TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU tfyfröA/A'i**' 'JfA' MAL PREDSTAVITEV KANDIDATOV H GOSTI GRAD SCE VRBOVEC OKROGLA MIZA O LOGARSKI DOLINI iVRJEVI dviLM NASVETI Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p. o. Poslovodja: Franc Trbovšek PONUDBA: - traktorji vseh vrst, bogata izbira traktorjev Zetor - stroji in priključki za pripravo zemlje - stroji za gnojenje - stroji in priključki za setev in sajenje - stroji in priključki za košnjo, sušenje in spravilo krme - stroji in priključki za siliranje in spravilo silaže - hlevska oprema - gozdarski stroji in oprema - stroji za molžo - vse vrste prikolic za transport - ostali kmetijski stroji in oprema - traktorske gume - akumulatorji za osebna vozila in traktorje - rezervni deli za traktorje Zetor, IMT in program SIP - umetna gnojila in krmila Kmetijska preskrba Spodnja Rečica tel. 063 831 656 Delovni čas: ob delavnikih 7.00 - 15.00 ob sobotah zaprto - prodaja vseh vrst blaga na kredit 1+4, 8% obrestna mera na ostanek dolga, možen nakup z M-kartico in čeki - ozimnica na kredit 1+3 brez obresti EPSI S3 33J NAZARJE iti. A tec OW S32 3ttt PONUDBA IN CENIK KOLEDARJEV ZA LETO 1993 STENSKI KOLEDAR: ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA ........500,00 SIT STENSKI KOLEDAR: UTRINKI SLOVENSKEGA PODEŽELJA .........8,00 DEM/kom NAMIZNI KOLEDAR:..............6,50 DEM/kom NAMIZNI TEDENSKI KOLEDAR Z NASTAVKOM ZA SVINČNIK............300,00 SIT POSLOVNIK:...............9,20 ali 15,20 DEM/kom INFORMATOR MALI:...............6,60 DEM/kom PLANER:..................3,50 ali 7,25 DEM/kom INFORMATOR VELIKI:.......3,50 ali 7,25 DEM/kom DOTISK LOGOTIPOV PO NAROČILU. NAROČILA: EPSI, Savinjska cesta 4, Nazarje, tel./fax. 063 832-363 JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. _____________________Velenje_____________________________ PLAČILNA KARTICA ACTIVA - prava poslovna odločitev Vsakodnevno denarno poslovanje lahko spremlja vrsta problemov in neprijetnosti, če ne vemo, kako enostavneje urejati naše denarne zadeve. LB Splošna banka Velenje d.d. je široki paleti storitev s katerimi rešuje večino tovrstnih problemov, dodala plačilno kartico ACTIVA. PLAČEVANJE S PLAČILNO KARTICO ACTIVA JE PREPROSTO! Plačilna kartica ACTIVA predstavlja novo obliko brezgotovinskega poslovanja, namenjeno imetnikom tekočih računov za sodobno in enostavno plačevanje blaga in storitev na prodajnih mestih širom Slovenije. Za plačevanje na prodajnih mestih zadostuje, da predložite plačilno kartico in s podpisom overite račun, za vse ostale formalnosti glede plačila pa poskrbi banka v sodelovanju s prodajnim mestom. POSLOVANJE S PLAČILNO KARTICO ACTIVA JE GOSPODARNO! Poravnava računov, nastalih s plačilno kartico ACTIVA, se opravlja le trikrat, in sicer 8., 18, in 28. v mesecu. O plačilu računov vas banka obvešča z rednimi izpiski tekočega računa. KJE LAHKO POSLUJETE S PLAČILNO KARTICO ACTIVA? S kartico ACTIVA lahko plačujete blago in storitve na vseh prodajnih mestih, označenih z nalepko ACTIVA. Teh je v Sloveniji že preko 1200. Mreža prodajnih mest se neprestano dopolnjuje in bo po fazi uvajanja kartice zajemala vse pomembnejše trgovske in storitvene dejavnosti v Sloveniji. Če se želite pridružiti mnogim, katerim je plačilna kartica ACTIVA že postala nepogrešljiv pripomoček za enostavnejše in sodobnejše poslovanje, se oglasite v vaši matični enoti banke, kjer boste dobili vse informacije in uredili vse potrebno za pridobitev plačilne kartice ACTIVA. Poskrbeli bomo, da boste v najkrajšem času ugotovili, da je ACTIVA prava poslovna odločitev! NASLOVNICA GRAD VRBOVEC Foto: Matevž Lenarčič KAZALO STR. KAJ MORAMO VEDETI, PREDEM SE ZAČNEMO U KVARJATI Z LAHKOTNIM TEKOM.......4 PAŠNA SEZONA V LETU 1992 NA OBMOČJU OBČINE MOZIRJE ....... 4 PREPOVED PROMETA PRAŠIČEV ...............4 PREDSTAVLJAMO VAM TRGOVINO ŠTEMBERGER.... 5 STANOVANJSKA ZADRUGA "MOJ DOM" MOZIRJE.......5 GOSTIŠČE GRAD VRBOVEC... 6 LOJZE PETERLE IN IVAN BIZJAK V MOZIRSKI OBČINI.......8 NADOMESTNE VOLITVE V ZZD.... 8 SO MOZIRJE: BREZ SVOJEGA KANDIDATA ZA DRŽAVNI SVET .. 8 ODSTOP OBČINSKEGA MINISTRA ZA TURIZEM....8 OKROGLA MIZA O LOGARSKI DOLINI..........9 PROGRAM DELA IO ZSTZ ZA LETO 1993 ............10 VODA - NAŠ PRIJATELJ ALI SOVRAŽNIK..........10 KANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO........11-20 POMOČ BEGUNCEM IZ BIH NA POTI .......... 21 SREČANJE Z REJNIKI NAŠE OBČINE........... 21 OTVORITEV OBNOVLJENEGA GRADU VRBOVEC ........21 LOVRO GOLIČNIK 90 LET.. 22 SREČANJE OSTARELIH KRAJANOV ..............23 STRGARJEVI ZDRAVILNI NASVETI................23 KRONIKA................23 NAGRADNA KRIŽANKA......26 ČE POMAGA, ZAKAJ PA NE.26 Tokrat se vam kot glavni urednik Savinjskih novic prvič oglašam s tega mesta. V veliko zadovoljstvo mi bo tudi v bodoče, da bom lahko vsako novo številko novic pospremil na pot z uvodno besedo. Napovedanega pogovora z mano v tej številki še ni. Obseg predvolilnega gradiva je namreč preobilen, zato smo bili prisiljeni nekatere prispevke prihraniti za prvo decembersko številko. Nekdo je pred kratkim izjavil: "Je čas volitev in je čas miru. Zdaj je čas volitev." In res. Vsa sredstva javnega obveščanja, mednje seveda sodijo tudi Savinjske novice, so v teh dneh izrazito politično obarvana. Prve svobodne volitve po sprejemu nove ustave mlade slovenske države bodo v mnogočem odločale o naši poti v prihodnost. Zato bo odločitev nas, volivcev, toliko bolj pomembna. Kakorkoli že - tudi po volitvah bo naša glavna skrb, ne glede na to, kdo bo zmagovalec in kdo poraženec, preživetje. Vsi pa že težko čakamo čas, ko bo naša skrb (namesto preživetja) boljša kvaliteta življenja. Kako dolgo še? Tega v tem trenutku še nihče zagotovo ne ve. Politična razmerja v Evropi in v svetu v nas upravičeno vzbujajo prenekatere pomisleke in dvome. Pa vendarle - brez upanja ni možnosti uspeha. Prav zato se prvemu ne gre odreči. Se strinjate? Franci Kotnik Čas v katerem živimo, nekako ni pod srečno zvezdo, bi lahko rekli, saj je poln nemira, zastrašujočih dogajanj in zaskrbljujoče prihodnosti. Prilike zunaj naših meja so pač takšne, da nikakor ne moremo biti brezbrižni do njih. To je eno velikih bremen, ki nas težijo. Drugo pa je skrb za bodočnost naše mlade države, ki je trenutno v valovanju vseh mogočih političnih strasti in nestrpnosti. Za takšno stanje ne moremo kriviti zgolj volitev, ki so pred nami. Bolj in bolj smo lahko prepričani, da vsakdanja vznemirjanja, ki nas pretresajo zakrivimo sami s premalo omike in s tem, premalo medsebojnega spoštovanja. Zal je tako, da z vrhov vihar zajame tudi mirne doline... Gospodje, ki nam krojijo sedanjost in bodočnost, bi se morali zavedati, da zgledi vlečejo, torej bi morali ravnati kulturno, dostojno in strpno, ne pa da vnašajo razdor med ljudi, ki jih pogosto skrbi vsakdanje preživetje. Morda le še en klic, vpijočega v puščavi? A. Videčnik Savinjske novice so štirinajstdnevnik. Izdajatelj EPSI d.o.o. Nazarje 22, telefon 063/831-957, telefax 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje. Glavni urednik: Franci Kotnik, odgovorni urednik: Marko Lenarčič, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik; tisk: Delavska univerza Mozirje; žiro račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase sprejemamo do 1. in 15. v mesecu za tekočo številko. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina stavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev” niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot eno tipkano 'stran A4 formata. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. O KAJ MORAMO VEDETI, PREDEN SE ZAČNEMO UKVARJATI Z LAHKOTNIM TEKOM Če sem vam v prejšnjih številkah Savinjskih novic poskušal predstaviti pomen in pozitivne učinke športno-rekreativnega udejstvovanja, še prej pa sem vas seznanil s hojo, kot najelementarnejšim športom vsega človeštva, tokrat nekaj več o lahkotnem teku. Če se dolga leta nismo ukvarjali z nobenim športom, moramo začeti previdno, nekateri pa sploh ne. Včasih zdravstveni pregledi celo pri treniranih maratoncih odkrijejo telesno hibo, ki prepoveduje naporno telesno dejavnost. Zato moramo vaditi v mejah svojih zmogljivosti. Seveda to ne velja samo za lahkoten tek, ampak tudi za druge aerobne vrste. Ce se med tekom počutimo dobro, to še ne pomeni, da smo popolnoma zdravi. Brez zadržkov se lahko začnejo ukvarjati z vzdržljivostno aerobno vadbo ljudje, mlajši od 35 let, ki ne poznajo neugodnih občutkov v prsnem košu ali nenavadne hitre zasoplosti in vsi, za katere ne veljajo primarni dejavniki tveganja koronarne srčne bolezni: visok krvni pritisk, povečana količina maščob in sladkor v krvi, kajenje, debelost in srčna bolezen v družini. Ljudi, ki imajo katerokoli od navedenih težav, mora pred začetkom vadbe pregledati zdravnik in opraviti ustrezne preiskave. Šele po njegovi presoji in napotkih lahko začnejo teči. Pa tudi sicer se priporoča mlajšim od 35 let pregled na vsaki dve leti; tistim, ki so stari od 35 do 40 let, na leto in pol, starejšim pa vsako leto. Nekatere bolezni popolnoma izključujejo telesno naprezanje: pred kratkim preživet srčni infarkt, angina pectoris, nevarne motnje v srčnem ritmu, bolezensko razširjena aorta, globoka flembotromboza - zamašitev dovodnice s krvnim tlakom, neurejena arterijska hipertenzija-povišan krvni pritisk in nedavne ali še trajajoče infekcije- tudi navadne viroze, saj pogosto poškodujejo srčno mišico. Pri dolgi vrsti drugih bolezni sta potrebna previdnost in obvezen posvet z zdravnikom. - se nadaljuje - Darko Repenšek, prof. PASNA SEZONA V LETU 1992 NA OBMOČJU OBČINE MOZIRJE Za letošnjo pašno sezono lahko rečemo, da je bila kljub sušnemu obdobju razmeroma uspešna. Na pašnikih, kjer seje pasla goveja živina in konji, je bila v povprečju za 10 do 15 dni daljša kot je običajno. Trajala je 124 dni. Še bolj kot prejšnja leta se je pokazal pomen razbremenitve domačih površin, saj je primanjkovalo krme za živino, ki je ostala doma. Dogajalo se je, da se je proti koncu pašne sezone število živine na pašnikih celo povečalo. Na 19 skupnih in 26 zasebnih planinah se je prepaslo 743 plemenskih telic, 191 pitancev, 190 krav, 41 telet, skupno 1165 glav goveje živine in 108 konjev. Ovc se je prepaslo 549. Govejo živino in konje je paslo 361 pašnih upravičencev, ovce pa 41. Število pašnih dni za govejo živino znaša 131.054, za konje 13.654 in 71.070 za drobnico, če vzamemo povprečne priraste vseh kategorij goveje živine povprečno 500 g dnevno, smo v vseh pašnih dnevih goveje živine priredili okrog 65 t prirastka. Iz tega podatka vidimo, koliko pridobimo s pašo v planinah. Še bolj pomembna kot za sam prirast, pa je paša mlade plemenske živine za zdravje, odpornost in konstitucijo. Pomen paše plemenskih telic za rast in razvoj vimena Prof. Osterc navaja pomen planinske paše plemenskih telic v obdobju od 3. mesecev starosti do spolne zrelosti. Po rojstvu raste vime do treh mesecev usklajeno z rastjo telesa. Od tega obdobja do devetega meseca pa se rast in razvoj vimena močno pospešita. Po spolni dozoritvi se rast in razvoj vimena ponovno upočasnita in uskladita z rastjo telesa. V času od rojstva do obrejitve se že razvijejo zametki mlekotvornih celic. Njihovo število odločilno vpliva na mlečnost. Med številom mlekotvornih celic in mlečnostjo je zelo tesna povezava. Literatura navaja, da je prof. Sejrsen v poskusih dokazal, da je v obdobju od 3. mesecev do spolne zrelosti za rast in razvoj vimena odgovorna zlasti prehrana in hormoni. V poskusih je ugotovil, da je intenzivna prehrana problematična v času intenzivne rasti vimena (do spolne zrelosti). Rast žleznega dela vimena se upočasni. Posledica pa je; da je kasneje mlečnost manjša kot bi bilo genetsko možno, zlasti v prvi laktaciji. Sejrsen zaključuje, da ima intenzivna prehrana manjši vpliv na kasnejšo mlečnost pri velikih živalih kot pri telicah z manjšo zmogljivostjo rasti. Največ mleka v prvi laktaciji dajo prvesnice, ki v času zreje priraščajo med 500 in 700 g dnevno. Telice s prirasti pod 500 in nad 700 g dnevno dajo kot prvesnice manj mleka. Vemo, da dosegajo plemenske telice na dobri planinski paši od 500 do 600 g dnevno, kar se ravno sklada z željenimi prirasti za pravilen razvoj vimena. Tudi s tega stališča je paša plemenskih telic v tem obdobju zelo primerna. Sklepna misel Paša živine ni le gospodarskega pomena, pomembna je tudi s stališča ohranjanja življenja v gorskem prostoru in kulturnega videza naše krajine. Ljudje, ki živijo s planinskimi pašniki, so z njim tesno povezani že skozi vso zgodovino. Planine so del njihovega načina življenja in dela, jim prinašajo skrb in hkrati zadovoljstvo. Skupna skrb vseh nas bo morala biti, da bomo ohranjali in podpirali razvoj planinskega pašništva. Večjo skrb bo potrebno posvetiti ureditvi pašnikov, obnovi koč in staj. Pri tem se pašne skupnosti srečujejo s težavami pri pridobitvi dovoljenj za sečnje v pašnem gozdu. V strategiji razvoja kmetijstva ima planinsko pašništvo pomembno mesto ne le v gospodarskem pomenu, ampak tudi v smislu ohranjanja poseljenosti tega prostora. Kmetijska svetovalna služba Mozirje PREPOVED PROMETA PRAŠIČEV Klasična prašičja kuga seje razširila na občine Šentjur pri Gelju, Šmarje pri Jelšah, Celje in Žalec. Da bi preprečili širjenje prašičje kuge, je veterinarska inšpekcija občine Mozirje, na območju občine Mozirje, z odločbo št. 323-33/92-03, dne 6.11.1992 prepovedala: - vse sejme, razstave in dogone prašičev, - ves promet prašičev, razen promet prašičev za zakol v klavnici, - izdajo zdravstvenih spričeval za prašiče, razen za zakol v klavnici, - uporabo neprekuhanih pomij za krmljenje prašičev. Odločba je vročena z javnim naznanilom na oglasni deski upravnih organov občine Mozirje, po en izvod je vročen tudi vsem Krajevnim uradom na območju občine Mozirje z zahtevkom, da na krajevno običajen način seznanijo krajane z vsebino odločbe. Veterinarska inšpekcija občine Mozirje Predstavljamo vam: Trgovino ŠTEMBERGER Vprašanje: kaj se zgodi, če se iz smeri Mozirja pripeljete v Gornji Grad, Zgrešite most preko Drete in zapeljete kar naravnost? Odgovor: vstopili ste v trgovino z mešanim blagom Štemberger, katere lastnica je Ivanka Štemberger. SN: Lokacija vaše trgovine je odlična. Kako se to odraža v njenem poslovanju? IVANKA ŠTEMBERGER: Lokacija je resnično primerna in temu ustrezen je tudi promet. Trgovina je sicer v najemniških prostorih, ki jih je bilo treba predhodno temeljito adaptirati. SN: Kako dolgo že poslujete? IVANKA ŠTEMBERGER: Z zasebno trgovino sem začela v letu 1989, prej sem bila zaposlena v M - ZKZ Mozirje. Sprva sem imela lokal s sadjem in zelenjavo v samem centru Gornjega Grada. Zaradi slabih zimskih sezon in prostorske stiske sem se odločila za razširitev ponudbe, ki je bila v neposredni povezavi s spremembo lokacije. V sedanje prostore sem prestavila trgovino meseca junija letošnjega leta. SN: Zaupajte nam torej današnjo ponudbo trgovine! IVANKA ŠTEMBERGER: V trgovini nudimo živila, pri čemer lahko poudarim, da imamo dnevno svež kruh, nekaj malega tekstila, kozmetiko, šolske potrebščine in čistila. Pri ponudbi slednjih smo pred kratkim uvedli prodajo mehčalca in tekočega praška za perilo ter detergenta za pranje posode v embalaži kupca. Temu primemo ugodna je zato cena. Trenutno imamo v akcijski prodaji sladkor in olje. SN: Kakšne ugodnosti ponujate vašim strankam? IVANKA ŠTEMBERGER: Konkurenčne cene so bistvena značilnost moje trgovjne. Poleg tega nudim možnost plačila na 2 čeka in možnost zamika plačila po dogovoru. Po telefonu 842-048 sprejemam naročila večjih količin blaga, ki jih po želji kupca dostavim tudi na dom. SN: Delovni čas vaše trgovine? IVANKA ŠTAMBERGER: Ob delavnikih je trgovina odprta od 7.00 do 19.00, ob sobotah od 7.00 do 12.00 in ob nedeljah od 8.00 do 11.00. Takšen delovni čas zahteva, da sta poleg mene zaposleni še ena trgovka in ena pripravnica. Sama se delno ukvarjam tudi z nabavo, zato ni časa nikoli dovolj. SN: In načrti za bodočnost? IVANKA ŠTEMBERGER: Ob sedanjem padanju kupne moči nimam nobenih velikih načrtov. Želim si le, da bi s kvalitetno ponudbo trgovine tudi v bodoče zadovoljevala potrebe kupcev. Njihovo zadovoljstvo je namreč tudi moje. Istočasno se ob tej priložnosti zahvaljujem vsem dosedanjim kupcem za zaupanje in se priporočam tudi v bodoče. Tekst in foto: KF Stanovanjska zadruga "Moj dom " Mozirje Z novim Zakonom o zadrugah se je spremenil tudi status stanovanjskih zadrug, ki so bile v preteklosti še kako dobrodošla pomoč za graditelje stanovanjskih objektov. Ko je z 30. junijem letošnjega leta dokončno prenehala veljati motnost nakupa gradbenega materiala brez plačila prometnega davka, so stanovanjske zadruge navidezno izgubile svoj pomen. Da temu ni tako, nam je v razgovoru zatrdil predsednik stanovanjske zadruge "Moj dom " v Mozirju Brane Stermecki. Omenil je, da med bivšimi člani zadruge vlada zmotno prepričanje, da se članstvo v zadrugi ne izplača več. poudaril je, da je dejavnost SZ "Moj dom" sedaj mnogo širša kot je bila prej. Svojim članom tako ponuja nakup gradbenega materiala po najugodnejših cenah, koriščenje posebnih popustov pri večjem številu nakupov, motnost obročnega odplačevanja in kratkoročnega kreditiranja, svetovanje na področju nabave materiala in storitev, pomoč in svetovanje pri pridobivanju tehnične dokumentacije, soglasij in dovoljenj, pridobivanje ponudb za gradbena, obrtniška in instalacijska dela. Z nekaterimi dobavitelji gradbenih materialov so sklenili pogodbe za dobavo materialov po ugodnejših cenah. Po ielji članov lahko organizirajo tudi prevoze ter druge storitve. Kot dodatno dejavnost, ki pa ni neposredno pogojena s članstvom v zadrugi, ponujajo: finančno računovodski servis za obrtnike in zasebna podjetja, vodenje evidenc, vlaganj za davčne olajšave in izpolnjevanje napovedi za dohodnino in upravljanje z večstanovanjskimi objekti. Navedene storitve lahko koristijo vse zainteresirane pravne in fizične osebe. Pomembno dejstvo, na katerega je opozoril Brane Stermecki, je to, da je pogoj za članstvo v zadrugi podpisana pristopna izjava in plačan pristopni deli v znesku 5.000,00 SIT, ki se v primeru izstopa iz zadruge članu vrne oziroma izplača v roku enega leta po izstopu, in se revalorizira. Avtomatskega prenosa članstva iz "prejšnje" zadruge torej ni. In še nekaj je opozoril Brane Slrmecki. Zadruga ima za svoje temeljno načelo pomagati zadrutniku, ne pa ustvarjati profil. Iz tega razloga so mogoči tudi dogovori izven ie naštetih motnosti. Članstvo v Stanovanjski zadrugi "Moj dom" Mozirje prinaša ugodnosti, zato se lahko o vseh podrobnostih dodatno pozanimate po telefonu 831-023. Teks in foto: KF O V kompleksu obnovljenega gradu Vrbovec v Nazarjah je poleg ostalih poslovnih prostorov povsem na novo urejeno gostišče Grad Vrbovec. V prostorih, kjer so še pred dvema letoma kraljevali netopirji, je nastal ugleden gostinski objekt, ki pomeni veliko turistično in gostinsko pridobitev ne samo za Zgornjo Savinjsko dolino, ampak tudi širše. Lokal nam je predstavil njegov lastnik, Ludvik Petek. Povedal nam je, da je idejo za takšen gostinski lokal dobil na gradu Bogenšperk pri Litiji, kjer je bil nekoč poročna priča sorodnici. Omenjeni grad je sicer večji od Vrbovca, vendar podobno urejen. Večkrat je bil Vinoteka tudi na gradu Tabor v Laškem, kjer je svojo idejo še konkretiziral. Ko je pred slabima dvema letoma izvedel za razpis Gozdnega gospodarstva Nazarje, ki je oddajalo prostore v gradu, se je nanj takoj prijavil. Bil je izbran med večimi ponudniki, saj je že takrat nastopil z idejo gostišča s poročno dvorano. Za ureditev slednje je našel skupen jezik tudi s skupščino občine in tako je bila ideja vsestransko podprta. Takoj po temeljitem ogledu prostorov je povabil k sodelovanju oba arhitekta, s katerima sodeluje in ki imata bogate izkušnje z obnovo podobnih objektov. Pripravila sta idejni projekt, katerega je nato predstavil v Gozdnem gospodarstvu, na občini in na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju. Po manjših korekturah je nastal dejanski izvedbeni projekt z vsemi detajli notranje in zunanje ureditve. Razen izjem so bili prostori v tem delu gradu popolnoma zapuščeni in opustošenj. Iz tega razloga so bili nekateri gradbeni postopki obnove bistveno bolj komplicirani, kot je kazalo sprva. Vsaka nadaljnja faza obnovitvenih del je bila bolj zahtevna od prejšnje. Že samo podatek, da je najtanjši zid širok 2,30 m, dovolj zgovorno pove, da so bila dela (še posebej napeljava instalacij in prezračevanje) resnično zahtevna. Ne glede na to je bila obnova končana v letu in pol, računajoč čas od izdelave projekta do končanja zaključnih del. Res pa je, da je bila obnova dražja od prvotnih izračunov. Ko je govora o kvalitetnem nivoju gostišča, Ludvik Petek opozori, da je že od vsega začetka nameraval urediti lokal višjega nivoja, ki bi bil cenovno dosegljiv praktično vsem, kljub temu pa je sposoben zadovoljiti zahtevnejše goste. V ta namen je uredil tudi vinoteko, ki je sicer nikjer v dolini ni. Tudi tehnična opremljenost kuhinje je najsodobnejša z ločenimi oddelki za pripravo različnih vrst hrane. Okusna notranja oprema gostišča se v popolnosti vklaplja v ambient gradu. V vseh prostorih ima gost občutek intimnosti, glasba iz ozadja pa ustvarja celo nekoliko svečano vzdušje.Vinoteka trenutno ponuja 36 vrst vin,med katerimi Poročna dvorana Del restavracije z razstavo umetniških del Janka Dolenca je nekaj takšnih, ki jih drugje ni moč dobiti, saj so iz privatnih polnilnic. Poieg teh so na voljo ostala vina ljutomersko - ormoških goric in primorska vina. Ponudba vinoteke bo s časom še boljša, saj jo že dopolnjujejo z arhivskimi vini. V gostišču Grad Vrbovec nudijo tudi 6 vrst Laškega piva: Termalni desert, Laški golding, Green, Zlatorog, Club in Grajsko pivo, ki je prava posebnost, saj ga Pivovarna Laško dobavlja izključno lokalom v gradovih. Gostom je seveda na voljo tudi pester izbor brezalkoholnih in žganih pijač. Jedilnik je v tem gostišču še bogatejši. Kot predjedi nudijo savinjski želodec, kraški pršut in hladne predjedi iz morskih sadežev. Kot glavno jed pa je moč dobiti: različne specialitete iz divjačine, lignje, škampe, jastoga, sladkovodne ribe - predvsem postrvi, na različne načine pripravljene polže in razne sire in ostale klasične jedi, vseh je kar 31. Kot sladico ponujajo palačinke, viteške kupe, sladoled itd. Gostišče, ki je sicer prostorsko razdeljeno v dve etaži, ima skupno 120 sedežev, polovico spodaj polovico zgoraj. V spodnjih prostorih je restavracija, aperitiv bar in vinoteka, zgoraj pa je drugi del restavracije in poročna dvorana. Gostišče Grad Vrbovec ponuja celovit servis poročnega obreda, saj vam po želji organizirajo fotografiranje, snemanje z video kamero in seveda poročno slavje. Pri slednjem ponujajo 6 različnih menujev, ki se med sabo razlikujejo tako po vsebini kot cenovno. Vsak poročni par si izbere svoj menu po predhodnem dogovoru. Mladoporočenca po starem slovenskem običaju pričakajo s kruhom in soljo ter kozarcem janževca. Vse ostalo je stvar dogovora. Gostišče je odprto vsak dan od 10.00 do 22.00, nudijo pa tudi malice v času od 9.30 do 10.30. V zimskem času je gostišče ob nedeljah zaprto, v poletnem času pa bodo odprli 200 m2 veliko teraso, gostišče bo takrat odprto vsak dan. Gostišče Grad Vrbovec je s svojo ponudbo in kvalitetno postrežbo zelo dobrodošlo tudi za poslovneže, saj se lahko tukaj v miru pogovarjajo s svojimi partnerji, možno pa je ustreči tudi zahtevnim tujim gostom. Ludvik Petek se je na koncu pogovora še enkrat zahvalil osebju gradu Tabor v Laškem, kjer je bilo njegovo osebje na usposabljanju, nudili pa so mu tudi pomoč z idejami in nasveti. Če vas sestavek ni prepričal, da se oglasite v gostišču, se lahko o podrobnostih tudi sami pozanimate po telefonu 831-509. Radi vam bodo postregli z vsemi informacijami. Tekst: KF Foto: ML Utrinek z otvoritve: dr. Ivan Stopar govori pred vhodom v gostišče Grad Vrbovec o zgodovini gradu O O LOJZE PETERLE IN IVAN BIZJAK V MOZIRSKI OBČINI V sklopu obiskov vseh slovenskih občin sta v četrtek, 19. novembra obiskala občino Mozirje predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle in njihov predsedniški kandidat Ivan Bizjak. Prvaka SKD sta se po predhodnem obisku v Velenju najprej ustavila v lesni obratovalnici Butej, kjer sta se srečala s podjetniki. Sledilo je srečanje s krajani Mozirja pred zgradbo občinske skupščine. Tu sta oba spregovorila navzočim, predstavila pa sta se tudi kandidat SKD za poslanca v Državnem zboru Maksimiljan Lipnik in kandidat za predstavnika lokalnih interesov v Državnem svetu Marko Jeraj. Oba gosta sta nato sprejela predsednik SO Mozirje Andrej Presečnik in predsednik IS SO Mozirje Alfred Božič. Obisk v mozirski občini se je nadaljeval z ogledom podjetja Gorenje Glin Nazarje, ogledom kmetije Prodnik in srečanjem s krajani Ljubnega ter Gornjega Grada. KF NADOMESTNE VOLITVE V ZZD 10. novembra so bile v četrti volilni enoti (JP Komunala Mozirje) in v enajsti volilni enoti (Iskra Feriti PE Ljubno ob Savinji) nadomestne volitve delegatov v občinski Zbor združenega dela. Volitve so bile potrebne zaradi tega, ker sta delegata, ki sta bila iz teh dveh volilnih enot izvoljena leta 1990, medtem menjala zaposlitev. V 4. volilni enoti je bil izvoljen Rudolf Hramec, v 11. pa Franc Atelšek. Občinska volilna komisija ni ugotovila nobenih nepravilnosti ali posebnosti pri volitvah. KF SO Mozirje: BREZ SVOJEGA KANDIDATA ZA DRŽAVNI SVET zmanjšan obseg dela pa imajo tudi 91 tehnoloških viškov. Skupščina se bo pred iztekom leta predvidoma sestala še enkrat na decemberskem zasedanju. KF ODSTOP OBČINSKEGA MINISTRA ZA TURIZEM Na 33. redni seji, ki je bila v torek 17. novembra, je IS SO Mozirje med ostalim obravnaval osnutek Pravilnika o uporabi turističnega znaka Zgornje Savinjske doline, predlog plana zimske službe 1992/93, predlog dodelitve službenih stanovanj in nove zahtevke za denacionalizacijo. IS je sprejel predlagano podražitev vzgojnine v vrtcih za 9,6%. Predsednik IS SO Mozirje mag. Alfred Božič je seznanil ostale člane z odstopom člana IS za turizem Roberta Klemenaka. Le-ta v odstopni izjavi svojo potezo utemeljuje s preobremenjenostjo na delovnem mestu. Do nadaljnjega bo IS štel samo deset članov. Na koncu seje je predsednik IS prisotnim članom podelil priponke 'Zmagali smo". KF Kot smo v prejšnji številki SN že poročali, se stranke v občini Mozirje niso uspele dogovoriti za skupnega kandidata za člana Državnega sveta. Točneje povedano - dogovorile so se, Narodni demokrati pa dogovora niso spoštovali. Skupni kandidat naj bi bil Anton Vrhovnik, ki je svojo kandidaturo pogojeval s podporo vseh strank. Ker podpore konec koncev ni bilo, kandidature sploh ni podpisal. V dveh dneh, ki so ostali do skrajnega roka za oddajo kandidatur, je skupščina naložila komisiji za volitve in imenovanja, da poskuša dobiti novega kandidata, kar ji ni uspelo. Povrh vsega je bil v petek, 6. novembra družbenopolitični zbor nesklepčen (kakšno naključje!), zato skupnega kandidata pač ni. Zbor KS in Zbor združenega dela sta v nadaljevanju zasedanja obravnavala informacijo o lastninskem preoblikovanju podjetja MGA Nazarje. Pooblaščena je bila komisija za spremljanje procesa lastninskega preoblikovanja omenjenega podjetja, ki jo sestavljajo člani predsedstva skupščine in dr. Anton Žunter. Po informacijah, podanih na skupščini, bo Gorenje MGA v letu 1992 "pridelalo" 4 milijone DEM izgube, glede na NARODNI DEMOKRATI Stranka zanesljivih in poštenih ljudi s čutom za pravičnost in slovenske narodne vrednote OKROGLA MIZA O LOGARSKI DOLINI V Delavskem domu v Nazarjah je 19.11.92 potekala Okrogla miza o problematiki Logarske doline v organizaciji Zelenih Slovenije in podjetja EPSI. Med ostalimi so okrogli mizi prisostvovali član predsedstva Slovenije in predsednik Zelenih Slovenije Dušan Plut, minister za znanost Peter Tancig, podpredsednik skupščine Slovenije Vane Gošnik, predstavniki ministrstev za promet in zveze, kulturo varstva okolja, predstavnik Turistične zveze Slovenije, predsednik IS SO Mozirje Alfred Božič in drugi. Okroglo mizo je vodil Janez Bizjak, direktor Triglavskega narodnega parka. Osnovni namen okrogle mize je bil seznaniti predstavnke države s problematiko Logarske doline v okviru problematike celotne Zgornje Savinjske doline in sicer na področju pravnih razmerij, turizma in malega gospodarstva ter pridobiti njihov pristanek za finančno pomoč skupnemu programu razvoja. Predstavniki EPSI-ja in Logarske doline d.o.o. so prisotne seznanili s stanjem na turističnem področju Zgornje Savinjske doline s poudarkom na Logarski dolini in ukrepih, ki so jih podvzeli domačini v Logarski dolini, da bi krajinski park Logarsko dolino spravili v višji nivo turistične ponudbe. Poudarili so, da le interes ter sodelava domačinov, države, zainteresiranih podjetij in Zavoda za naravno in kulturno dediščino lahko prinese določen napredek. V ta namen je bilo ustanovljeno podjetje Logarska dolina d.o.o. s koncesijo občine, ki skrbi izključno za razvoj in zaščito Logarske doline. Ker pa zahteva kompleksna rešitev problemov ogromna finančna sredstva, je potrebno izdelati skupen program razvoja z določenimi nalogami izvedenimi v konkretnem času in le takega lahko posamezna ministrstva obravnavajo. Pomoč pri reševanju problematike na tak način pa so prisotni obljubili. Upajmo, da se bodo stvari počasi premaknile in niso bile to le predvolilne obljube. Tekst: ML, Foto: Ciril Sem Zavod, za kulturo Mozirje VABILO Vabimo vas k ogledu Verdijeve opere Nabucco v sredo, 23. decembra 1992 ob 19. uri v ljubljanski operni hiši. Odhod iz Mozirja ob 15.30 uri - ogled praznične Ljubljane. Informacije in prijave v knjižnici Mozirje, tel. 831-292. PROGRAM DELA 10 ZSTZ ZA LETO 1993 Slovenija se je odločila, da leto 1993 proglasi za LETO TURIZMA. S tem želi poudariti vlogo in pomen turizma, kakršno bi naj imel v razvoju Slovenije v prihodnje. Tudi Zgornja Savinjska dolina se namerava aktiimo vključiti v leto turizma z konkretnimi akcijami. Na zadnji seji Izvršilnega odbora Zgornjesavinjske turistične zveze (10 ZSTZ), ki je bila ll.novembra, je odbor sprejel program dela za prihodnje leto. Nalog je več, glavne med njimi pa so naslednje. - ustanovitev turistično-informacijskega centra (T1C) v Mozirju; Namen centra je zbiranje ter posredovanje turističnih informacij turističnim subjektom, turistom ter vsem zainteresiranim organizacijam ter posameznikom.Takšnih centrov je v Sloveniji že kar nekaj, vsi pa so upravičili svoj namen; - postavitev obcestnih tabel. V Solčavi in Logarski dolini že stoji nekaj tabel, ki so nadomestile stare in zapišemo lahko, da so bile dobro sprejete. Table se bodo pripravile preko zime, postavile pa bi se naj predvidoma v aprilu. Na tem mestu se lO ZSTZ obrača na posameznike, ki so pripravljeni odstopiti kakšno macesnovo desko, za izdelavo tabel. - izdaja promocijskega materiala. Trenutno se Zgornja Savinjska dolina ne more ponašiti z nobenim propagandnim materialom, ki bi zajel dolino kot celoto. Zaradi tega bi naj v naslednjem letu izšla prospekt in plakat. To so na kratko glavne aktivnosti opredeljene v programu za prihodnje leto. Seveda so v programu še številne druge naloge, kaj več o njih pa bomo napisali v prihodnjih številkah Savinjskih novic. 10 ZSTZ se zaveda, da programa ne bo mogoče izpeljati samo z dobro voljo, ampak da so za uresničitev zastavljenih ciljev potrebna finančna sredstva. V te namene je izdelan predlog zbiranja sredstev za uresničevanje zastavljenega programa lO ZSTZ. Bistvo predloga je v tem, da se vsak turistični subjekt v Zgornji Savinjski dolini obveže, da bo mesečno nakazoval finančna sredstva v višini 20,00 - 40,00 DEM (v tolarski protivrednosti) na žiro račun Zgornjesavinjske turistične zveze. Z rednim plačevanjem prispevka, si vsak turistični subjekt zagotovi: - mesto v računalniškem programu TlC-a; - natisnjene osnovne podatke na informativnem listu, ki se bodo brezplačno delili v TlC-u (turistom in turističnim subjektom); - brezplačno distribucijo svojega propagandnega materiala preko ZSTZ; - sodelovanje na turističnih sejmih v okviru razstavnega prostora Zgornje Savinjske doline; -povezovanje s Centrom za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Republike Slovenije; Izvršilni odbor pričakuje, da bodo posamezni turistični subjekti zainteresirani za izvajanje sprejetega programa, da bo na ta način Zgornja Savinjska dolina počasi začela dobivati svoje mesto v slovenskem turističnem prostoru, kar ji po naravnih danostih vsekakor gre. VS Skoraj ga ni Slovenca, ki ne bi poznal slogana "SLOVENIJA NA SONČNI STRANI ALP". Poleg "vseslovenskega" slogana poznamo tudi slogane posameznih turističnih območij kot npr.: * Bohinj - OAZA ALP * Ptuj - MESTO TISOČERIH VRAT Bistvo sbgana je, da v nekaj besedah, oz.v enem stavku zaobjame in povdari bistvo nekega kraja ali območja ( v tem primeru turističnega). Z večkratnim ponavljanjem le tega, nam "pride v uho" in s tem pripomore k večjemu zanimanju za območje, ki ga opisuje. Zaradi tega se je Izvršilni odbor Zgornjesavinjske turistične zveze odločil, da razpiše javni natečaj za slogan Zgornje Savinjske doline. RAZPIS Izvršilni odbor Zgornjesavinjske turistične zveze razpisuje javni natečaj za SLOGAN Zgornje Savinjske doline pravila natečaja: 1. Na natečaj se lahko prijavi vsak posameznik ali pravna oseba; 2. Predloge pošljite v zaprti ovojnici na naslov Izvršilni odbor Zgornjesavinjske turistične zveze Savinjska cesta 7, 63330Mozirje s pripisom "SLOGAN"; 3. Slogan naj bo kratek; 4. Natečaj traja do četrtka, 10.decembra 1992; 5. IO ZSTZ bo med prispelimi predlogi do 20.decembra 1992 izbral "najprimernejši" slogan. Le ta bo postal del celostne podobe Zgornje Savinjske doline ter se bo pojavljal skupaj s sprejetim znakom ter logotipom. 6. Avtor izbranega slogana bo prejel enkratno denarno nagrado v višini 10000,00 SIT. 7. IO ZSTZ z izbranim avtorjem podpiše pogodbo, s katero se le-ta odpove vsem pravicam (razen moralnih) do uporabe slogana. 8. IO ZSTZ si pridružuje pravico, da ne izbere nobenega slogana. 9. Po zaključenem natečaju ostane nagrajeni slogan v lasti razpisovalca natečaja in se lahko uporablja samostojno ali kot del celostne podobe Zgornje Savinjske doline za namene promocije. !8li«l«IW8IW»»l^^ ALI SOVRAŽNIK V letošnjem letu se narava res mačehovsko vede do naše doline. Po tem, ko smo v poletnih mesecih trpeli hudo sušo, nam v jesenskem času vedno znova povzročajo skrbi in škodo narasle vode in plazovi. V ponedeljek, 16. novembra je le malo manjkalo, da bi se ponovila katastrofa izpred dveh let. Najhuje je bilo tokrat v Podvolovljeku. Razlog za to tiči tudi v dejstvu, da v tej dolini še vedno niso bila izvršena sanacijska dela ne na cesti ne na vodotoku Lučnice. Posledice tega so se odrazile v številnih zajedah v ceste, manjših plazovih in odnosih nasipov ter odrivov. Tokrat se je dodobra razbesnela Dreta s pritoki, še posebej kritično je bilo na območju Dola, Gornjega Grada, Krope, Deve, Šmartnega, Kraš in Potoka. Kazalo je že, da bo poplavila Nazarje, a se je naraščanje zadnji trenutek vendarle ustavilo. Savinja je najbolj pretila v Mozirju, kjer je v Savinjskem gaju dosegla točko razlitja, v Lokah pa je nekaj hiš celo poplavila. Saniranje odseka od nazarskega mostu do Delejevega jezu se je kljub vsemu pokazalo kot efektivno, ostajajo pa pomisleki o tem, da je bilo mogoče s porabljenmimi sredstvi storiti še več. Kot nam je povedal Jakob Presečnik, direktor Zavoda za urganistično načrtovanje in razvoj občine Mozirje bodo podatke o nastali škodi posredovali na Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora in Ministrstvo za ceste. Sredstva za sanacijo je mogoče zagotoviti predvsem na nivoju republike in na tem je treba vztrajati. Trenutno na področju naše občine izvaja sanacijska dela le še PUH, NIVO pa je vsa dela prekinil, ker ni finančnega pokritja. Dovolj pove tudi podatek, da je bilo po predlanskih poplavah izvedenih vsega 50% predvidenih sanacijskih del. Če se za zaključek spomnimo še podatka, ki ga je 2. novembra letos objavil dnevnik DELO, da je namreč Slovenija do leta 1990 vlagala v vodno gospodarsko dejavnost 0,5% narodnega dohodka, zadnji dve leti pa vlaga samo še 0,12%, nam postane jasno še marsikaj. V vsakem primeru se lahko nehamo čuditi, zakaj se na vodarskem področju ne naredi več... KF KANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO Kot veste, bomo na volitvah 6. decembra volili predsednika republike, predstavnike lokalnih interesov za državni svet in poslance v državni zbor. Vsi zainteresirani kandidati za DZ v našem volilnem okraju se vam tokrat po izžrebanem vrstnem redu predstavljajo na osnovi vprašanj, ki smo jih jim zastavili: 1. Kratka predstavitev kandidata, njegove dosedanje poslovne in politične kariere. 2. Vaša ocena trenutnih gospodarskih, političnih in socialnih razmer v občini Mozirje? 3. Vaše stališče in predlogi v zvezi z bodočo reorganizacijo lokalne samouprave? OPRAVIČILO V 20. številki SN je pri predstavitvi stranke SKD na str. 15 prišlo do dveh neljubih napak. Pod znakom SKD sta izpadla slogana "Ni nam vseeno" in "Naprej - vemo kako!", pri podpisu predsednika občinskega odbora SKD Mozirje Iva Glušiča pa je pomotoma izostal naziv mag.. Uredništvo se stranki SKD in g. Glušiču vljudno opravičuje. 4. Temeljna načela, na katera bo oprto vaše delo v Državnem zboru, če boste vanj izvoljeni? 5. Kaj konkretno boste storili, da se bo občina Mozirje dvignila z repa republiške lestvice gospodarske razvitosti? 6. Ostali poudarki iz vašega programa, konkretni cilji? Navedena vprašanja smo v enaki obliki zastavili vsem kandidatom za DZ. Tokrat se vam predstavlja tudi en kandidat za državni svet. Na pobudo nekaterih strank smo se odločili za izdajo posebne številke Savinjskih novic, ki bo izšla 2. decembra 1992, torej neposredno pred volitvami, tematsko pa bo popolnoma politično obarvana. Prejela jo bodo vsa gospodinjstva v občini Mozirje brezplačno. KF OBVESTILO Savinjske novice obveščajo vse stranke in njihove kandidate, da se lahko predstavijo v posebni številki, ki bo izšla 2. decembra 1992 v nakladi 4.500 izvodov in jo bodo prejela vsa gospodinjstva v občini Mozirje. Rok za dostavo prispevkov je četrtek 26.11.1992. Vse dodatne informacije po telefonu 831-957. OBVESTILO Studio M Mozirje obvešča vse stranke in njihove kandidate, da bo 28. novembra 1992 ob 8.00 uri okrogla miza - soočenje kandidatov. Prijave zbira do četrtka 26.11.1992 Rudi Hramec, tel. 831-086, fax. 832-533, kjer dobite vse dodatne informacije. O O IVAN KREFL LIBERALNA STRANKA Liberalna stranka, si že vse skozi prizadeva, da svoj program izpelje do kraja. Zato programska stališča poslanci LS v parlamentu zastopajo dosledno, ter tako svojih volilcev še nikoli niso pustili na cedilu. Poslanci LS v parlamentu niso nikoli z drugimi strankami delali kravjih kupčij. Do teh zadev so se javno distancirali in ostro obsodili. Parlamentarni nastopi poslancev LS so direktni, razumljivi, brez filozofiranja in dolgih govoranc. V Liberalni stranki smatramo, da parlament mora postati v bodoče bolj uspešen in tudibolj produktiven. Pred nami je in bo tudi v bodoče cilj, da Slovenija postane čim prej pravna država, ter dežela poštene demokracije za vse Slovence in ne samo za nekatere. V LS se zavedamo, da je osamosvojitev Slovenije le kamenček na naši dolgi poti v boljše življenje nas in naših otrok. Preživetje nas in naše države je tesno povezano z rešitvijo slovenskega gospodarstva. Tu pa se pojavlja veliko pasti, ki so usodne za večino Slovencev. Razen za tiste, ki so si z divjim lastninjenjem družbenih podjetij prilastili ogromna premoženja. Ti problemi se sedaj kažejo le kot vrh ledene gore. V LS smo se takšnega razvoja dogodkov zavedali že kmalu po volitvah. Zato smo v parlamentu sprožili razne aktivnosti za preprečitev divjih privatiazcij, vendar smo ostali v manjšini. Tako se na gospodarskem področju v dveh letih, zaradi različnih interesov, ni na boljše spremenilo skoraj nič. Zaradi teh dejstev gospodarstvo programirano tone v izgube. Seveda je namen tega bil, da so se lahko podjetja čim bolj poceni divje lastninila. Tudi zamenjava vlade je bila samo politična borba za oblast in nič drugega. Stanje v državi in gospodarstvu to sedaj tudi potrjuje. V LS smatramo, da je bilo nesprjetje lastninske zakonodaje, ki jo je pred letom in pol predlagala Peterletova vlada usodna napaka za Slovenijo. Temu zakonu so preko poslancev SDP, LDS, DS in NEODVISNI nasprotovali prav tisti, ki so v praksi potrebovali čas za divje lastninjenje. Šele ko je bil projekt divjega lastninjenja končan, ter slovensko gospodarstvo Izropano do kosti, so prav te stranke parlamentu predlagale skoraj indentično Peterletovo lastninsko zakonodajo. Pri tej prevari LS ni sodelovala. Dejstvo je namreč to, da enostavno sedaj ni mogoče več nič lastniniti. Certifikati, ki jih sedaj oni obljubljajo prevaranti so prazen list papirja. Zato bomo v Liberalni stranki v kolikor bomo dobili večino storili vse, da se nezakonito pridobljena družbena lastnina vrne nazaj, akterje divjih privatizacij pa postavi pred sodišče. Če se to ne bo zgodilo, ter se ukradeno ne bo vrnilo, bomo v Sloveniji večino podjetij primorani prodati za mali denar tujcem. To pa bi imelo za državo Slovenijo in Slovence nepredvidljive posledice. V svoji državi bi postali hlapci tujcev. Zato LS za kandidate državnega zbora predlaga zavedne, ustvarjalne, ter poštene Slovence. Kandidat LS v volilnem okraju Mozirje in Velenje I. je Ivan Krefl, dipl. ing.. Gospod Ivan Kreft je uspešen obrtnik, podjetnik, ter poslanec v republiškem parlamentu. Na poslovnem področju njegova firma, kot ena izmed redkih zaposluje in odpira nova delovna mesta. Na poslanskem področju ima g. Ivan Krefl zasluge, da se je prvotni državni proračun, namenjen za odpravljanje posledic poplav 90, povečal za več kot petkrat. Tako, da je sanacija vodotokov v naši dolini stekla iz mrtve točke. V komisiji za mednarodne odnose je v zadnjem trenutku preprečil podpis pogodbe o cesti Šentilj - Zagreb, ki jo je v juliju 92, na vrat in nos, hotel podpisati dr. Drnovšek. Pogodba je bila pisana na škodo Slovenije. Pomembno, je poudariti tudi to, da so njegova stališča v pogajalskih strategijah pripomogla to, kar danes imamo, še če se zavedamo, da so to bili najbolj kritični trenutki v samoosvajanju Slovenije. Na tem mestu je potrebno poudariti tudi dejstvo, da se je v komisiji za kreditno monetarni sistem, po preteku brionske deklaracije, brezkompromisno zavzel za takojšnjo uvedbo lastnega denarja. Vladaje zamenjavi denarja nasprotovala, zakaj ni bila zato pa lahko samo ugibamo (špekulacija). Odgovori in stališča LS, ki pa so tudi stališča kandidata, za ponovno izvolitev v državni svet. 2. Gospodarski položaj v občini Mozirje kaže znake katastrofe ni pa brezizhoden. Politične razmere v občini so nejasne in prepletene, veliko je osebnih interesov, ter svoj položaj nekateri v izvršni in zakonodajni politiki izrabljajo prav zato. 3. Sem za lokalno samoupravo z večimi občinami na teritoriju sedanje občine. 4. V kolikor bom ponovno izvoljen v parlament se bom držal načel, ki izhajajo iz programa LS. Poudariti pa morami da so mi tudi problemi v naši dolini obveza za poslansko delo. To sem seveda kot poslanec delal tudi sedaj. 5. Mnenja sem, da smo v Sloveniji v tem trenutku kar vsi v težkem položaju. Zato je potrebno pravilne gospodarske pogoje trasirati na nivoju države. V kolikor se bodo razmere "zares" spremenile se za prihodnost gospodarstva v naši dolini ni pot-ebno bati. Zato se bom v primeru izvolitve v parlamentu boril za vse zakone, ki bodo te razmere tudi omogočile. 6. Na vaše zadnje vprašanje pa želim poudariti to, da bodočega poslanca iz naše doline čaka zahtevna naloga že kar kmalu. To pa je sprejem državnega proračuna za leto 1993. Naloga pa bo, da bo skupaj z ostalimi poslanci zlobiral v proračunu čim več sredstev za odpravljanje posledic poprav na vodotokih in infrastrukturi. To pa je tisto kar naše ljudi poleg socialnih stisk, kot mora pritiska k tlom. PROGRAM ZDRUŽENE LISTE / To listo podpirajo volilci vanjo vključenih strank: - DSS - Delavska stranka Slovenije. Le ta si je zadala cilj prenesti bitko za delavske pravice tudi v parlament. - DESUS - Demokratska stranka upokojencev, ki vse bolj opozarja na slabšanje položaja socialno šibkejših ljudi ter terja varno socialno življenje. ‘ - SDU - Socialdemokratska unija je nastala po volitvah 90 in izraža odpor razumnikov in gospodarstvenikov zoper vse večjo razklanost slovenske družbe in socialnih stisk ljudi. - SDP - Socialno demokratska prenova, ki si je ugled pridobila kot pobudnica demokratičnih reform že v poznih osemdesetih letih. Prav tako z odgovornim delom 40 poslancev v sedanjem parlamentu. Navedene stranke preraščajo v široko socialnodemokratsko gibanje in se združujejo v skrbi za osvobojenega človeka ter za Slovenijo kot gopodarsko močno in enakopravno članico v bodoči skupnosti evropskih narodov. Skupna programska izhodišča pa so: 1. Izhod iz gospodarske recesije bomo dosegli s: - spremembami v lastninski strukturi gospodarstva - spremembami v programski in tržni usmerjenosti gospodarstva - saniranjem in stabilizacijo bančnega sistema - brezpogojno vrnitvijo ljudem zaseženih deviz - spodbujanjem podjetništva FRANC MIKLAVC - intenzivno izgradnjo prometne in energetske infrastrukture 2. Vrniti človeku dostojen položaj slovenskega delavca: - zmanjšali bomo število brezposelnih - ustvarili pogoje za 100 tisoč novih delovnih mest - odpravili divji trg delovne sile, spoštovati moramo kolektivne pogodbe - zagotoviti udeležbo v upravljanju podjetij, zadrug - zagotoviti udeležbo pri lastninjenju - skozi socialni pakt bomo zagotovili zaposlenim dostojne plače in socialno varnost brezposelnim. 3. Preprečiti moramo nadaljnje zmanjševanje socialnih pravic in sicer: - nov sistem zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja uveljaviti šele tedaj, ko bodo zagotovljene subvencije za socialno najšibkejše - ne bomo dovolili, da pokojnine zaostajajo za plačami - država ne sme posegati po denarju, ki so ga desetletja prispevali današnji upokojenci - šolstvo - od osnovnega do fakultetnega - mora biti brezpogojno dosegljivo vsej mladini, ne glede na premoženjsko stanje, ali so iz mesta ali podeželja, ali so verni ali ne... - zagotovili bomo enoten otroški dodatek 4. Država mora postati cenejša in učinkovitejša: - preprečiti moramo centralizacijo oblasti v Ljubljani, zato pa oblikovati pokrajinske in lokalne skupnosti (občine) z visoko stopnjo politične in upravne samostojnosti. Država se mora razvijati kot organizacija oblasti, ki bo podrejena človeku in njegovim pravicam. Zmanjšati moramo davčne obremenitve plač in gospodarskih subjektov tudi tako, da bomo zmanjšali državno administracijo, odpravili privilegije poslancev. Tudi v javnem sektorju mora priti do konkurence in privatizacije. 5. Razvoj podeželja: Značilno za našo občino - za predvidene manjše pa bo to še bolj - je, da je izrazito podeželska. To pa je lahko razvojna prednost, saj gre za večplastne razvojne možnosti: - v gozdnem gospodarstvu se bomo zavzemali za ureditev lastninskih odnosov v cilju preprečevanja izkoriščanja - razvoj kmetijstva mora biti usmerjen v nadaljnjo predelavo tržnih viškov na samih kmetijskih posestvih ali v ožjem okolju. - zelo pomembno je ohranjanje gorskih posestev, zato se bomo zavzemali za njihov razvoj z nadaljnjo izgradnjo komunikacij (ceste, telefoni, električna energija). Tu morajo priti do večje veljave sredstva za razvoj demografsko ogroženih območij - v tukajšnjem prostoru je nadalje nujno: urediti vodotoke tako, da bodo ogrožene domačije za vedno rešene nevarnosti, modernizirati cestni odsek Ljubno - Luče, razširiti cesto Nazarje - Gornji Grad (etapno), povečati število telefonskih priključkov ipd. - razvoj turističnega gospodarstva je oprt na lastne zmožnosti, pa tudi zunanjim partnerjem moramo ponuditi oblike sodelovanja. - za podeželje je zelo pomembno, da tod žive različni prebivalci: od klasičnega proletariata do klasičnega kmetijstva. Ustvariti moramo take pogoje, da niti poreklo niti verska ali strankarska pripadnost ne bo kalila sosedskih odnosov, zato: "ZDRUŽENI SMO MOČNEJŠI!" Franc Miklavc kandidat združene liste SPOŠTOVANE VOLILKE IN VOLILCI Sporočam vam, da sem vam na voljo za vaša vprašanja in pripombe ter predloge na sedežu stranke SDP - Dom Partizana v Mozirju osebno ali po telefonu na štev. 831-049 v dneh 25., 27. in 30. novembra in 2. ter 4. decembra 92 od 09. do 12. ure. Oglasite se! Vaš kandidat združene liste Franc Miklavc SLOVIIIUA JI MiLA&A»¥€>IJ ŽAIf J€>S ■ SMOŽBIfiS, ¿ISTA t)v.Lizrska stranka Iv‘A‘h :,i. > u‘rih: tjntfn-1 Stifiairfsmn&ratikti tditij-j. .S D JJ SUfuciTrj-L' ? PRETEKLOST JE ZA NAMI - PRIHODNOST PA PRED NAMI! T HERMAN REMIC - skladnejšo socialno in gospodarsko strukturo Slovenije, - stimulativno davčno politiko, - cenejše bančne storitve in - vsestransko zmanjševanje administracije. Obrtnik sem od leta 1971, leta 1990 sem ustanovil tudi podjetje. V obrtniški organizaciji delujem že od leta 1972, ko sem bil član odbora območne zbornice (FORMATOR) v Celju. Od leta 1974 -1982 sem bil republiški delegat za obrt, od tega štiri leta predsednik republiške delegacije za celjsko regijo, nato član nekaterih odborov Zveze obrtnih združenj Slovenije, kasneje predsednik Obrtnega združenja Mozirje, sedaj predsednik Obrtne zbornice Mozirje. Gospodarske razmere v občini so, razen nekaj izjem, slabe. Politične so še slabše, kot vedno - spletkarimo. Socialne razmere se slabšajo tudi zaradi nas samih, ker smo neenotni in povrh še nevoščljivi. Kar se tiče lokalne samouprave, sem za takšno reorganizacijo, ki je v svetu že preizkušena, vendar da ostanemo na nivoju občine, da'se torej ne priključimo nikamor. Če bom izvoljen v Državni zbor, bom podpiral: - zasebno iniciativo, ki z obrtniško in podjetniško ustvarjanostjo predstavlja garancijo za uspešen razvoj države in hkrati zdravo osnovo za nove zaposlitve, ki naj temeljijo na poštenem plačilu in bodo nastajale v čistem in zdravem okolju, Vse to velja za.občinsko upravo. Marsikaj se lahko premakne s spremembo miselnosti, da posameznik ne more ničesar storiti, če nima večinske podpore. Z razvojem obrti, podjetništva, kmetijstva in turizma lahko pripeljemo dolino v splošno blaginjo, ki bo nam in našim zanamcem omogočila vstop med razvite tako po standardu kot demokraciji. Seveda ne smemo pozabiti na spodbujanje izobraževanja, brez katerega vsekakor ne bo šlo. Od občanov pričakujem, da bodo na bližnjih volitvah volili ljudi, ki so se z delom in rezultati le-tega že uveljavili. Takšne rabimo tudi v vseh občinskih telesih. ZA DOBRO DELO - PRAVIČNO PLAČILO! Herman Remic SPOŠTOVANE VOLILKE IN VOLILO! Prav je, da vam spregovorim nekaj besed o sebi. Rodil sem se leta 1963 v Celju. Otroštvo preživljal v Škalah pri Velenju. Po končani osnovni šoli sem nadaljeval šolanje na Strojni tehnični šoli v Velenju, kjer sem leta 1982 maturiral. Po opravljenih vojaških obveznostih, sem nadaljeval študij na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Leta 1988 sem diplomiral in se zaposlil na Rudniku lignita Velenje, kjer opravljam tehnološka dela. Leta 1988 sem se poročil in se z ženo preselil v Mozirje. Sem oče štiriletnega Izaka in dobre dve leti stare Ane. V času študija sem sodeloval pri razvojnem delu fakultete in pridobljene izkušnje mi pri sedanjem delu veliko pomagajo. Pri delu se srečujem predvsem s problemi v plačilnem prometu. Smatram, da je ureditev reda v plačilnem prometu eden temeljnih pogojev za uspešnost Slovenije (stroški kompenzacij med podjetji, so do 15% in za toliko je takoj dražja država). NAPREJ, VEMO KAKO MAKSIMILJAN LIPNIK je 9esl° Slovenskih krščanskih demokratov, ki ima temelj v našem programu. Položaj v katerem se Slovenija nahaja ni rožnat, to vemo vsi. Čaka nas trdo delo, da se iz slabo razvite države razvijemo v moderno evropsko državo. Kot poslanec državnega zbora si bom prizadeval predvsem za uveljavitev lastnega znanja. Dolini, kot sta Savinjska in Zadrečka ne moreta živeti brez lastnih programov. Prihodnost dolin je v tem, da mimo Mozirja ne bo vozilo toliko tovornjakov okroglega lesa. Če lahko drugje les oplemenitijo, ga lahko tudi v dolini. Nihče nam ne bo odrezal večji kos pogače, če si ga ne izborimo sami. Prihodnost doline je v turizmu. Položaj nas sili, da delamo z majhnimi koraki. Ponudimo že danes vse, kar dolini premoreta. Pokažimo mašne plašče Marije Terezije v Radmirju, kip Marije v Solčavi, povejmo, da je katedrala v Gornjem Gradu ena največjih cerkev v Sloveniji. Prisluhnimo domačinom in jim ne vsiljujmo raznih programov, kako iz Logarske doline narediti turistični raj. Program SKD se zavzema za človeka. Okoli tretjino delavcev si išče službo v drugih občinah. Poiskati je potrebno delo, da bo lahko čim več ljudi delalo bliže domačemu kraju. Zadnji čas je, da se sanirajo vodotoki in omogoči ljudem življenje brez strahu. V dolini prav gotovo ni človeka, ki si ne bi želel boljše cestne povezave. Občina Mozirje je zaključena celota, ki bo s spremenjeno krajevno samoupravo, še vedno ostala življensko povezana. Spremenjena lokalna samouprava mora nujno prinesti zmanjšanje stroškov, olajšati življenje ljudem, drugače je brez pomena. Naj vas na koncu povabim, da se v nedeljo 6.12.1992 udeležite volitev in volite za prihodnost, čas je da VRNEMO SLOVENJI DUŠO, SRCE IN NASMEH. Kandidat SKD za poslanca v državnem zboru Maksimiljan LIPNIK, dipl. ing. str. Na Biotehniški fakulteti sem sicer predaval in raziskoval na področju populacijske genetike in selekcije domačih živali, vendar sem se ves čas ukvarjal tudi s problematiko kmetijske politike in o tem pisal in poročal na posvetovanjih. Leta 1988 sem predlagal ustanovitev Zveze slovenske kmečke mladine in Slovenske kmečke zveze in skupaj s študenti organiziral ustanovitev obeh zvez. Ustanovitev Slovenske kmečke zveze je bila odločilna v razvoju demokracije v Sloveniji. DR. FRANC ZAGOZEN DR. FRANC ZAGOZEN KANDIDAT SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE - SLS 1. Rojen leta 1942 v Vologu. Diplomiral leta 1967 v Ljubljani. Doktoriral leta 1969 v Gottingenu. Od 1968 do 1990 zaposlen na Biotehniški fakulteti v Ljubljani kot asistent, docent in profesor. Od jeseni 1990 poklicni poslanec v Družbeno-političnem zboru Skupščine Republike Slovenije. Od leta 1978 ob tem z družino kmetujem na domači kmetiji v Vologu. SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Kot poslanec od volitev leta 1990 sem bil vodja poslancev koalicije Demos v tistih odločilnih časih, ko se je Slovenija osamosvajala in je Skupščina Republike Slovenije sprejemala odločitve o plebiscitu, ustavne zakone kot pravno podlago za slovensko osamosvojitev in končno tudi Ustavo, naše nove države. Sem član Ustavne komisije, Komisije za nacionalni in regionalni razvoj. V tej vlogi sem lahko pomembno prispeval pri najpomembnejših odločitvah in zakonih, ki jih je Skupščina Republike Slovenije sprejela v tem mandatu. Poudarjam predvsem Zakon o zadrugah, o denacionalizaciji in privatizaciji, ki so bili po dolgotrajnem usklajevanju vendar sprejeti in so pravna podlaga za gospodarsko in socialno preobrazbo Slovenije. Po zaslugi poslancev iz Mozirske občine je Skupščina Republike Slovenije tudi dokaj naklonjeno reševala problem sanacije Zgornje Savinjske doline po poplavi leta 1990. V Slovenski ljudski stranki sem predsednik glavnega odbora stranke in predsednik Slovenske kmečke zveze. 2. Gospodarske in socialne razmere v občini Mozirje so zelo težke, podobno kot drugod v Sloveniji, zlasti zaradi težav velikih podjetij. Pomembno je, da obstoječa industrija ne propade ampak jo saniramo in usposobimo za razvoj. Dodatno krizo povzroča povsem neustrezna kmetijska politika sedanje vlade. 3. Kot član Ustavne komisije sem se zavzemal za poudarjen pomen lokalne samouprave in predlagal med drugim člen, ki je bil sprejet in je pomemben tudi za našo dolino, da je namreč država dolžna po Ustavi pospeševati gospodarski, socialni in kulturni razvoj hribovskih območij. Moje stališče je, da je potrebna čim hitrejša reorganizacija v skladu z voljo ljudi in evropskimi normami. Nova občina, kot življenjski prostor ljudi, je pomembna zlasti za nove razvojne vzpodbude na podeželju. 4. Temeljno načelo je pravno urejena država, ki je v službi državljanov in jim omogoča rast materialnega in duhovnega blagostanja. Tako državo lahko gradimo le na temlju naše civilizacijske, kulturne in duhovne tradicije, kot pripadniki evropske civilizacije. Poudarjam socialno- tržni gospodarski sistem, varovanje okolja in skladen razvoj podeželja in mest. Slovenija žal pravno ni urejena. Novoizvoljeni državni zbor bo imel nalogo, da jo pravno čimprej uredi in usposobi za razvoj in sodelovanje z razvito Evropo. Pomembne bodo vrednote, iz katerih bo pri tem izhajal. 5. Že leta se aktivno zavzemam za razvoj kmetijstva in gospodarski in socialni razvoj podeželja. Zgornjo Savinjsko dolino je treba prometno odpreti (tudi v Avstrijo), zgraditi infrastrukturo (telefoni, ceste), pospešiti komunalno ureditev, urejanje vasi in trgov in omogočiti razvoj turizma, majhnih obratov s čisto tehnologijo in podjetništvo. V SLS mi je uspelo in upam, da mi bo tudi v državnem zboru uspelo uveljaviti taka stališča, da bo država z davčno politiko in proračunom podprla razvoj podeželja veliko bolj kot doslej. Predvsem mislim, da je treba z državno in občinsko politiko podpirati kvaliteten razvoj z veliko znanja. Ravno po visoko izobraženih in študentih Zgornja Savinjska dolina zaostaja bolj kot po katerem koli drugem razvojnem kriteriju. 6. Predvsem se bom zavzemal za čimboljše možnosti za izobraževanje naših otrok in za tak razvoj doline, da se bodo po končanem šolanju z veseljem vračali. Vodi me načelo, da so težave, s katerimi se soočamo, hkrati velika priložnost, ki jo moramo znati izkoristiti. dr. Franc Zagožen 1. Rojen sem 12.1.1939 v Bočni. Osnovno šolo sem končal v Bočni, nižjo gimnazijo pa v Gornjem Gradu. Po končani nižji gimnaziji sem se izučil za trgovca. Po končani Ekonomski srednji šoli v Celju, sem se vpisal na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani in jo končal leta 1964. Ob delu sem se vpisal na 3. stopnjo študija na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in magistriral leta 1976. Imam že 28 let delovne dobe, od tega v gospodarstvu 25 let. Preko 17 let sem opravljal direktorske dolžnosti, med drugim 12 let in 9 mesecev v Elkroju. Sedaj opravljam funkcijo predsednika IS SO Mozirje. Član stranke Narodnih demokratov sem od leta 1990, trenutno sem tudi predsednik Občinskega odbora stranke in član Sveta stranke. ALFRED BOŽIČ 2. Gospodarska situacija v občini je zelo kritična. Podjetja: Glin Nazarje, Gorenje MGA Nazarje, Smreka Gornji Grad, Kovinarstvo Ljubno, Golte Mozirje, bodo zaključila letošnje poslovno leto z rdečimi številkami. Nekatera podjetja bodo končala z rezultatom pozitivne ničle, le ZKZ in Elkroj bosta po pričakovanju zaključila s pozitivnim rezultatom. Podobno se pričakuje tudi od privatnih podjetij. Vzrokov za takšno stanje je več. Med objektivne štejem s strani vlade zlasti neizdelan ekonomski sistem, izguba YU tržišča, visoke obrestne mere, visoke davčne obremenitve, tehnološki zaostanek itd. Med subjektivne pa pomanjkanje razvojnih programov, za katere so krivi poslovodni kadri, pomanjkanje dobrih strokovnih in menažerskih kadrov, prepočasno prestrukturiranje gospodarstva na zahtevna evropska tržišča, preveliki fiksni stroški na enoto proizvoda itd... Kritično je tudi v turističnem gospodarstvu, čeprav imamo vse naravne danosti in velike možnosti za uspešno gospodarjenje. Veliko premalo dobimo tudi iz surovin, ki jih danes prideluje savinjski kmet. Tu so še neslutene možnosti, ki jih bomo morali izkoristiti, če želimo izboljšati socialni položaj, tako kmeta In savinjskega občana. Socialne razmere se slabšajo. Brezposelnost narašča in bo dosegla svoj vrh v prvi polovici leta 1993. Skrb vzbujajoče je tudi slabšanje razmer med kmečkim prebivalstvom in pri upokojencih z najnižjimi pokojninami. Vsemu temu bo treba narediti konec z novimi investicijami v ekonomsko zanimive projekte, za katere imamo v dolini vse možnosti. V ta namen bo potrebno aktivirati tudi privatni kapital, v parlament pa izvoliti ljudi, ki bodo sposobni pozabiti na strankarske peripetije, ter v najkrajšem možnem času sprejeti takšno sistemsko zakonodajo, ki bo to omogočala. 3. Moje stališče je, da bi bila tudi v bodoče na sedanjem ozemlju občine Mozirje zaradi racionalnosti ena občina. Svoj pogled bi skušal utemeljiti s tem, da občina potrebuje strokovni kader različnih smeri, kar pa si lahko privošči le ekonomsko močna občina. Sedanja razvitost občine je dokaj neenakomerna (Mozirje - Nazarje - Rečica: industrija, trgovina, bančništvo, kmetijstvo itd.; Gornji Grad, Ljubno, Luče: pretežni del kmečkega prebivalstva in nerazviti turizem) in da je Zgornja Savinjska dolina zaokrožena geografska celota, ki jo bo potrebno enotno voditi In upravljati. Sedanje KS pa bo potrebno usposobiti, predvsem v smislu reševanja komunalnih problemov. V vsakem primeru, pa bodo svojo besedo povedali občani sedanje občine Mozirje na referendumu, oz. na volitvah Izvoljeni njihovi predstavniki v državnem zboru. 4. Moja temeljna načela bodo: - borba za slovensko samobitnost - smo še vedno ogroženi; - principi, ki veljajo za pravno državo; - poštenost in zanesljivost; - spremembe ekonomskega sistema - princip privatne lastnine; - pomoč Socialno ogroženim po kitajskem izreklu: Nauči ga loviti ribo..., - odprava vseh do sedaj pridobljenih privilegijev; - revizija državljanskega zakona; - zavzemal se bom za kohezijo (povezavo) med: delavci - kmeti - inteligenco - podjetniki. 5. Zavzemal se bom za: - takšno zakonodajo, ki bo omogočila vsem podjetnikom normalne pogoje poslovanja (znižanje davčnih obremenitev, prispevkov, nižje obresti, sistemska zakonodaja, ki bo veljala na dolgi rok); - oživitev turizma kot gospodarske panoge; - oživitev podjetništva, med drugimi tudi v smeri predelave surovin, ki jih ima naša dolina; - rekonstrukcija ceste Ljubno - Logarska dolina, Logarska dolina - Pavličevo sedlo, Logarska dolina - Ljubljana preko Podvolovljeka; - odprtje Pavličevega sedla; - sanacija porečja vodotokov Savinje in Drete; - sanacija plazov: Raduha, Podvolovljek, Podolševa; - izgradnja 5. osnovne šole v Rečici in telovadnice v Nazarjah. 6. Moj cilj je napraviti takšno Zgornjo Savinjsko dolino, da bo lahko korakala vštric s sosednjo avstrijsko Koroško. KANDIDAT ND za DZ: BOŽIČ Alfred, mgr. oec. o VOLITVE DEMOKRATSKA STRANKA občine Mozirje DEMOKRATI 1. DEMOKRAT Milan CAJNER, dipl. inž. gozdarstva, -------------- sodi med mlajše kandidate za Državni zbor, ki je pri demokratska svojih 39-ih letih že izkušen in uspešen gospodarstvenik, stranka Za diplomsko delo je prejel PREŠERNOVO NAGRADO. V Gozdnem gospodarstvu Nazarje je delal v razvojnem oddelku, leta 1984 je bil imenovan za direktorja TOZD Gozdarstva Gornji Grad. Njegov kolektiv je prejel ZLATO PLAKETO občine Mozirje ter PRIZNANJE za najuspešnejši gozdarski kolektiv v Sloveniji. MILAN CAJNER Za direktorja GG Nazarje je bil izvoljen leta 1989. Nedomišljena gospodarsko-politična odločitev uvedbe moratorija na sečnjo lesa v družbenih gozdovih je obstoj podjetja resno ogrozila, zaradi odločnih in preudarnih ukrepov v podjetju pa so bile žrtve bistveno zmanjšane. Gozdarstvo v Nazarjah danes predstavlja najnaprednejšo gozdarsko stroko na Slovenskem in v širšem prostoru. Kot gospodarstvenik širšega zornega kota se tvorno zavzema za rešitev potapljajoče se lesne industrije v občini Mozirje, saj je les pomemben vir preživetja. Rešitev doline ni v cenenem izvozu najboljšega lesa, ampak v lastni predelavi v domači dolini. Prizadetost in stiske drugih ljudi mu niso tuje: organiziral je obnovo pogorele domačije "Kraple" na Creti, spopadel se je s posledicami vodne ujme novembra 1990 kot viden organizator odpiranja in obnove porušenih cest v občini Mozirje, vključil seje v modernizacijo cestne mreže v Šmihelu nad Mozirjem leta 1992, podpira društvene dejavnosti (gasilstvo, lovstvo, šport) in obnovo kulturne dediščine. Na slednje posebej kaže obnovljeni grad VRBOVEC v Nazarjah, za kar mu je Zavod za kulturo občine Mozirje novembra 1992 izročil ZLATO PLAKETO. Upravni odbor DEMOKRATOV 2. Nobena skrivnost ni, da so gospodarske razmere v občini Mozirje Zelo pereče: zlom lesne industrije, ki je tradicionalna industrijska panoga v dolini, prizadeta je vsa ostala industrija, kmetijstvu ni prizanešeno, od vodne ujme si dolina še vedno ni opomogla, turizem je zastal. Smo blizu dna krize, v tem pa je že upanje. Kažejo se nekatere lastovke; javnost in lastniki gozdov so bolj osveščeni glede širšega pomena gozdov, v "Smreki" Gornji grad smo bistveno pripomogli k sanaciji, delamo vse, da bi v GLIN NAZARJE postavili proizvodnjo na zdrave temelje. Ker gospodarsko stanje bistveno vpliva na politične in socialne razmere, je čutiti apatičnost. Tako stanje seveda ni sprejemljivo. Rešitev in perspektiva je le v jasnih, visoko zastavljenih razvojnih ciljih. 3. Če izhajamo iz predpostavke, daje "vsakdo svoje sreče kovač", da gradimo na demokraciji in lastni iniciativi, se tudi rešitev lokalne samouprave ponuja kar sama: krajani morajo biti sami nosilci svojega razvoja. Zato dajem velik pomen primerni samostojnosti lokalne samouprave. Poudarjene morajo biti značilnosti posameznih predelov v dolini, kar bo naredilo prijetno in turistično privlačno dolino. Hkrati se nakazuje nujnost organizacijske povezanosti celotne doline, saj ima le-ta skupne značilnosti in potrebe. Za razvoj celotne doline je takšna povezanost predpogoj, kajti vključevati se moramo v širše gospodarske tokove v svetu predvsem kot celota. Pri tem gre za gospodarski in kulturni razvoj, ki mora ohraniti svojo naravno in kulturno krajino, dobro počutje domačinov in obiskovalcev. Država mora s svojimi institucijami poskrbeti za enakopravne gospodarske odnose, enake pogoje izobraževanja, enako osnovno zdravstveno in socialno varstvo, za mir... 4. V Državnem zboru bo moje temeljno izhodišče SLOVENSKI NACIONALNI PROGRAM: izoblikovati je konzistenten nacionalni program in se zanj boriti z vso močjo, ob tem pa postaviti ob stran vse stankarske zdrahe. V takšen program sodi seveda tudi razvoj celovite Zgornje Savinjske doline. 5. Brez razvoja gospodarstva na tržnih temeljih, ni pogojev Za normalno gospodarsko rast. Gospodarstvo mora sloneti na danostih, ki jih omogoča določeno okolje že po naravi. Nujno je vskladiti populacijo z naravnimi, biološkimi zmogljivostmi krajine. Če bomo v naši dolini vzpostavili takšen stabilen odnos, bomo ohranili prednosti prvobitnejše krajine pred vso Evropo. Morda to ne pomeni največjega bruto produkta, pomeni pa največjo kvaliteto življenja. Vzpostaviti moramo ekološko sprejemljivo gospodarstvo. Območje občine Mozirje je predalpsko in alpsko, prometno odmaknjeno. Ti dejstvi sta hkrati omejitev in prednost: izkoristimo prednosti lepote ohranjene narave, ublažimo pa omejitve - okolju prilagojene sodobne ceste. Gospodarske naložbe so za ohranitev delovnih mest nujne, zato se bom zavzel za davčno politiko, ki bo spodbujala naložbe v ekološko sprejemljiv gospodarski razvoj. 6. Posebni poudarki mojega delovanja veljajo sonaravno naravnanemu obravnavanju okolja: prepričan sem, da bo to temeljno izhodišče politike prihodnjih desetletij. Ohranjena naravna in kulturna dediščina bo vse večja dragocenost. Ne dajem nobenih obljub, zavzemal pa se bom za: turistični dolini primemo cestno in telekomunikacijsko posodobitev, za strokovno kvalitetno razreševanje gospodarskih problemov, za demokratične kulturne in socialne pravične medčloveške odnose, za cenejšo državo. Kandidat DEMOKRATOV za poslanca v Državni zbor, Milan CAJNER NE LEVO NE DESNO, NA BOLJE i Rojen sem 18. marca 1939 v Celju. Končal LliERALHO-BElnflKfiffrSnA STRANKA j sem Višjo pomorsko šolo na Reki leta 1967, .... ,........’kasneje pa diplomiral na drugi stopnji VŠOD Kranj leta 1980. 25 let sem preživel na Reki, od tega nekaj časa na trgovskih ladjah, nato sem bil zaposlen v podjetju Luka Rijeka in Luka - drvo Rijeka. Zaposlen sem bil na odgovornih mestih kot poslovni sekretar. Kasneje sem bil namestnik direktorja v Luka drvo Rijeka. Leta 1973 sem se vrnil v domači kraj in se v začetku I. 1974 zaposlil v podjetju Gradbenik Ljubno. Po reorganizaciji Gradbenika sem se leta 1976 zaposlil v upravnih organih Skupščine občine Mozirje kot načelnik oddelka za občo upravo. Leta 1983 sem rade rakun bil poslan kot sanator v podjetje VEZ Mozirje. Sanacija je bila uspešna. Nastala je nova delovna organizacija Komunala Mozirje, v kateri je bilo 37 zaposlenih. Firma se je razvijala in danes zaposluje že več kot 80 delavcev, dejavnost pa je usmerjena predvsem v razvoj komunalnih dejavnosti, skratka podrejena ekološkemu programu. Tako je pod mojim vodstvom podjetje od skromne oskrbe z vodo Mozirja in Nazarij v tem času zgradilo 2 čistilni napravi (Mozirje in Luče), v gradnji pa sta še čistilni napravi na Ljubnem in Rečici. Zgrajen je nov vodovod v Lučah in Rečici, gradita oziroma sanirata se tudi vodovoda Ljubno in Gornji Grad. Zgrajeno je bilo več manjših vodovodov Okonina, Dobrovlje, Kolovrat in drugi. V načrtih pa je še nekaj manjših npr. Homce, Juvanje itd. Danes sem direktor Javnega podjetja Komunala Mozirje, ki ga uspešno vodim. Ves ta čas, odkar sem v domačem kraju, sem bil tudi družbeno politično aktiven, saj sem deloval v organih bivših SIS in občinski skupščini, kjer sem že tretji mandat delegat oziroma odbornik. Sem podpredsednik Skupščine občine Mozirje. Že tretji mandat sem tudi predsednik sveta KS Mozirje.Rezultati kažejo, da uspešno vodim največjo KS, ki je istočasno tudi občinsko središče. Sem poročen, oče dveh otrok in stanujem v Mozirju v Aškerčevi ulici št. 48. Moja ocena trenutnih gospodarskih, političnih in socialnih razmer je zelo kritična, predvsem zaradi situacije, v kateri se nahajajo delovne organizacije Glin, Smreka, Kovinarstvo, MGA. Dokler status firm ne bo rešen, dokler ne bo znano, kaj se bo kje naredilo, tu mislim predvsem na lastninsko preoblikovanje, toliko časa lahko govorimo o krizi, v kakršni naše gospodarstvo še ni bilo. Vse to povzroča pri delavcih negotovost, politično nezadovoljstvo in slabe socialne razmere. Glede na predvideno reorganizacijo oz. preoblikovanje občine zagovarjam stališče, naj bi občina ostala v takšni obliki, kot je, če pa ne, zagovarjam največ 3 občine in sicer: - Mozirje, Nazarje, Rečica, - Ljubno z zgornjim delom Savinjske in - Gornji Grad s kompletno Zadrečko dolino. Le takšne občine bi imele možnost preživetja in le v takšni obliki bi lahko Mozirje postalo okraj. Vsako drobljenje na več občin pa bi povzročilo samo težave, nikakor pa ne izboljšanja. Seveda pa bodo o tem odločali občani sami, njihovo odločitev bo potrebno spoštovati. Temeljna načela, za katera se bom zavzemal, če bom izvoljen v Državni zbor, bodo: - Popolna sanacija Zgornje Savinjske doline po poplavah. Dolina si to zasluži in mora dobiti, saj je s svojimi gozdovi nemalokrat reševala nacionalni program. - Izgradnja cestno-komunalnega sistema, saj je to predpogoj za razvoj turizma v Zgornji Savinjski dolini. Brez dobrih cest, brez čistega okolja, brez čistih voda, turizma na našem področju ne bo. - Poseben je moj program na področju ekologije in sicer: zgraditi čimveč čistilnih naprav, zgraditi deponije za odpadke, ponuditi pod enakimi pogoji komunalne dobrine vsem občanom in še širše, to je eden od temeljev za vključevanje v mednarodne tokove in integracije. - Hitro preoblikovanje družbenih firm, zaposlovati čimveč mladega potenciala, dati mladim strokovnjakom možnost dokazovanja, razvijati drobno obrt, manjša podjetja, nezaposlenost pa v skrajnem primeru reševati preko javnih del v posebni obliki "New deala". Poudarjam, da to ni nič novega, saj šmo si v naši stranki vse to zadali že pred dvema letoma. Za občino Mozirje je posebej pomembno, da se firme čimprej lastninsko preoblikujejo. Z druge strani je potrebno omogočiti razvoj manjših podjetij, potenciala je dovolj. Omogočiti je treba delo vsakemu, ki želi delati. Samo to lahko občino privede v red razvitih. Tu vidim uspeh. Vse ostalo je zapisano v programu LDS - Drnovškovih liberalnih demokratov. Rade Rakun dipl. ing. org. dela VOLITVE PREDVOLILNI PROGRAM NARODNIH DEMOKRATOV OBČINE MOZIRJE Narodni demokrati v občini podpiramo programske usmeritve Narodnih demokratov na nivoju države. Pri tem pa smo izdelali tudi program, ki ga bomo, v kolikor bo izvoljen naš kandidat, z vso napadalnostjo zagovarjali v DRŽA VNEM ZBORU. Uresničitev občinskega programa bo možno speljati le s pomočjo širše družbene skupnosti. Na prvo mesto postavljamo, zagotoviti delo vsem tistim, ki so za delo sposobni. V ta namen bo potrebno sanirati pretežni del naše industrije, ki je v zadnjem času izgubila sapo in zašla v težave. Te se kažejo v pomanjkanju perspektivnih razvojnih programov. Tudi kmetijski pridelki še niso v celoti izkoriščeni, saj se vsi tržni viški prodajajo v obliki surovin, namesto da bi le te predelali. Dosegli bi dvojni učinek: nove zaposlitve in večji dohodek. Dolina pri tem izgublja letno več sto milijonov tolarjev. Neslutene so možnosti v turizmu. Imamo vse naravne danosti za kvaliteten razmah turizma, le izkoristiti jih je treba. Pričeti je potrebno pri vzgoji kadrov že v osnovnih šolah. Ustvariti moramo vse pogoje za podjetništvo, ki mora izkoristiti vse komparativne prednosti, ki jih dolina daje. Premalo dobimo lesa, katerega posekamo vsako leto okrog 100 tisoč kubikov, mleka, ki ga pridelamo 9 milijonov litrov, mesa več tisoč ton, jajc, krompirja, medu itd. Narodni demokrati bomo v občini in republiki podpirali in vzpodbujali vse podjetnike, ki bodo svoja znanja in sredstva usmerjali v programe, kateri bodo našo surovinsko bazo predelovali v končne proizvode. S tem bodo dosegli boljše ekonomske učinke in ustvarjali nova delovna mesta. Narodni demokrati smo prepričani, da je najboljši socialni program zagotovitev dela vsem tistim, ki delo želijo in so za delo sposobni. ¡Socialni podpiranci naj bodo le tisti, ki zaradi upravičenih razlogov ne morejo delati. Na infrastrukturnem področju se bomo Narodni demokrati in njihov kandidat, če bo izvoljen, borili, da se zgradi cestna povezava med Logarsko dolino in Železno Kaplo preko Pavličevega sedla, rekonstruira cesta med Ljubnim in Logarsko dolino ter med Lučami in Ljubljano preko Podvolovljeka. Iz sredstev za vzdrževanje cest moramo doseči preplastitev ceste med Mozirjem in Ljubnim ter med Nazarjem in Gornjim Gradom. Na področju vodarstva se bomo Narodni demokrati borili za obnovo porečja Savinje in Drete. Škoda, ki je nastala po katastrofalni poplavi leta 1990 se prepočasi odpravlja. Takratne poškodbe so se delile na občinski in republiški del. Občinski del je zajemal obnovo stanovanjskih in komunalnih objektov, občinske in gozdne ceste, poškodbe na kmetijskih zemljiščih, manjši plazovi ter mostovi in brvi. Republiški del pa odpravo poškodb na cesti Ljubno - Luče, obvoznico Ljubno, cesto v Podvolovljek, poškodbe na vodotokih Savinje in Drete ter dva večja plazova. Po dveh letih lahko ugotovimo, da je občinski del realiziran 90%, pri čemer ima zasluge tudi naš poslanski kandidat, saj je vodil in usmerjal vse aktivnosti. Volilcem zagotavljamo, da bo naš kandidat v primeru izvolitve dosegel izvršitev vseh teh nalog. Narodni demokrati in naš kandidat za Državni zbor se bomo zavzemali za izgradnjo 5. osnovne šole na Rečici ter telovadnice v Nazarjah. Za izgradnjo obeh objektov moramo pridobiti tudi sredstva iz državnega proračuna. Za zaključek naj povemo, da smo Narodni demokrati razčistili s preteklostjo, da je nam tuj vsakršen ekstremizem in da smo naš pogled usmerili v PRIHODNOST. Narodni demokrati smo zmerni in se zavedamo, da je napredek slovenskega naroda mogoč le, če se bo vzporedno razvijal na vseh področjih. Slovenski narod potrebuje zadovoljnega delavca in kmeta ter intelekutalca, ki bo svoje znanje usmerjal v napredek in razvoj. Potrebuje tudi razvoj kulture, znanosti, športa, pravno državo in demokracijo, da bo lahko vsak državljan svobodno, brez strahu, povedal, da je Slovenec. Prepričani smo, da smo sposobni navedeni program realizirati, za kar je garancija tudi izbor našega kandidata, gospoda Alfreda Božiča. NARODNI DEMOKRATI MARKO JERAJ NAŠ ČLOVEK S podporo kandidatu za DRŽAVNI SVET, diplomiranemu psihologu MARKU JERAJU, ste se opredelili za občna, ki bo po volitvah zastopal interese občin Velenje in Mozirje. Gospod Jeraj si je zagotovil mesto na volilni listi z zbranimi podpisi ter strankarsko podporo DEMOS-ovih strank. Če predstavimo kandidata na najkrajši način, je veliko, če ljudje, ki ga poznamo, rečemo, to je naš človek. Marko Jeraj se je rodil med drugo svetovno vojno (1944) v Rečici ob Savinji, eden izmed štirih otrok v družini Jeraj. Po osnovnem šolanju v rojstnem kraju, Nižji gimnaziji v Mozirju ter učiteljišču v Celju, je leta 1970 zaključil študij na Filozofski fakulteti, smer industrijska psihologija. Kot diplomirani psiholog se je zaposlil (pripravništvo) pri štipenditorju, Rudniku lignita Velenje, dve leti kasneje pa v Gorenju, ki je bilo v obdobju največjega razvoja. Opravljal je dela industrijskega psihologa, direktorja kadrovskega sektorja ter vodje izobraževalnega centra. Na takšnih nalogah se je kmalu vključil v delo različnih republiških organov in komisij, uspešno opravljal delo predsednika PIS zbora uporabnikov, član komisije za visoko šolstvo, predsednik komisije za izobraževanje pri Gospodarski zbornici Slovenije in še kaj. V začetku leta 1990 se je prvič vključil v gibanje za demokratizacijo slovenske družbe, postal član Slovenske demokratske zveze in ostal zvest načelom Narodno demokratske stranke. Po prvih demokratičnih volitvah je bil novembra 1990 imenovan za člana Izvršnega sveta SO Velenje. Spoprijel se je z birokratsko strukturo služb ter opravil in organiziranostjo občine. MARKO JERAJ V želji po posodobitvi upravnih organov in ustvarjanju pogojev za sodoben upravni servis za državljane Slovenije, je gospod Jeraj učinkovito podstavil svoj hrbet in izkoristil bogate delovne izkušnje ter poznavanje stroke in ljudi. Po njegovih besedah, je ves čas bivanja v Velenju, kjer si je ustvaril štiričlansko družino (sama dekleta), živel v mislih in občasno z dejanji z Zgornjo Savinjsko dolino, z rojstnim krajem Rečico ob Savinji in s prelepo deželo med Menino, Čreto in Mozirskimi planinami. Ljubitelj planin in narave, čebelar in še kaj, ČLOVEK NAŠE DOLINE pač. O sedanjih SOCIALNIH, POLITIČNIH ter GOSPODARSKIH razmerah v občini Mozirje je gospod Jeraj mnenja, da so problematične, predvsem v gospodarstvu. Nosilci temeljne proizvodnje so v velikih finančnih težavah, to pa povzroča socialne stiske, pomanjkanje dela in nazaposlenost mladih, perspektivnih ljudi. Bodoča lokalna samouprava bo, če bo imel gospod Jeraj takšna pooblastila, naravnana na geografsko, zgodovinsko in ekonomsko obeležje. To pomeni, da si bo poslanec v Državnem svetu prizadeval, da bi v sodelovanju s poslanci Državnega zbora in na osnovi volje večine ljudi izoblikovali takšno mrežo občin, ki bi bile racionalno organizirane. Predvsem pa se bodo ljudem vrnile tiste vrednote, ki so jih nekoč že imeli. Torej zagotoviti avtonomnost krajem, ki jo zaslužijo. V Državnem svetu namerava poslanec Marko Jeraj izvajati nadzorno funkcijo in uresničevati stališča ter predloge članov strank in volilcev, ki bi ga podpirali. Vsekakor pa bi naj delo temeljilo na sodelovanju s Skupšinama občin Velenje ter Mozirje ter poslanci Državnega zbora. Za občino Mozirje pa bi imel vrsto nalog, ki bi jih morali občani, podjetja in skupščinski organi uresničevati kratkoročno in nekatere strateško pomembne naloge za razvoj Zgornje Savinjske in Zadrečke doline. Predvsem omogočiti nadaljnji in pospešen razvoj turistične dejavnosti in zaposlitve v turizmu, izgradnjo moderne ceste do Logarske doline. Izgradnjo osnovne šole na Rečici in podporo drobnemu gospodarstvu. Zavarovati podjetja pred stečaji, sodelovati z menagmantom v podjetjih, omogočiti konkretnejši gospodarski in turistični prodor v tujino, in še... in še, je menil Marko Jeraj. Najprej pa pričakuje zaupanje ljudi, volilcev in strank, ki bodo odločale o tem, kdo in kako bo zastopal občane občine Mozirje v parlamentu. Prepričan je, da se bodo ljudje pravilno odločili, saj gre za njih in za njihovo lepšo prihodnost. JOŽE MIKLAVC POMOČ BEGUNCEM IZ BIH ŽE SPET NA POTI Kot smo v Savinjskih novicah pred kratkim že zapisali, je pomoč za razseljene nesrečnike iz Bosne in Hercegovine, ki prebivajo v begunskih centrih v Sloveniji, nujna in zlata vredna. Še posebej prav pride pomoč iz tujine, saj jo sami skoraj ne zmoremo več zagotavljati v zadostnih količinah. Primer izjemne in humane pomoči predstavlja pomoč iz Velike Britanije, iz Londona in zadnje čase iz Evrope, ki jo zbira in usmerja gospa MILOŠKA NOTT, britanska državljanka, Slovenka po poreklu iz Maribora. Že dvakrat je bila pomoč v občino Mozirje pripeljana na osnovi sodelovanja in znanstva z našo občanko, vse pa kaže, da bo to sodelovanje ostalo tudi v prihodnje, saj ne kaže, da bi se lahko begunci vrnili na svoja ognjišča. Ob zadnjem obisku v občini Velenje in Mozirje, je gospa Nottova povedala za gledalce VTV ter Naš čas in Savinjske novice: "Fondacija Margareth Tacher, ki jo upravljam, ima namen pomagati reševati te nesrečnike iz najhujše agonije in to dokler bo potrebno. Res pa je, da se Britanci vse bolj zavedamo, da je takšna pomoč še najmanj, kar moremo in zmoremo prispevati v tej nesmiselni vojni. Nujno je, da se morija ustavi ter da se lahko ubogi ljudje čimprej vrnejo na svoje domove. Dokler pa bo stanje tako kritično, bomo pomoč zbirali in jo razdeljevali po potrebah, ki jih ocenimo skupaj s predstavniki Rdečega Križa v nekaterih krajih Slovenije. Sem sodi zdaj že dogovorjeno sodelovanje z Velenjem in Mozirjem." Miloška Nott je organizirala tudi zbiranje pomoči v Zurichu in okolici ter dodelitev polovice zbranih oblačil za potrebe beguncev v občino Mozirje. Tekst in foto: Jože Miklavc Z leve: Marja Ježovnik, Miloška Nott, dr. Franc Širko SREČANJE Z REJNIKI NASE OBČINE Bil je hladen in deževen jesenski dan. Kljub slabemu vremenu so se kot vedno, našega srečanja udeležile vse rejnice, ki imajo v svojih družinah rejence iz naše občine. Prvi strokovni del srečanja je bil namenjen izobraževanju rejnic. Predavanje oziroma razgovor je bil pripravljen na temo vzgoje otrok. Skupno smo ugotovili, da je vzgajanje za starše velika in dolgotrajna preizkušnja, še toliko večja je za rejnike, ki v svojo družino sprejmejo drugega otroka. Vendar pa velika mera potrpežljivosti, ljubezni in pripravljenosti za sprejemanje drugega premaga večino težav, teh lastnosti pa našim rejnikom gotovo ne manjka. V drugem delu srečanja smo drobno pozornost namenili rejnikom, ki v letošnjem letu uradno zaključujejo z rejništvom, kajti zadnji njihovih rejencev bodo dopolnili 18 let. Ena od njih je ENCI IVANKA iz Šmiklavža. Rejnica je postala pred šestnajstimi leti, ko so trije otroci v starosti od 3, 8 in 2 leti v tragični nesreči izgubili oba starša. Življanje ni bilo lahko ne zanjo, prav tako tudi ne za otroke, ki so ostali brez staršev. Kljub temu, v kolikor bi danes ponovno stala pred to odločitvijo bi to nalogo še vedno sprejela. Vsi trije otroci, dve sta že odrasli, so in bodo ostali njeni. Poleg njenih vnukov pa jo danes razveseljujeta otroka obeh deklet in ji vlivata novih moči za življenje. ROSENSTEIN MILKA in JOŽE iz Letuša sta pred osemnajstimi leti poleg svojih petih otrok sprejela v svojo družino še dva fantka v starosti nekaj mesecev in dveh let. Lepo sta ju pripravila na življenje in kot povesta jima je najbolj toplo pri srcu takrat, ko ju fanta pokličeta z besedo oče, mama. Oba fanta sta del njune družine in bosta še naprej ostala, kajti ljubezen z uradno odločbo ne ugasne. Vsem rejnikom je potebno izreči javno zahvalo za njihov trud in požrtvovalno delo, ter jim v nadalje zaželeti življenskih moči za to odgovorno nalogo, ki so si jo zadali v svojem življenju. CENTER ZA SOCIALNO DELO OTVORITEV OBNOVLJENEGA GRADU VRBOVEC V petek, 6. decembra so v Nazarjah končno dočakali veliki dan. Slavnostno je bil otvorjen prenovljeni grad Vrbovec, nazarski gozdarji pa so to priložnost izkoristili tudi za predstavitev brošure "Gozd je življenje", o kateri smo v Savinjskih novicah že pisali. Prireditev se je pričela v dvorani Delavskega doma, kjer je direktor Gozdnega gospodarstva Nazarje in pobudnik izdaje brošure ter obnove gradu Milan Cajner pozdravil številno občinstvo in na kratko orisal potek izdaje brošure in obnovitvenih del. O pomenu brošure sta spregovorila prof. dr. Boštjan Anko in mag. Primož Lampič. O kulturni dediščini in promociji Slovenije je spregovoril minister za informiranje Jelko Kacin. Kraj dogajanja se je nato premaknil k vhodu v gostinske prostore gradu, kjer je dr. Ivan Stopar predstavil zgodovino Vrbovca. Prof. Anton Venek je spregovoril o obnovljenem gradu kot kulturni pridobitvi doline. Zavod za kulturo občine Mozirje je podelil Milanu Cajnerju zlato plaketo za opravljeno delo, izročil mu ga je direktor zavoda Peter Sirko. Simbolično otvoritev gradu je izvršila predsednica Sveta KS Nazaije Marija Krivec. Zdravica: dr. Matjaž Kmecl, mag. Alfred Božič, Jelko Kacin, Milan Cajner Trak na vhodnih vratih je prerezala predsednica KS Nazarje, Marija Krivec V notranjih prostorih je bila nato otvorjena razstava kiparja Janka Dolenca za obzidjem pa odkrita skulptura akademske kiparke Alenke Vidergar. Sklepne misli ob zaključku prireditve je zbral član predsedstva RS dr. Matjaž Kmecl. V programu prireditve so s kulturnim programom sodelovali: mešani pevski zbor Mozirje, vokalna skupina Ave, kitaristka Katja Klemše, recitator Boštjan Napotnik, trobentar Damjan Žvipelj in prof. Tadeja Cigale. Nepozabno doživetje tako za prebivalce Nazarij kot ostale. Tekst: KF Foto: Ciril Sem Lovro Goličnik 90 let Le malo ljudi v naši dolini ne pozna našega jubilanta. Prav posebno pa so nanj ponosni sovaščani v Šmihelu, kjer je bil rojen kot sin uglednega kmeta in razgledanega gospodarja na Hriberski kmetiji. Prva svetovna vojna je zarezala globoko bolečino v Goličnikov rod, saj je oče padel na italijanskem bojišču, številna družina pa je ostala skrb in briga matere. Bili so težki časi, saj so stalne zaplembe pridelkov na kmetijah pomenile marsikje stradanje ob obilnem delu na posestvu. Lovro le redko govori o tistih časih, vendar pa mi je nekoč pripovedoval, kako je s težkim srcem opazoval obupano in jokajočo mater. Trdo delo in pokončna drža slovenskega hribovskega kmeta sta spremljala življenjsko pot jubilanta, ki je bil vedno na čelu vsakega napredka, tako kmetijskega kot kulturnega. Druga svetovna vojna ga je pahnila v vojno ujetništvo in za tem bolezenske težave. Pa vendar, ko seje vrnil v domačo vas, je skušal zapolniti vrzel v osvobodilnem gibanju, ki ga je okupator povzročil s pobijanjem prvih upornikov v tej hribovski vasi pod Golčko planino. Vključil se je v obnovo domovine in kot odbornik neštetokrat prehodil pot od doma do Šoštanja, kjer se je zavzemal na oblastnih mestih za napredek svojega kraja. Kot človek velikih umskih sposobnosti je pričel pisati kroniko domačega kraja in ljudi v njem. Naš in šmihelski bukovnik bo svoje zapise izdal še to leto in tako ohranil zanamcem bogat spomin in živo resnico. Lovru Goličniku želimo še trdnega zdravja in uspešnega dela pri zapisovanju svojih spominov. A. Videčnik NARODOPISJE SMEGMJE OSTAREUH MAJMOV Življenje vsakega človeka je dobrobit različnih doživetij v dobrem in slabem, ki polni njegovega duha z občutki najrazličnejših vrednot. Dokler je človek mlad so vsakodnevna zaporedja neopazen ritem, ki dobivajo svoj epilog v ustvarjalnem zanosu. Z leti se seveda stvari spreminjajo in človek dobi hote ali nehote občutek odvečnosti in nepomembnosti, ki se nemalokdaj sprevrže v kar mučne trenutke soodvisnosti. Znano pa je, daje ura sonca več vredna kot leto teme in tega se zavedajo tudi v Gornjem Gradu, kjer so tudi letos pripravili srečanje starejših krajanov. Pod neutrudnim vodstvom dolgoletne organizatorke tovrstnih srečanj gospe Vike Venišnik so predstavniki Rdečega križa, Kulturno prosvetnega drušva in Krajevne skupnosti v sodelovanju z OŠ pripravili kratek a prisrčen, predvsem pa iskren kulturen program. V priložnostnem nagovoru predsednika KPD Gornji Grad, ki se je v kratkih besedah zahvalil prisotnim snovalcem boljšega danes za srečnejši jutri, za ves trud in napore, ki so ga v preteklosti vlagali v razvoj kraja. Žuljave in zgarane roke teh ljudi so nemo in spokojno počivale v naročju, v očeh večine njih pa so se lesketale solze. Solze spomina, trpkosti in bolečine, predvsem pa solze radosti in hvaležnosti za ta čudovit dan. V kulturnem programu se je z otvoritvijo samostojne razstave predstavila akademska kiparka Anja Šmajdek iz Ljubljane, ki je s svojimi stvaritvami popestrila in na nek način poveličala srečanje. Kljub prisotnemu modernizmu v njenih delih so njeni kiparski dosežki naleteli na prijazen odziv pri obiskovalcih. Na koncu a ne nazadnje je starejšim prebivalcem KS Gornji Grad spregovoril še predsednik sveta KS g. Toni Rifelj. Kljub dejstvu, da ne morejo več aktivno sodelovati pri delu KS so starejši z zanimanjem prisluhnili razvojnim načrtom in težavam s katerimi se spopada vodstvo kraja. Kozarček rujnega za mlado kri in stisk rok ob srečanju starih znancev in prijateljev. Nekaterim je to srečanje edina priložnost za sproščen klepet s svojimi vrstniki. Leto pa je vendarle kar dolgo, čeprav se včasih zdi vse prekratko. Zato niti misel, kako dolgo še, ni mogla skaliti čara preživetega dne. Edi Mavrič NARODOPISJE NIISVCTI vedno bolj upoštevali domače zdravilce in to iz dveh razlogov, ti so bili cenejši in pri roki ljudem, zelo pomembno pa je bilo tudi dejstvo, da ljudje "učeni" medicini sprva niso zaupali. To ni pojav, ki bi bil značilen le za naše prilike, tako je bilo tudi drugod po Evropi. Med primitivnimi narodi je še danes več vreden "vrač" kot pa morda usposobljen zdravnik. To pa nikakor ne pomeni, da bi naše razmere primerjali s tistimi v katerih žive primitivna ljudstva. Treba je poudariti, da so naši predniki lahko v marsičem vzor današnjim rodovom in je v njihovem ravnanju najti veliko modrosti in občudovanja vrednih navad. Med svojimi "rožicami" je Strgar opisal tudi pelin in njegovo rabo: Dobro za želodec je na vinu kuhan pelin, ki ga je treba še toplega uživati, to izčisti želodec. Deset dnevno uživanje mešanice sladkorja in pelina prežene mizerbast. Izraz za bolezen pomeni po vsej verjetnosti zlatenico, to lahko sklepamo iz tolmačenja v Pleteršnikovem slovarju kjer je navedena beseda "mišerba" kot označba te bolezni. Kaj lahko je v domačem govoru "mizerbast" pomenil "mišerbo". Proti Vodeniki so se borili s pelinom kuhanim na vinu. Očitno so tiste čase bile gliste prava nadloga, saj se pogosto pojavljajo v domačem zdravilstvu. V zapisu najdemo nasvet, da je treba otroku na trebuh namazati zmes pelina, zajčjega žolča, jelenovega roga in medu. Za glavobol so priporočali na domačem kisu oparjen pelin kot obkladek. Tudi na vodi kuhan pelin je primeren obkladek proti glavobolu. Ta slednja zmes pa je po kapljicah dobra za vnetje oči ("če se črv naredi"). Da preženemo smrad iz ust so priporočali na kisu kuhan pelin. Ta tekočina pa je priporočljiva še v primeru zastrupitve z gobami. V obeh primerih se uživa v toplem stanju. Pelinov sok pomešan z medom je dober za boleče oči. V laškem olju kuhan pelin je priporočljiv kot mazilo proti glistam, dober je tudi za želodec in jetra. Mrzlico, katere vzroke je iskati v trebuhu, preženemo z uživanjem zmesi pelina in kumine kuhane na vinu. če se toplo popije je uspešno sredstvo proti težavam v trebuhu. Nikakor ne kaže jemati teh nasvetov kot zdravila za današnjo rabo! Namen sestavka je zgolj v tem, da se ohranijo navade naših prednikov in da njihova modrost ne tone v pozabo. A. Videčnik 9.11.1992 je ob 14.00 uri voznica Antonija L. (23) iz Žlaborja vozila osebni avto iz Mozirja proti Nazarjam. Pri bencinski črpalki v Nazarjah je zavila levo v trenutku, ko se je iz nasprotne smeri s kolesom pripeljal Andrej O. (27) iz Ljubije. Le-ta je trčil v desni bok avtomobila in padel po cestišču. Pri tem se je lažje telesno poškodoval. Zoper Antonijo L. so podali predlog sodniku za prekrške. 12.11.1992 je ob 14.45 uri Marjan K. (33) iz Tiroseka vozil osebni avto iz Radmirja proti Gornjem Gradu. V nepreglednem desnem ovinku je zapeljal na levo stran cestišča v trenutku, ko je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila Vojteh S. (57) iz Ljubnega ob Savinji. Vozili sta bočno trčili, pri čemer sta se voznika hudo telesno poškodovala, sopotniki v vozilu Marjana K. pa so dobili sled poškodb. Zoper slednjega so podali kazensko ovadbo. 15.11.1992 se je ob 17.20 uri zgodila prometna nezgoda na regionalni cesti v Radmirju. Z nepravilno hojo po cestišču jo je povzročil Anton P. (55) iz Juvanja. Vanj je z osebnim avtomobilom trčil Aleš. K. (22) iz Mozirja. Pri tem je Anton P. dobil lahke telesne poškodbe, zoper njega je posredovan predlog sodniku za prekrške. V prejšnji številki smo obljubili objaviti nekaj nasvetov solčavskega bukovnika Strgarja. Ko prebiramo njegov zapis, se nam potrjuje domneva, da je bil pisec zelo razgledan človek in da se je zavedal pomena ljudskega zdravilstva, ki je v takratnih časih pomenilo edino pomoč pri zdravljenju ljudi in živine. Strokovnjaki, ki so raziskovali to zanimivo področje ljudskega znanja, so ugotavljali, da so celo pozneje, ko so tudi v naših krajih pričeli delovati "učeni" zdravilci, še V občini Mozirje so še vedno pogosti manjši vlomi in tatvine v različne objekte, zato je potrebno ustrezno varovanje. 27.11.1992 bo od 14.00 ure dalje potekala preventivna akcija SPV občine Mozirje pod geslom "Brezhibno vozilo je varno vozilo." Vršila se bo preventivna kontrola zimske opremljenosti in tehnične brezhibnosti vozil v cestnem prometu. NOV PROGRAM - NOVA PONUDBA KNJIGOVODSKI SERVIS ZA OBRT natančnost zanesljivost enostavnost konkurenčnost diskretnost Poleg standardnih vsebin knjigovodskega servisa vam želimo ponuditi KAR BOSTE ŽELELI IN VEČ OD TEGA. Z vsemi nadaljnjimi informacijami smo vam na voljo na sedežu Obrtne kooperacije in po telefonu 832-282 Vljudno vabljeni! Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p.o. OBRTNA KOOPERACIJA OGLA SI Exprès foto za dokumente (2 minuti) Fotokopiranje Frizerski salon COM-CUT (računalniški napisi za avtomobile) Sitotisk Reprofoto (priprava za tisk) NOVI TEDNIK & RADIO CELJE Da se bo vaš glas slišal dlje Oglase in male oglase lahko za NT In RC z 10% popusta naročite v uredništvu Savinjskih novic. ZAHVALE ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka KNEZ JOŽETA - PEPIJA iz Lačje vasi 2 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za pomoč, izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvaležni smo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Bračunu za opravljen cerkveni obred, gospodu Tonetu Krefeljnu za poslovilne besede, gasilcem, praporščakom in mozirskim pevcem, ki so ga počastili s svojo navzočnostjo. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in ga boste ohranili v lepem spominu. Zena Ana, hčere Anica in Marinka z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata IVANA VODUŠKA iz Radmirja se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala vsem, ki ste ga pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Iskrena hvala g. dr. Maji in g. sestri Gelci za njun trud. Hvala obema govornikoma g. Trbovšku in g. Nastranu, ki sta se od njega poslovila v imenu vseh, ki ste ga imeli radi. Lepa hvala radmirskim gasilcem in gospodu župniku za opravljen cerkveni obred. Pogrešali ga bomo in hvala vsem, ki se ga boste spominjali. Vsi njegovi ZAHVALA ob smrti dragega očeta, starega očeta in strica VILIJA FLUDERNIKA Se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Za skrb v času bolezni se zahvaljujemo dr. Natekovi in sestri Angelci. Zahvaljujemo se pevcem, prosvetnemu društvu, gasilskemu društvu, g. Ivanu Ermencu za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljen obred. Vsi njegovi! Že deseto leto v grobu spiš, a v srcih naših še živiš; ne mine ura, dan ne noč, da v mislih naših nisi ti navzoč. V SPOMIN 21. novembra bo minilo deset let, odkar je mnogo prerano ugasnilo mlado življenje TONIJA REPENSKA iz Gornjega Grada Boleče in težko se je sprijazniti z resnico, da te ni več med nami. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prižgete svečo ali prinesete šopek na njegov prerani grob. V tihi bolečini tvoji najdražji: sin Simon, mama, ata ter brata Darko in Rado. O Ime in priimek: Naslov: VODORAVNO: 1 .najdaljša tekaška disciplina; 8.glasbilo z zračnim zvočilom; 15.prikrit posmeh; 16.gora v Savinjskih alpah; 17.ime avstr, smučarke Gunther; 18.spreobrnjen Jezusov učenec; 19.Stanovanjsko komunalna banka; 20.domače žensko ime; 21.izdelovalec pohištva; 22.ime umrlega polit Marinka; 23.ime am. film. igralke Turner; 24.izdelovalec koles; 25.prikazen; 26.Kobalt; 27.ime več veletrgovin v Avstriji; 28.mesni izdelek; 29.ovdovela ženska; 31.naselje v Zadrečki dolini; 33.postne pošiljke; 35.najbolj razširjena rastlina; 36.visoka karta; 38.prijeten vonj; 39.tatvina; 40.rudar, 42.oblika socvetja; 43.podnebje; 44. koščičasto sadje; 45.Oto Giacomelli; 46.država v srednji Ameriki; 48.primerjalni vzorec; 49.ustanovitelj islama; 51.planota vzhodno od Sarajeva; 53.razčlenitev; 54.država v južni Ameriki. NAVPIČNO: 1.mašna knjiga; 2.gora v Armeniji; 3.dolina pod Ojstrico; 4.ime šved.film. igralke Ekberg; 5.ime ameriške pevke Turner, 6.del voza; 7.Natrij; 8.mešana solata; 9.član protimarksistične stranke med oktob. revolucijo v Rusiji; lO.eden od satelitskih TV programov; 11.oranje; 12.cepitev jeder; 13.ang.filozof. utemelj. nominalizma (William); 14.nabavljanje; 16.zelenica v puščave; 18.orodje za piljenje; 22.poljski zgodovinar sloven. rodu (Vojeslav); 24.južni sadež; 25.nekdanji naslov turških častnikov; 27.višinska točka; 28.naša največja reka; 30.oznaka za nemško marko; 31.nekdanji češki politik (Karel); 32.brezpravno ljudstvo; 33.mariborska tovarna; 34.francoski književnik (Louis); 35.vrsta rekreacije; 36.brezbarvna strupena tekočina; 37.pokrajina na jugovzhodu Francije; 39.tnalo za sekanje; 40.rodovne skupnosti na Škotskem; 41.Ameriška letalska družba; 43.slovenski alpinist (Franček); 44.filmska zvezda; 46.vojvodinski romanopisec (Saffer); 47.tip citroenovih avtov; 48.avstralski ptič; 50.hektar; 52.središče vrtenja. OBVESTILO REŠEVALCEM: Rešitev križanke iz 20. številke: Vodoravno: Bavarec, Okinava, Apenini, kabaret, malina, šarm, IRA, Atika, Tipo, ozon, Kika, Vili, Emona, ona, Rato, ananas, plato, ovira, malica, Elica, MP, arara, Atila, par, rana, griva, gore, Iri, uroki, Herod, Tanatos, ekologi, Atacama, Ramadan. Med prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 3.500,00 SIT): Marija Vider, Solčava 30; 2. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 2.500,00 SIT): Urška Lenar, Logarska dolina 11; 3. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 1.500,00 SIT): Stanko Štiglic, Savinjska cesta 2, Mozirje. Nagrade prevzamejo dobitniki osebno v trgovini Volovšek na Ljubnem ob Savinji. Čestitamo ! Rešeno križanko iz 21. številke vložite v kuverto, priložite kupon in jo do srede, 2. 12. 1992 pošljite na naslov: EPSI, Savinjska c. 4, 63331 Nazarje s pripisom "Nagradna križanka". Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade, ki jih je prispevala trgovina Štemberger iz Gornjega Grada: 1. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3.500,00 SIT, 2. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 2.500,00 SIT, 3. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 1.500,00 SIT. Štefka Petek: v Ce pomaga, zakaj pa ne Pred drugo svetovno vojno so po Savinji in Dreti plavili hlodovino in rezan les. Hlodovino do žag, rezan les, povezan v Jlose, pa daleč dol na Hrvaško in v Srbijo, pač do "placev", ki so jih vzdolž Save imeli lesni trgovci. Plaviti se je dalo le ob primerno naraslih vodah in delo je bilo težavno. Če pa je nastala poplava je celo od žag odnašala hlodovino in v arpe zložene deske. Pogumni, vsega vajeni flosarji, so potem z dolgimi kavlji in cepini lovili les ter ga spravljali na obrežje. Hudo je bilo tudi, če so s flosi že odrinili, pa je voda na hitro upadla. Flos je lahko obtičal na plitvini, zadel ob podvodno čer ali se zapičil pod jez in obtičal. V takih primerih so flosarji priskočili drug drugemu na pomoč. Star flosar je pravil, da se je tako zgodilo pod jezom v Šmartnem ob Dreti. Brv je bila le nekaj metrov nizdol in domači Župnik je rad prihajal nanjo ter opazoval splavarje in flosarje. Flosar se je spominjal dneva, ko je župnik stal na brvi, gledal in poslušal do pasu premočene delavce, ki so čofotali po vodi in vpili "horukl". "Ja, robantili smo okoli flosa ter podenj podstavljali močne kole ter si jih naslanjali na ramena, a vrag se ni premaknil. Ej, kako bi kleli in se dušali, pa si zaradi župnika nismo upali," je priznal. "Kakor bi župnik vedel za našo stisko, je zaklical: ’Fantje, kar dajte si duška! Kolnete kadar ste jezni in jeza daje moč. "Krščen duš" bo več zalegel kakor "horuk" ’. Najprej smo vsi pogledali župnika, potlej pa drug drugega. Eden je pridušeno zinil: ’Ha, se vidi, da je sin lesnega trgovca in ve kako je treba.’ ’Samo porkali ne bomo, fantje!’ je po tihem rekel drugi; si z žuljavo dlanjo otrl čelo in zgrabil za kol. Mislim, da je želel, da se sprostimo. In res. Kmalu je zaškripalo in flos se je premaknil. Le še po frakljček žganja smo spili, pa sta prednjik in zadnjik zgrabila za vesli. Ja, lepo je bilo, čeprav težavno. Držali smo drug z drugim kot veriga. Pomagali smo si v težavah, ko je posameznik zastavil svoje življenje. Zakaj ga ne bi, saj bi ga tovariš tudi. Skupaj smo delali, skupaj pili, skupaj jedli in tudi veseljačili. No veseljačili bolj malo, delali pa dosti in trdo." mv//vA UGODNA PONUDBA V POSLOVALNICAH MERX SAVINJA POSLOVALNICA SAMOPOSTREŽBA MOZIRJE, TEL. 831-631 Kinder jajčka kom..........................................58,20 SIT čokolada Kinder 100 g .................................89,20 SIT čokolada jedilna 100 g.....................................64,40 SIT Čokollno 200 g .......................................126,00 SIT Rozine 500 g .........................................184,30 SIT Riž 2/1.............................................. 206,00 SIT Sol 1/1 ...............................................44,00 SIT Pralni prašek Lind 3/1 ...............................432,00 SIT POSLOVALNICA MANUFAKTURA MOZIRJE, TEL. 831-309 Fantovske hlače Moške hlače .. Ženskebunde... Moške bunde ... Bunde za mlade ....978,10 SIT ...986,70 SIT ...8505.00SIT .9.075,00 SIT 5.989,50 SIT POSLOVALNICA POHIŠTVO - ŠPORT MOZIRJE, TEL. 831-330 Od 25.11.1992 dalje sprejemamo v poslovalnico opremo - smuči, pancerji, vezi. Vabimo vas k nakupu nove smučarske opreme - možnost plačila na 3 čeke. UGODNO - Ženski smuč. kombinezon .................12.567,00 SIT - Na zalogi lestenci iz originalne filipinske školjke! POSLOVALNICA TRGOVSKI DOM NAZARJE, TEL. 831-914 Moške hlače kom ......................................986,70 SIT Moške srajce flanela kom ............................1.303,50 SIT Sadni bonboni 1/1 kom.................................249,70 SIT Bar kava 500 g........................................253,50 SIT Buteljke šipon Ormož ..................................187,00 SIT Pašteta jetrna 100 g...................................63,40 SIT Marmelada 2500 g .....................................448,40 SIT Pralni prašek Lind 3/1 ...............................432,00 SIT POSLOVALNICA SA - MO MOZIRJE, TEL. 831-025 Lepa Izbira okraskov za advent. V decembru velika Izbira Božičnih In Novoletnih okraskov ter daril. POSLOVALNICA MARKET REČICA/SAV., TEL. 831-005 Riž 1/1 kg....................................................116,60 SIT Sardine Jadran.................................................75,10 SIT Rum 1/1 ..................................................272,20 SIT Olje cekin 1/1 ...........................................116,70 SIT Čistilo za posodo 5/1 ...................................761,40 SIT Pralni prašek Lind 3/1 .................................. 432,00 SIT Ugodne cene buteljčnih vin ! Premog Velenje na 3 čeke ! Ženske bluze LABOD 25% popusta POSLOVALNICA PAPIRNICA MOZIRJE, TEL. 832-602 Velka izbira poslovnih daril ter stenskih In namiznih koledarjev! SAVINJA TURIZEM MOZIRJE, TEL. 831-842 NAŠA AGENCIJA VAM NUDI VARČEVANJE ZA DOPUST - visoka obrestna mera za privarčevani denar - možnost Izbire dopustovanja v domovini in tujini po programih številnih agencij - dvig privarčevanega denarja skupaj z obrestmi na podlagi Izjave, vkolikor naših turističnih storitev nebi koristili - pokličite nas na telefon 831-842 za dodatne Informacije. r GG NAZARJE TRANSPORT IN GRADNJE MEHANIČNA DELAVNICA PRIHOVA 21, NAZARJE KMETOVALCI, VOZNIKI! Se vam je pokvaril traktor, kakšen traktorski priključek ali drug kmetijski stroj? Vam nagaja osebno ali tovorno vozilo? Naša mehanična delavnica vas bo rešila iz težav! Naše storitve zajemajo: - popravilo vseh vrst traktorjev - popravila traktorskih priključkov - popravila gozdarskih priključkov in strojev - popravila osebnih in tovornih vozil - generalna popravila In obnova - nabava potrebnih rezervnih delov - menjava olja - preventivni tehnični pregledi (pri večjih popravilih brezplačni) - tehnični pregledi za traktorje Vse storitve opravljajo naši usposobljeni mehaniki. PRIDEMO TUDI NA DOM! Ugodne cene. Pokličite nas! TELEFON 063-831-732 063-831-759 SERVIS MORANA POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK Verjetno ste že slišali za nas, če pa še niste, vas obveščamo, da vam nudimo vse usluge in vso pogrebno opremo v primeru, ko v vaši družini, pri sosedih, znancih in prijateljih kdo umre. Samo pokličite nas ali pa se osebno oglasite pri nas, mi vam uredimo vse, kar je potrebno. NOVOST, KI VAS BO VERJETNO ZANIMALA, PA JE, DA OD RAČUNA POGREBNIH STROŠKOV TAKOJ ODŠTEJEMO ZNESEK POGREBNINE V TRENUTNI VIŠINI 25.600 SIT (TO JE CENA KRSTE S POTREBNO OPREMO, SREDNJE KVALITETE), PLAČATE TOREJ SAMO RAZLIKO, ČE NASTANE. Če nas potrebujete, nas lahko pokličete ali obiščete ob vsakem času. Naše telefonske številke so: 721-667, 721-043,721-395. POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK, Parižlje 11/c, 63314 BRASLOVČE Celje - skladišče D-Per 7/1992 ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. VETERINARSKO DEŽURSTVO 23. do 29.11. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-769 30.11. do 6.12. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-410 7. do 13.12. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Mozirje, tel. 831-219 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017,831-418 DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje OD 23.11. - 29.11.92 MAROLT MARKO, MOZIRJE TEL. 831-877 OD 30.11,- 6.12.92 JERAJ FRANC, PRIHOVA TEL. 831-910 OD 6.12. - 13.12.92 TRATNIK FRANC, PUSTO POLJE, TEL. 831-263 Prodam dobro ohranjei otroško kolo Violetta. Cena | dogovoru. Tel.: 831-603. 5000000278,21 C0BISS 0 Prodam novo raztezno posoc "GORENJE VARFLEX" 25 litrov. Tel.: 831-080. Prodam malo rabljeno trajnožarečo peč. Tel.: 831-080. Pianino PETROF prodam za 3.900 DEM. Tel.: 841-005 (dopoldan). čistokrvne nemške ovčarje, vrhunsko leglo, višek v leglu zato brez papirjev, prodam. Slatinšek Marjan, Homec Brdo 28 p, Šmartno ob Dreti. Prodam novi stroj za likanje primeren za večje družine ali gostišča. Tel.: 831-302. Za 100 DEM prodam nove avto zvočnike 200 vatov. Tel.: 831-234. Prodam termoakumulacijsko peč 2,5 kW. Rabljena 1 sezono. Cena 10.000 SIT. Tel.: 846-022. Prodam vino Izabela. Cena 70 SIT/I. Tel.: 831-035. * "Volno spredeno prodajamo v Nizki. Tel.: 831-781." Prodam starejši pralni stroj (ohranjen) in avto Sunbeam 1250, starejši letnik (cena ugodna). Tel.: 831-135. MATIČNA KRONIKA ZA MESEC OKTOBER 1992 Vino belo prodam, zamenjam tudi za les. Ugodno. Tel.: 823-200. Prodam Z-101, letnik 1978, po delih ali v celoti. Tel.: 831-105. ROJSTVA: Rodilo se je 12 deklic in 13 dečkov. POROKE: 1. Bitenc Pavel, 1964, Zgornje Pobrežje 7 in Koren Sonja, 1968, Homec Brdo 7; 2. Dobrajc Srečko, 1948, Pongrac 91 in Žvipelj Marija, 1953, Pongrac 91; 3. Verbuč Aleksander, 1967, Mozirje, Praprotnikova ulica 18 in Hlačun Stanislava, 1966, Mozirje, Praprotnikova ulica 18; 4. Goličnik Ivan, 1969, Lepa njiva 60 in Usar Nežika, 1966, Lepa njiva 42; 5. Zavolovšek Janez, 1970, Homec Brdo 20 in Pečnik Tatjana, 1969, Trnovec 20; 6. Prelesnik Herman, 1964, Solčava 31 in Detmar Katarina, 1964, Juvanje 4; 7. Gregorc Slavko, 1964, Solčava 53 in Robnik Renata, 1968, Solčava 53; 8. Štorgel Milan, 1964, Podveža 38 in Breznik Renata, 1970, Luče 96. SMRTI: 1. Knez Jože, 1915, Lačja vas 2; 2. Janžovnik Anton, 1931, čreta pri Kokarjah 2; 3. Žerovnik Ana, 1918, Dol 31; 4. Presečnik Janez, 1903, Gornji Grad, Spodnji trg 4; 5. Veršnik Marija, 1898, Tirosek 9; 6. Rihter Vincenc, 1954, Šmiklavž 19; 7. Prislan Angela, 1913, Šentjanž 47; 8. Mrazovič Marija, 1940, Dol Suha 35; Žunter Ana, 1919, Nizka 25; 10. Goličnik Rozalija, 1917, Šmihel 14; 11. Nagovnak Franc, 1915, Mozirje, Nove trate 14; 12. Lesnika Olga, 1906, Mozirje, Na Trgu 32; 13. Matijovc Vinko, 1906, Luče 39; 14. Robnik Marija, 1913, Krnica 58; 15. Vodušek Janez, 1923, Radmirje 6; 16. Naraločnik Jožef, 1903, Ljubno ob Savinji, Cesta v Rastke 21; 17. Jamnik Franc, 1919, Podter 6, Ljubno ob Savinji; 18. Krumpačnik Anton, 1923, Savina 53. Prodam Casio CT670 vel. tipke 5 oktav za 900 DEM ali menjam za Yamaho PS 55 ali Farfiso do 400 DEM. Tel.: 832-378. Najlepše risanke na video kasetah v slovenskem jeziku -lepo darilo za vašega otroka. Tel.: 831-264 od17h-20h. V središču Mozirja oddam poslovni prostor za pisarno ali mirno obrt. Tel.: 063/832-240, 061/317-836. Ugodno prodam skobelni stroj, debelinko in poravnalko domače izdelave. Tel.: 832-525. Torbo za dojenčka (za 2.000 SIT) rdeč enodelni kombinezon št. 92 (za 1.000 SIT). Tel.: 846-014 Helena. Prodam verige za avto jugo. Tel. 846-014 Helena. SPORED FILMOV KINO LJUBNO 28.11. in 29.11. DIVJA VOJNA - ameriški film - akcijski 5.12. in 6.12. PTICA NA ŽICI - ameriški film - akcijski KINO "JELKA" NAZARJE 28.11. in 29.11. OČE MOJE NEVESTE - ameriški film - komedija 5.12. in 6.12. STRAH PRED PAJKOM - ameriški film - komedija KINO "DOM" MOZIRJE Dvorana je do nadaljnjega zaprta, zaradi popravila ostrešja. Prodam pujske, teža 20 - 30 kg ter vino rdeče. Tel.: 721-799. Prodam kavč in dva fotelja, staro 5 let, dobro ohranjeno, za 40.000 SIT. Tel.: 721-032. * Prodam sinthesizer Kazama za 100 DEM in dekliško lepo belo čipkasto obhajilsko obleko za 100 DEM. Tel.: 831-786. EPSI Kupujem staro pohištvo, denar, razglednice in ostale starine. Pokličite po tel.št. 062/221-650 ali sporočite svoj naslov v uredništvo Savinjskih novic. Prodaja in dostava premoga. Naročila sprejemamo po telefonu 831-567 ali v kemični čistilnici Nazarje 151. Dostavimo - plačate. Popravljam šivalne stroje, servisiram gasilske aparate in plinske naprave. Zagožen, Ljubija 121, tel. 831-109 ŠE JE ČAS DA POSTANETE NAROČNIK VAŠEGA IZVODA SAVINJSKIH NOVIC OSREDNJO KNJ. CELJE