamo rojaki, rredno ujod- zopet pognani 1 Zapadno no armado pre< oddelke, in upa kov pade v ak Fir.st-Secorul National Bank (»I Pittsburgh. P a. Coi ner Fif tli nočeš, morala izginiti. Zdi se nam, da bo ravno Turška, ki zadnjega čaša v antegonizmu z Rusijo premoči v orientu smrtni udarec. Anglcško- Dardanelih se je Izkazala kot popole .11 iiaski je' doživela anglška, oziroma aliirska slej ^nepremagljivi 11 Angleži, ki so držati orientalce v strahu, bodo izgubili loees obdarjenih vzhodnih narodih dosedanji ug!c po bližnjem ampak tudi po daljnem orientu i jo jc Velika Britanija do protežirala. zadala ang.cšk' raneoska ekspedicija ob o, istotako žalosten poraz diplomacija na Balkanu. Do- vsled svojega slovesa mogli pri teh t bogato domišljijo in te izguba bo nelo — ..... ... po Indiji obstoju bri¬ tanske oblasti 111 angleškega vpliva morebiti ravnotako ali pa še boli nevarr.-j kot evakuacija Egipta, ki ga bodo morali zopet prepustiti Turči.ih Krko se bo vojska za Angleško končala in za koliko bo njena oblas. eksaktno pristrižena, o tein je za sedaj še prezgodaj debatira¬ ti. Naualjevanje vojske ua ahirski strani zarisi v glavnem od nje kajti njene vojske kakor tudi njene fmanoijelue in ekonomične re! z er ve so se skoraj docela neizrabljene, na drug, strani pa ima s SVOJO mornarico takorekoc neomenjeno obhst n-ni jem ter .si morena ta način priskrbeti razno vrs,^ " T ne iz vseh mogočih delov sveta. Ena stCii l° treh ^ kmalu zanjo postalo pretežko, čeprav vodilni kroH w a " me ° hodujega poletja št. Piše šk Pit b u r Pa. •••••••••••••••••••••••H* ~ SMi | POŠLJITE SAMOj 25 centov Berolin, N' la opisujejo zni Po teh pol novembra bul g bulgarskem na puški in dva g' Dne 11. u umaknile na v: in za Bulgure na upravo , SLOVENSKE j GA NARODA 4 kot četrt- j letno naročnino in dobi-1 vali boste najuglcdncji 1 najneodvisneji časnik v Ameriki. Polletna Celoletn naročn * narodi m« i 1 i t .... 6o.m \ »le- } nafie kr*" ♦ Ko je pad čez Moravo ra 150 do 200 me Stojan kali so p reke Bulgaron Bulgari st zaplenili 0 ,110 lijsko mu niči j uiatcvijalon, n Vsak šteli (let**' lahko /8:7 v svojem dem času iko dolarje? n* leden, aka!ie ,, ' vo Sloveusk*f RIMSKO VPRAŠANJE PO SVETOVNI VOJNI. osodepoinega pomeTja. tUd ' "" Sed ^i na Profesor šču v loža Ju papeža od ne dr/, ivi ni uredi danko ni suv-i-euiteti in svetni), o nemškem vseučili- ragi objavlja študijo o po- ’ odprave cerkve¬ ni o bodoči mednarod¬ ni tega vprašanja. V vrsti razpravlja avtor o, dvoj- pape.žu (duhovni cerkveni državi du¬ najskega kongresa, o nje propa¬ sti, o italijanskem garancijskem za k ivonu n vprašanja kongresu, staro cerk usiljuj esenj u o po novem Pisec se ne iveno državo e javnosti kakcu določene«, ra poizkusi vprašanja, Hoče 1 mirno proučenje ter moči izpopolnitev ž 5 ~ nedavno BO Ruske nasilnosti javlja uriš*# 1 no# se z besedami: LtrepenSenjem miru med ga rešen je pripraviti tem prino- želje, ki izrekel Benedik XV. ..Z najiskrenejein 1 čim skor po« ,veU f I / dl oktobf 3 rre J° je di ki 1 Husi po ti narodi psujem udele; sp,ja “» «5 S esili. •olkovnik kih 111 ' iu i#' živ« J so# pretep 11, ’ Tega v r Ber olin, h-«Usu , °5 dn, ’ llu gil) i-a la tvt ail tioska da * Naciji ' UlJ Polki st. 105.