Leto VII.
V Celji, dne 10. decembra L 1897
Štev. 50.
vsaki petek v tednu. — Sepiti naj as izvolijo poftiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje 50 kr. temeljne p«*-se&fbiu« ter od vsako pefcit-vrste po 10 kr za vsakokrat; »a večje inserate, kakor tndi za mnogokratno maeriranje primerni popust. — Naročnina xa celo leto 3 gUL, n
pol leta 1 gid. M kr., za četrt leta 80 kr., katera naj se poSilja: UpraTniitvu »Domovine" v Celji.
Slovenci — na branik!
Novo ministerstvo — nova vlada! Na političnem obnebju bližajo se za nas Slovence zopet črni oblaki! Na ministerski stol grofa Ba-denija vsedel se je baron Gautsch, mož, ki sovraži avstrijske Slovane tako, kakor sovraži slehern plemenitaš preprostega človeka. Bivši naučni minister baron Gautsch je to svoje sovraštvo zlasti do nas Slovencev že mnogokrat živo dokazal, dokazal, da sovraži vse, kar nema „modre" krvi v sebi in dokazal tudi, da mu je vsak nemškutar ljubši nego najveljavnejši slo-vensk mož! — Kdor sodi o človeku Gautschu ali pa o ministerskem predsedniku baronu Gautschu drugače, ta je — vsaj kot Slovenec — slab politik, ali pa takov optimist in najiven mož, da bi bila nesreča za usodo slovenskega naroda, ko bi jo vodil tak politik. Ali je morda dosedanje postopanje barona Gautscha napram Slovencem bilo imenovati naklonjeno? Nikdar! Oviral nas je, kjer nas je mogel pri našem oUami)M>p, ■ptr našem ttuituruem napredku m narodno političnem boju. Zbok teh skušenj moramo biti zlasti Slovenci napram Gautschevemu msnisterstvu in njega vladi nad vse oprezni in — odločni. Bodimo že enkrat neizprosni v boju za svoje pravice!
Avstrijsko nemštvo je postalo zadnji čas dizno in brezozirno tako proti vladi kakor proti Slovanom; za to svoje rogoviljenje želi so nemški liberalci, nacijonalci in socijalni demokratje lepe uspehe in postali vsled tega tembolj zmage pijani. Ugnali so vlado v kozji rog, vrgli Badenija in njegovo vlado, in baron Gautsch, ki je igral pod Badenijem čudno ulogo, zašel je stol mi-nisterskega predsednika, pred katerim se — Slo-
m
vani ne smemo tresti. Pokažimo njemu in nje- | govi vladi zobe, kakor dela to — razposajeno nemštvo!
Ministra Gautsch in Welsersheimb jezikovnih naredeb za Češko in Moravsko nista hotela podpisati, ta dva sta edina, ki ju najdemo v novem ministerstvu. Baron Gautsch bode skušal na račun sedanje večine Nemcem potolažiti njih razdivjanost, poskušal bode morda z zvijačo — on je tega zmožen — pridobiti si večino in oslabiti dosedanjo, ali vse to se mu ne sme posrečiti, in se mu tudi posrečilo ne bode, če bodo slovanski zastopniki postopali napram novej vladi složno, previdno in odločno, ter se ne dali ugnati v kozji rog ni z žuganjem ni s praznimi obljubami in frazami. Avstrijski Slovani smo bili do zdaj dovelj teptani pod dosedanjimi vladami, zdaj mora biti temu tlačanenju konec, vlada pa naj si pomaga iz zadreg kakor ve in zna! Gotovo je, da čakajo sedanje večine hude skušnjave in boji, pa. z združeno močjo jih bodo zastopniki slovaJŽaMh naroda ' lahko premagali. Baron Gautsch n|fcož, katerega bi se nam bilo treba bati, a politični boj je neizogiben pod njim, zato: Slovenci na branik!
Naše štajersko stolno mesto in naše dolžnosti.
Dogodki v državnem zboru provzročili so tudi v štajerski stolnici, v Gradcu, nasledke, ki bi se morali z gorečimi črkami v zgodovino nemške brutalnosti zapisati. Trume po nemških dijakih in uradnikih razburjenega ljudstva so se pretečene dni valile po glavnih cestah. „Heil" in „Nieder Badeni" je bil njih bojni klic, kam-njale so straže, a ne le to, temveč tudi vojake,
ki so morali prihiteti straži v pomoč. Povsodi se je vovaštvo do skrajnosti zaničevalo, povsodi je letelo nanje kamenje, in tako je bilo isto prisiljeno rabiti svoje orožjo ter streljati v divjo druhal. Toda samo jednega delavca je zadela nesreča, da je pri priči obležal, A teccu možu priredil se je pogreb, kakor ga še naše stolno mesto ni videlo. Bilo je nad 50.000 prisotnega ljudstva, udeležil se je pogreba cel mestni zastop z županom, deželni odbor s svojim zastopnikom in še mnogo dostojanstvenikov.
Nehote je začel vsakdo povpraševati, ki je mirnim srcem gledal ta velikanski pogreb, kdo je ta slavljenec. Le prehitro raznesla se je tužna, vse udeležence sramoteča vest. Star še le 19 let, imel je že za seboj celo kopo hudodelstev, bil je že mnogokrat radi tatvine v zaporu, in ravnokar ozpuščen iz prisilne delavnice in izgnan iz Gradca, priklatil se je zopet semkaj ter se udeležil v veliki meri vseh demonstracij proti miru, vladi in vojaštvu. On je bil eden prvih, ki so na poklicane redarje rn^vojake metali kamenje, on je bil voditelj-onih, ki so teptali zakon in sramotili činovnike, ki imajo skrbeti za mir, on je bil pravi revolucijonar.
Takemu človeku skazuje se torej tolika čast, ki je postal s svojim hudodelstvom muče-nik — omilovana žrtva nemškega fanatizma, nemške podlosti! Če se pa polaga k zadnjemu počitku mož, ki je zapustil človeštvu toliko neprecenljivih zaslug, ne najde tega sočutja in te odlične množice, kakor je bila ta, ki je tega — hudodelca spremljala. S to zopetno demonstracijo zoper vlado in zoper zakon si je postavilo štajersko nemštvo spomenik zaslepljenosti in budalosti. — Pred dnevi pobili so nemški potepini slovenskemu gostilničarju okna, razbili
LISTEK.
Knez Gruljbat Čavčavadze.
Povest. Ruski spisal K. Borozdin. Prevel Kruto gorski.
I.
Ko sera bil leta 1861. nastopil službo okrož nega načelnika v Kahetiji, me je poleg okoličnih veleposestnikov, došlih seznaniti se z menoj, s svojo originalnostjo ne malo zanimal knez Gulj-bat Ivanovič Čavčavadze.
Okolo dvanajst verškov * visok, čokat, plečat starec, broječ približno sedemdeset let, je izgledal še povsem vzneseno; o njegovi starosti je pričala le, liki predivo bela, gosta in kratko ostrižena brada, dolge sive brke in globoke simetrične gube lica, na kojem se je rdečil velik gruzinski nos; izpod košatih, še ne povsem osivelih obrvij je zrlo dvoje umnih, sivih očes.
Obleka Guljbatova je sestala iz sitcevega pestrega arhaluka (kratke suknje)? prepasanega s čerkeškim pasom, in hlač iz belega osetinskega sukna ; orožja on ni nosil, a držal je v rokah kosmato belo papaho (čerkeško kapo). V celoti je njegova postava predstavljala nekaj izvanredno tipičnega, in da sem slikar, boljšega modela za sliko kakega maloruskega hetmana ali poljskega magnata ne bi utegnil iskati.
Stopivši v moj kabinet, mi je pokimal z glavo, in ko sem mu pomolil roko je položil svojo na hrbet.
„Roke jaz nikomur ne dajem," mi je rekel po gruzinski, (ruski ni govoril) „in tudi pri vas ne delam izjeme". Pri tem, nasmejavši se, mi je pokazal vrsto krasnih še belih zob.
„Preje v mladosti sem jo vsem dajal, no prepričavši se na starost, da je na svetu več zvitovičev nego poštenjakov, sem jo prenehal dajati, da se nebi varal v ljudeh."
Tako čudno nastopanje me je zanimalo, in ponudil sem staremu sedež.
Vsedel se je in nadaljeval:
„Kakor vidite, živim že precej dolgo na svetu; fant sem bil, ko so prišli k nam Rusi, in vse to dobro pomnim; vse življenje sem preživel doma v Kahetiji, razven v Tiflis, nisem nikamor potoval, da pač pa sem bil pred tremi leti v Petrogradu. Iti sem moral, dal sem besedo carju samemu ter jo držal. Marsikaj sem videl, a na mojih očeh se je tu menjalo toliko načelnikov, da sem jim bil število pozabil. Bili so različni, Rusi, Nemci, naši brati Gruzini — po štenjaki in lopovi, največ je bilo poslednjih. Z vsemi sem bil znan, prihajal k njim v posete, kakor sem prišel sedaj k vam."
»Opraviti nisem nikoli imel niti z načel-ništvom niti s sodnijami, pisati hvala Bogu ne
umejem, tudi čitati ne, vsled tega se nisem z nikomur tožaril, pa tudi mene ni nihče tožil. V tuje stvari se ne mešam, in v svoje tudi nikogar ne prosim vtikati se."
„K poštenim ruskim ljudem sem vedno rad zahajal, in kruh in sol ž njimi delil. Obiščite i vi mene, milosti prosim, jako bom vesel, pogostim vas, kar je Bog poslal."
Vse to je Guljbat govoril v odstavkih, počasi in, končavši svoj monolog, vstal iz sedeža.
„Nu, tako je torej moje blebetanje" je dodal. „Prvikrat sva besedovala dovolj; vi imate dosti opraviti, ne maram vas motiti. Pridite ke-daj k meni v Cinandal, zelo me bo veselilo."
Potem mi je pokimal z glavo in odšel.
Na dvorišču so mu podarili belega konja. S težka se je vsedel v sedlo, privzdignil svojo kosmato papaho, mi pokimal znova z glavo in odjezdil. Spremstva ni imel pri sebi nobenega.
„Evo ti original!" mi je nehote zdrknilo raz jezik, ko mi je zginil jezdec iz pred očij.
Mnogo sem slišal praviti o njem še pred mojim prihodom v Kahetijo, no, to vse mi ni obečalo onega utiša, katerega je povzročil on name z lastno svojo postavo. Starec me je zelo zanimal, in prvi prazničen, svoboden dan sem bil odpotoval k njemu v Cinandal, sedem vrst od mesta Telava, mojega prebivališča.
vrata in mu žugali z napadom, ako bo še sprejemal v svojo gostilno slovanske goste.
Po ulicah se napadajo Slovani in sosebno Slovenci pri belem dnevu, tako, da bo treba se v prihodnje prav dobro oborožiti. Rodbinski večer akad. podružnice sv. Cirila in Metoda je policija prepovedala, ker se je od nemške klape dijakov nameraval naskok nanjo.
Ti in polno drugih dogodkov nas uče, s kakimi nasprotniki imamo opraviti. Vsi slovanski narodi so v teh dneh popolnoma spoznali svojega krutega nenasitljivega sovražnika, le naš tlačeni ubogi rod spava še naprej svoj zimski sen, le on ne povzdiguje še krepko glave, ko ga tlači ob tilniku prokleta sovražna pest! —
Kedaj bo vendar i nam Slovencem zasvetila luč svobode in prostosti ? To je naše pereče vprašanje, in odločiti se moramo najhitreje, da ga rešimo sami v častnem smislu. Vzdignimo slabo brlečo bakljo s tal ter zanetimo delo, ljuto delo na vseh slovenskih mejah in vseh kiajih, kjer gnezdijo nemški valpeti! Nas vodi čut, da smo tlačeni in zatirani in nam bo dal ta čut čvrsto nevpogljivo moč. „Vse nemške nemirneže iz naših tal" bodi naš vedni klic, oklenimo se le svojih zavednih obrtnikov ter podpirajmo svoje stanove. Propasti mora s tem puhlo nemčurstvo na naših tleh, popihati bodo morali nesramni rogovileži z „Heil in Siegomn v blaženi nemški rajh. Posnemajmo tudi mi brate Čehe, ter pože-mmo sovraga iz srca naše domovine!
Vsak duhovnik in Učitelj naj čuti v prvi vrsti dolžnost, probuditi svoj speči rod, da bo i ta uvidel popolnoma, kako nas tlačijo sovragi.
Le tem energičnim potom bodemo dosegli, to, kar nam je sveta dolžnost, brez kojega nam ni obstanka.
Celjske novice.
(Občni zbor „Zveze slov. posojilnic") vrši se v sredo dne 29. decembra t. 1. ob 10. uri predpoludne v dvorani celjske posojilnice.
(Miklavžev večer.) Mnogo obetajoče „Celj-sko pevsko društvo" priredilo nam je s tem večerom dne 5. t. m. izvanredni užitek, za kojega se temu mlademu diuštvu, osobito pa še njego vemu neumornemu pevovodji g. dr. Ravniharju, najsrčnejše zahvaljujemo. Vdeležba je bila tako mnogobrojna, da ni bilo kmalu več dobiti pro štora v prostrani veliki dvorani. Posebno nestrpno — živahnih otročičev je kar mrgolelo. — Moški zbor rešil je pevske točke v sestransko pohvalo. V jednodejanski burki „Giuh mora biti" bilo je težko verjeti, da so predstavljajoči naši domačini, ki so skoraj večinoma tukaj prvikrat javno nastopili. Kako dovršeno vedel se je v svoji ulogi gluh tast (g. Rebek) in njegov sluga (g. Trček), a tudi naivno varajoča hčerka bogatega glušca (gdč. Leitgebova) ter nje skrivni ljubimec (g. Sax) bila sta povsem na svojih
II.
Dom Guljbatov, jednonadstropen, dolg, z verando, je stal na široki gorski planjavi, in razgled raz njo v dolino je bil krasen; sredi doline je blestela liki tekoče jeklo, čudežno se vi-joča reka Alazap, a to stran reke se je dvigal veličasten Dagestanski hrbet z vrhovi, pokritimi z večnim snegom.
Dom je bil znotraj opremljen, kakor so vsi gruzinski domi. Opečja tla velike sobe so bila stlana s preprogami domačega izdelka, ob stenah so stali široki in nizki divani, pogrnjeni s perziškimi preprogami, a na njih so ležali okrogli vzglavniki.
Gospodar me je vzprejel na krilcu.
„Nu tako je prav," mi je rekel s prijaznim nasmehom, „da si prišel v svetek, a sicer me ne bi našel doma: veš, jaz sem delavec, in se mudim celi dan, če ne na vrtu, pa na polju."
On me je že ntikal", kar je pričalo o posebni njegovi starikavi dobrosrčnosti.
V sobah me je seznanil s svojimi domačimi. Bil je že dolgo vdovec, zatorej mu je gospodinjila priletna sestra Maka (Mica), a pomagala jej je njegova hčer Manuca (Marica) sedemnajstletna krasotica, visoka in vitka liki topol, plavolaska, pred jednim letom dovršivša kurz v tiliškem zavodu sv. Nine, in je izvrstno govorila ruščino.
mestih. Uvideli smo, da imamo doma pravcatih [ strokovnih močij, ter se smemo nadejati, da ni bil to prvi in zadnji nastop. Veliko zanimanje pa je vzbujala tudi umetna telovadba g. Benčana z obema dečkoma g Zabukošeka. Med tem ko je vse strmelo nad orjaško močjo in spretnostjo našega pravcatega atleta g. Benčana, občudovali smo na drugi strani zopet neverjetno telo vadsko izurjenost komaj lOletnega J Zabukošeka. Vrhunec iznenadenja pa je nastal, ko nastopi še ne povsem 3 leta stari sinček gosp. Zabukošeka. Med odmevajočim ploskanjem vzdigal je ljubki otroček tako samozavestno drog ter izvajal še jedno vajo s svojim bratom. — Z očara-jočim sijajem je nastopil na to sv. Miklavž (g. dr. Karlovšek) v spremstvu dražestnih lahko krilih angeljcev (gdč. Anke Leitgebove, Zorke Vrečko ve in Josipine Hočevar jeve), v ozadju pa so besneli, rjoveli in z verigami roporali črni in rudeči škratci. Po veličastnem nagovoru podal se je sv. Miklavž s premljevalkami, ki so bile obložene z različnimi darili, med strmeče otroke ter jih lepo obdaroval. Solze ginenja je zvabljal ta prizor prestrašene, a vender zopet tako srečne nedolžne mladine vsakemu njih ljubitelju. Iskreno se zahvaljujemo našemu vrlemu pevskemu društvu za tako srečno prirejen zabavni večer, zahvaljujemo se pa tudi vsem, ki so s požrtvoval nim sodelovanjem ali s pripomočki za obdarjenje prispeli k lepi izvršitbi tega slovanskega običaja. Razun navedenim osebam, zahvaljamo tudi g. učitelja Bizjaka, ki je prostovoljno preludiral na glasovirju. Najlepšo hvalo pa so si speli prireditelji v srcih naše nedolžne mladine.
(Za orglavce) Svoječasno smo objavili, da je dobil naš strokovni izdelovatelj orgelj in glaso-virov g. Martin Ropaš v Cilji izključljivi patent za svojo umetniško iznajdbo pri zboljšanju gla sovirov. Izumil je namreč razven običajnega od mevnika (Resonanzboden) še jednega, kateri daje spodnjim oktavam veličastno doneč basovski glas. Razni tuzemski strokovni listi so z veseljem pozdravili to popolnitev glasovirov ter laskavo pohvalili nadarjenost našega rojaka strokovnjaka. Kako -pa mi Slovenci čislamo domačega umetnika, kako podpiramo doma?o~"utnet" nost, kako ga bodrimo za nadaljno izobrazo-vanje? Kakor običajno vse, kar je našega, domačega, preziramo; harmonije, glasovire, piane i. dr. taka godala, koja izdeljuje imenovani naš strokovnjak tako popolno in izvrstno, naročamo si od manj izbornih tujcev Nemcev iz Dunaja ali celo iz Berolina in drugod. Da naše cerkvene oblasti niso imele pravega zaupanja do tega moža, krivo je mnenje, da je g. Ropaš tisti gla-soviti socijalist. Potrebno se nam zdi razglasiti, da je oni socijal demokraški vodja Filip Ropaš, a naš obrtnik Martin R pas ni mu nikakor v rodu. Domačega obrtnika-umetnika pa najtopleje priporočamo z geslom: »Svoji k svojim!"
Po seznanju z ženskim spolom, mi je Gulj-bat predstavil svojega sina, ki je bil poročnik pri nekem kavkazkem polku, postaven dečko.
Ta dva otroka sta bila najmlajša, a stareji — sin je že poveljeval dragonskemu polku, hči pa je bila tudi omožena s polkovnikom knezom Šalikovim.
S staro Mico, ki je prisedla k meni, sem se pomenkoval dovolj ceremozno ter jej odgovarjal na njena vprašanja, tičoča se moje osebe, namreč: kako mi ugaja Kahetija, služim že dolgo na Kavkazu, sem oženjen, ali imam otroke, je žena Rusinja ali Gruzinja itd.
Zala Marica je nama služila za tolmača, a ta čas, ko je trajalo izpraševanje, sta Guljbat in sin odšla na teraso. Toda odsotnost kneza ni trajala dolgo; stari je prikoračil spet v sobo pokrit, zdajci papahe ni vzel z glave, in se s težka spustil na divan.
,,Veseli me, da si prišel v pravem času, kosilo bo precej gotovo. . . Bičebo, (ljudje) prinesite ga brž," se je obrnil k poslom.
In v par minutah smo že vsi sedeli na divanih po gruzinsko, na petah; na tleh pred nami so razgrnili prt, položili namizno orodje in prinesli jedila.
Guljbatovo vino se je hvalilo, on sam pa je bil znan kot prvi tulumbaš (prirejevalec po-
(Celjski nemški kazino) je v hudih stiskah. Napovedali so za 11. t. m. veselico, pa odpovedali so jo zopet, „ker zavoljo bližnjih božičnih praznikov ni pričakovati primerne vdeležbe". Tako pravijo, da bi ljudje zavoljo Bužiča ne prišli. V resnici pa so drugi vzroki. Izstopili so namreč iz kazine vsi častniki, ker ne morejo in ne smejo zraven biti pri znanih „obstrukcijskih" napravah, da jih ne imenujemo naravnost proti-avstrijske in protidinastične. Razen tega je pa baje tudi nemško našo plemenito družbo na razven spravil nek žalilen dogodek, pri katerem se čuje, da je bil delujoč blagi naš in naše mla dine prijatelj, šolski svetnik Končnik, in kateri je baje včinil, da nekatere nemške rodbine rajše imajo društva, v katerih — Končnikovih ni. Nekateri, ki se od Končnika iz razumljivih povodov ne morejo ločiti, tolažijo se ž njim črez „nehvaležneži" v nemškem „Sprachvereinu", ki se zbira „pn levu" v pičlem številu.
(Dr. Kautschitsch — drugi Jurij Kobila.) Oni dan imela je luteranska zadruga v Celji ne, kake eksercicije — pri polnih čašah v jedni tukajšnjih nemških gostilen. Duh vinskega daru obsenčil je konečno tudi rado-germana Kau-tschitscha; vzdignil se je ter začel vnemati radovedne Celjane — med njimi bil je tudi župan — za luteranski nauk. Rekel je, nemškim rodbinam se spodobi, da se oklenejo le one vere, ki uči in goji prostost in neodvisnost. Taka vera pa je po njegovem razsvetljenju edino luteranska. Politika mu je že skrhala zobe, da je postal Lutrov apostol, pridigar.
(Celjska policija mesto podržavljena — poprusena) Sedajna „livreja" mestnih policajev v Celji baje ni več moderna. Zbok tega glasovali in posvetovali so se celjski sivčki, kako pokrivalo je oskrbeti redarjem. Vsi so glasovali za prusko „pikeihaubo" in sicer ker „pikelhaube" baje mnogo bolj jamčijo za osobno varnost policista, posebno če vise na magistratu obešene. Kako da to mislijo celjski očetje, ni nam povsem jasno. Po našem tolmačenju dvomi najbrž mestni zastop, da bi bili redarji pod čepico in klobukom dosti varni pred — božjo strelo, a pruska „pikelhauba" ima"na vrfra — strelovod t. j. pozlačeno sulico, od koje se da baje na prav pri-prost način izpeljati strelovodna žica v — hlačni žep. A predlog se je vzprejel, da se ima to takoj izvesti — no, tedaj jim je pač Falb prerokoval posebno kritično zimo. Nikar pa, da bi si domnevali ti pruski očetje, da bo „pikelhaube" strelovod izvabljal tudi slovensko jezo. Na?m se je pač na mestno policijo preklicano malo zanašati, naj ista nosi turban s polumesecem, ali „pikelhaubo". Za nas je le zanimivo, da nastopi v prihodnjem letu v Celju solncs v znamenje pruske „pikelhaube".
i jedin) v Kahetiji. On je izpraznil na jednem mestu — neverjetno se bode zdelo — petindvajset steklenic; nikdo drugi ni zmogel toliko prenesti in vse svoje goste je opil in opijanil.
Videč, da sem jaz samo srknil iz svojega kozarca in ga postavil spet na prt, me je grozno pogledal in takoj zarentačil:
„Ruso! kaj pa delaš? mar misliš, da piješ čaj? Ne! pri Guljbatu ne pijejo tako vina, le blagovoli zvrniti celo kupico "
Prvikrat se je treba pokoriti, in ko je bil kozarec prazen, ga je gospodar znova nalil. Tako je došlo do tretje kupice; no potem sem se od-. ločno uprl.
Guljbat je strašno vpil, mi očital plahost, me ošteval z babo, in končno, prepričavši se, da je vse zaman, mahnil zaničljivo z roko, no vztrajal sem vsekakor. Potem se je sam glasno razgrohotal.
BJeli, priznaj, da sem te zastrašil. . ." je pridjal. „Jaz vselej tako, strašim novince, toda vidim, ti si že obstreljen."
Obed je sestal iz buzbaša, čihertme, plova, šašlika in sadja, trajal je dosti dolgo ter bil završen z zdravico za procvitanje Kahetije.
Nasičena in pošteno napojena sva se z Guljbatom usedla na teraso, in takoj sva bila v živahnem pogovoru.
Spodnje-štajerske novice.
(Duhovniške premembe.) Dekanom je imenovan za dekanijo Stari trg č. g. Anton Šiander, ondotni župnik in dekanijski oskrbnik. Župnikom so imenovani naslednji čč. gg. kaplani: Franc Lekše v Cirkovcih za Luče, Jan. Toman v Slivnici pri Hočah za Skomre in Alojzij Sata v Sevnici za Sv. Marjeto niže Ptuja. Zopet kape-lanom nastavljena sta oba provizorja č. gospoda Anton Drofenik v Savnici in Valentin Vogrinc v Cirkovcih. Prestavljen je kapelan č. g. Anton Podvinski iz Ptujske gore v Slivnico pri Mari boru V stalni pokoj sta stopila čč. gg.: Valentin Par, duh. svetovalec in župnik v Gotovljah ter Anton Fischer, župnik pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah.
(Imenovanja pri sodiščih) Oficijalom II. razreda imenovani so kancelisti: Franc Urbič pri okrožnem sodišču v Celji, Andrej Frangesch pri okrajnem sodišču v Mariboru za okrožno sodišče, Jožef Pogačar pri okraj, sodišču v Mo kronogu za okrožno sodišče v Celji, Franc Kram-berger pri okraj, sodišču v Ptuji in Alojz Skaza pri okraj sodišču v Mariboru, oba za okrožno sodišče v Mariboru. Oficijalom I. razreda imenovan je vodja zemljiščne knjige v Ptuju H. Kerschl za ondotno sodišče. Vodja zemljiščne knjige v IX. činovnem redu postal je pri okrožnem sodišču v Celji Franc Zohrer iz Slovenske Bistrice. Kaneelistom postala sta sodiščna diur nista Anton Tschebul pri okraj, sodišču v Kozjem in vitez pl. Villefort za okraj, sodišče v Sevnici.
(Promoviran) je bil pretečeni teden na graškem vseučilišču doktorjem prava g. Josip Povalej — prvi med svojimi kolegi.
(Sv. misijona na Laškem), katerega vodijo vč. oo. jezuitje od Sv. Andraža na Koroškem, udeležuje se ogromna množica vernega ljudstva. Bog dal mnogo dobrega sadu!
(Občani jurklošterski) žalujte in pretakajte krokodilove solze za našim Geipelnom, ker kakor nam je znano, je prodal svoje razpadlo posestvo nekemu hrvatskemu plemenitašu. Ka-koi pa čuiemo iz zanesljivih virov, se bode še tudi prihodnjih občinskih volitev udeleževal, in že sedaj strastno agitira za se in svoje neslane kimovce. Toraj zavedni, kakor tudi nezavedni jurklošterski volilci, trojni pozor! Čujte in pazite, da ne padete v globočino Geipelnovih prekanje-nosti in zaslepljivosti.
(Za železnico iz Velenja v Dravograd,) ki bo šla mimo Hude luknje in skozi lepo Mislinj-sko dolinico, zasadiia se je dne 28. m. m. svečano prvikrat lopata v znamenje, da se grajenje tira začne. Dovoljenje za zgradbo omenjene proge dobil je pl Lapp v Skalah.
(Kako podpiramo domače obrtnike in umetnike) Vidi in sliši se sploh po Spodnjem
Štajerskem, posebno okrog Celja, da se raznovrstna dela naročujejo iz daljnih, ptujih krajev, ter izdajamo naš dober denar med ptujce. Ako hoče kateri domačin dobiti kako boljše delo, mora tako vredno delati, da mu sploh ni mogoče izhajati; tujcem pa se tudi slabše delo rado dobro poplača. Posledica je, da domačinom ni mogoče pokazati svojih spretnostij in umet-nostij. Naš domač umetnik, gospod Ivan Cesar, izdeluje sedaj za novo farno cerkev v Št. Pavlu v Savinjski dolini novo prižnico s šestimi podobami, katere so jako umetno in okusno izdelane. Ali bi ne mogel ta umetnik tudi za druge cerkve dela prevzeti ? In ako se pomisli, po kako nizki ceni bode gosp. Ivan Cesar to delo izvršil. Držimo se gesla »svoji k svojim" in podpirajmo domače umetnike in obrtnike. Savinjčan.
(Umrl je) dne 28. m. m. g. Karol Jeranko, podučiteij v Rečici. Pred jednim tednom odpe ljal se je Lil k svoje sestre poroki v Istrijo, od koder je tudi došla vest o njegovi nenadni smrti v Lepoglavi.
(Gornjegrajsko učiteljsko društvo) zboro valo je dne 18. novembra t. 1. v prijaznem trgu Rečici. Ob določeni uri — 10 predpoludne — otvoril je predsednik zborovanje z običajnim pozdravom in predstavil navzočnikom novega društvenika, g. Časi, učitelja na Gorici. Razpravljalo se je nadalje o zborovanju »Zaveze štajerskih učiteljskih društev", ki j1-) bilo letos v Ljub nem na Gornještajerskem. Z ogorčenjem smo obsojali netaktno postopanje mariborskega mestnega učiteljstva, katero si na vso moč prizadeva razdvojiti do sedaj složno učiteljstvo prelepe naše Štajerske. Mi Spodnještajerci imamo glede „Lehrerbunda" jednake dolžnosti kakor naši nemški tovariši, — torej pripadajo nam tudi jednake pravice. Tretjina učiteljskih društev, ki so pri tej zavezi, je slovenskih; zato bi morala pravilno biti tudi tretjina t. j. 5 odbornikov Slovencev. A mariborski nemški učitelji nam pa še treh pripustiti nečejo. Res daleč smo že z narodno nestrpnostjo ! Brez ozira na narodnost posameznikov morali bi mi učitelji — kar se naš h stanovskih in v obče šolskih razmer tiče — biti kakor jeden mož. — Sloga jači, nesloga tlači — in — združenja, ne ločitve zdaj so časi. Druga točka vzporeda bila je razmotrivanje o osnutku disciplinarnega zakona predloženega po odboru »Zaveze štajerskih učiteljskih društev". Po dolgem prevdarjanju in govoričenju smo ta celi osnutek zavrgli; zakaj s takim disciplinarnim zakonom bi sami sebi spletli bič, s katerim bi nas potem oblasti mogle hudo tepsti. Volitev novega odbora imela je sledeč izid: predsednik g. J. Klemenčič, nadučitelj na Rečici; podpredsednik in blagajnik g. A. Dedič, šolski vodja v Bočni; tajnik gospica Ljudmila Plapor, učiteljica v Mozirju; odbornikom sta pa izbrana naduči-telja g. Fran Kocbek v Gornjemgradu in g. Peter
Wudler na Ljubnem. Prihodnje zborovanje bode spomladi v Bočni. Upamo, da bodo tje najbrž tudi vsi tisti gg. tovariši prišli, kateri se doslej radi izogibljejo društvenih zborov. Pustimo na stran razne puhle izgovore, kakor so izgovori na slabo vreme itd; tudi osebnosti naj ne bodo vzrok izostajanju.
(Vas pogorela.) Dne 23. m. m. začelo je goreti v vasi Videž v laporski far i. V nekaj urah zgorelo je petim kmetom 14 poslopij.
(V Zabukovji nad Sevnico) je Bog pozabil nekega neodrešenega nemškega kopitarja. Ta mož je poprej na Planini coklje krpal, preselil se v Št. Lenart ter začel kramariti. Kakor vsak puhel nemškutar, ima tudi ta kramar visokole-teče misli. Kupoval je ob okrajni cesti Sevnice v Planino neko hišo, bahaje se, da otvori prvo nemško gostilno, kamor bodo zgolj potujoči Nemci zahajali. To misel je moral sicer opustiti iz lahko umljivih vzrokov, a ondotnim Sio-t vencem odprle so se oči, kam pes taco moli; upajmo, da ga prepustijo Nemcem, sami pa da bodo zahajali le v narodne prodajalne.
(Jezikovna ravnopravnost pri južni železnici.) Na progah južne železnice, ki se vijejo po naši slovenski zemlji, ozira se bore malo na nas. Vse se vrši ali po načrtih, ki bi veljali edino le za nemško ozemlje ali pa — kar je gotoveje — na3 vodstvo prezira. Samo na ta način znamo si razlagati čudno početje, da se pošiljajo slovenski njeni uradniki med Nemce, mi pa »fretamo" z Nemci. Tako so odpravili v Rajhenburgu slovenskega nižjega uradnika na nemško progo, a tja pozvali namestnika nemškega duha. Ko je nedavno ondotni železniški zdravnik obnemogel, nadjati se je bilo, da dobi njegovo mesto gosp. dr. Schmirmaul. Toda ta gospod ima napako, da je rojen Slovenec. Ker pa ima vsaka postaja po možnosti nemške uradnike, no, čemu potem slovenščine veščega zdravnika. Na desetkrat večje število slug, čuvajev in želez, delavcev se seveda ni ozirati. Zbok tega izvohali so tam gori na Planini trdo — nemškega zdravnika ter ga takoj potrdili.
(Pogorelo je) dne 24. m. m. v Cerovcu pri Slatini gospodarsko poslopje in hiša krčmarju Florijanu Ozeku. Zavarovan je bil z& 1440 gld., a škodo si računa na 1600 gld.
(Vremenska postaja na Cvenu) beleži v mesecu novembru: Povprečna toplina 2 1° C. Najvišja toplina dne 15. ob 2. uri p. m. 14'2°C. Najnižja toplina dne 27. ob 7. uri a. m. 9 0° C. Največ padavin dne 29. 6 8 mm. Število dni s padavinami 4. Vsota padavin 9-6 mm. Število dni s snegom 2. Število dni z meglo 9. Povprečna oblačnost 57. Ta mesec je bil neobičajno suh.
(Iz Kačjega pri Mariboru.) V zadnji »Do-movini" poroča se o nesreči na železnici v Sto-reh in prašate, kaj je vzrok? Dne 30. novembra t. 1. ob polu 11. uri pred polnoči zgodila bi se
III.
»Jako sem vesel," je dejal stari, »da si videl sedaj moj kot. Preživel sem v njem vse svoje življenje, in te gore so bile priče mojega veselja in moje žalosti."
Oče mi je umrl, ko sem bil komaj v šestnajstem letu; matere že davno ni bilo na svetu in tako sem bi! postal gospodar pri hiši s tremi otroci, — z dvema bratoma in sestro še sam deček.
No, z božjo pomočjo se je vse vredilo. Brata sem dal v šolo, znai sem po sebi, da je brez učenosti težko živeti. Naučila sta se ruski, šia v vojake, a jaz sem sedel tu, gospodaril delal za vse, in kar sem prigospodaril, spošiljal sem bratoma ter jima oskrbel bodočnost.
„0 Jazonu si menda slišal?"
»Ne samo slišal, no bil sem celo osebno ž njim znan, in nekoč gostil pri njem v Gori cela dva dni," sem odgovoril Guljbatu.
„Nu izvrstno, torej mi ni treba praviti, kakšen človek je bil rajnik." Guljbat se je odkril in se pokrižal; »nebeška luč naj mu sveti! . . preživel sem ga," je dostavil žalostno.
»No tudi drugi brat je bil hraber vojak, pošten častnik. Sedaj prebiva tu, general v pokoju.
»Torej nazaj k Jazonu. štab kvartira dra | gonskega polka je bil pri nas v Kahetiji na Ka- |
ragačah, in često sem tjakaj zahajal S celim polkom sem bil družen, vse sem napajal z mojim vinom, ruski pa se le nisem naučil, a vsi Rusi so me razumeli
Dobri časi so bili, dobri ljudje. Poveljnik polka — Dobrov, Bezobrazov ... ba! ba! ba! kaki polkovniki in možje, — zlasti poslednji.
»Tako le sem oskrbel svoja brata, a ko sem imel svoje otroke — tudi za te sem skrbel in jih preskrbel. Sam nisem učen, a vse sem dal študirat. Moja učenost je bila v tem, riti in riti po zemlji v svojem Cinandalu, ne držeč roke križema: sejal sem pšenico in jo mlatil, obdeloval vinograd in delal vino in se nisem dal slepariti Armencem.
Zato delam tudi sedaj, ali ne zavoljo po manjkanja, a iz navade. Najbližji moj vrt je pol milje od doma in vsaki dan sem zjutraj ob zori tam in zvečer ob mraku doma. Ko se jame mra čiti, je delo končano, zajašem zvestega svojega konja, med potoma na njem zaspim in spečega me prinese domov; tu me zbude, podajo večerjo, a potem spim kakor ubit.
A krokati in piti s sosedi sem vsekdar ljubil in še ljubim; brez mene se ne vrši nobena gostija ali kaka druga večja domača slav-nost v Kahetiji. Samo sedaj niso več prejšne moči: začel sem slabeti, v prošlem letu me je jelo boleti desno stopalo. Trga me in oteka.
| Zdravnik je gledal in pravi, da je baje trapin; j prepovedal mi je celo' mnogo piti. Pa doktorji | vsi lažejo. . . Sestra moja jim veruje in mi brani . . . zmiraj me prosi, naj ne pijem. In vse to so neumnosti. Moreli se od mojega čistega cinandalskega > pristnega vina zarediti kaka zamorska neznana bolezen?"
»Cujete knez," sem vprašal gospodarja, videč njegovo zgovornost, »kaj pa je bilo povod vašega potovanja v Petrograd, in jeli vam mesto ugajalo?"
»Da, mene je sam cesar tjekaj povabil in obljubiti sem mu moral, da gotovo pridem, a možbeseda sem jaz vsikdar bil."
V petdesetih letih, ko je prvič pripotoval v Gruzijo, še cesarjevič — velik praznik je bil takrat za nas. Pred trinajstimi leti smo videli tudi cesarja Nikolaja; no za časa njegovega prebivanja v Tiflisu se je pripovedovalo mnogo groznega. Car je bil z vsem nezadovoljen: Dadiana je ponižal na glavnem trgu pred ljudstvom od pobočnega adjutanta v prostaka; vreme je bilo slabo, pata so se izpridila v-sled vednega deževja, cesarski koleselj se je na strmini pred mestom zvrnil, neprilika za nepriliko, in car je bil ves čas mračen in srdit. Žalostni spomini so nam ostali po vsem prihodu.
In zdajci zagledamo sina njegovega, cesar-jeviča. Povsem mlad, vljuden, prijazen, s takimi
bila tukaj zopet velika nesreča, da ni vrl želez-nični čuvaj Jožef Sorko, vlak ustavil. Ob tistem času je v postajo privozil drugi vlak in eden pa ravno odvozil, in ker je bil sam eden čuvaj na postaji v službi, mu ni bilo mogoče tretji vlak, ki je od Maribora vozil pravočasno z „di-stanzscheibo" ustaviti; ker je ta vlak z dvema strojema in z naglostjo vozil ter menil skoz postajo peljati, in ker je bilo močno oblačno, je pa čuvaj Jožef Sorko opazil pretečo nesrečo in vlak ustavil, ki je še komaj kakih 500 metrov pred drugim vlakom obstal. Vlak je moral potem 10 minut čakati, preden je v postaji stoječi vlak prostor napravil. Upamo, da bo vodstvo železnice tako zvestega čuvaja odlikovalo.
(Posojilnici v Mariboru) Nerazumljivo nam je, kako da najde nemška pesojilnica v Mariboru še vedno med Slovenci toliko nerasodnežev, ki ji donašajo svoj denar hranit, dasi naša slovenska posojilnica celo višje obrestuje. Tako bo tudi prihodnje leto nemška posojilnica plačevala samo 33/4°/o (3 75 gld.) med tem ko daje naš zavod 4% ali pri štirimesečni odpovedi celo 4Va% (4'50 gld.) Menda bodo Slovenci to vendar enkrat uvideli.
(Mali vrh v Slov. Goricah.) Pred kratkim je pogorela viničarija kmetice Marije Kukovec v Širni. Užgal je bojda viničarjev sinček. Za Boga svetega, zakaj stariši ne skrivate vžigalic, in gotovo bi bilo manj ognjev! — Po naši lepi župniji se klatijo tatovi, sedaj ukradejo tu, sedaj tam, kmetu kakor siromaku. Zadnjič, ko so na Ščavnici kradli, sta jih srečala dva orožnika peljati proti Radgoni v naglem tiru, zatorej ni bilo mogoče jih ujeti. Bog daj, da bi se orožnikom kmalu posrečilo zalotiti to tatinsko druhal, ki dela ] strah celi okolici.
(Pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah) volil se bo v prvi polovici t. m. nov okrajni zastop. Bati se je skoraj, da zlezeta oba nemškutarsko navdihnjena trga Sv. Lenart in Sv. Trojica na ' površje, ako ne bodo vsaj občine in veleposestniki složno delovali. Še je časa, da se do dobrega pogovorite, v mislih naj vam bo vsikdar, da z okrajnim zastopom preide tudi okrajni šolski svet in okrajna hranilnica nasprotnikom v kremplje. A to vendar uvidite vsi, da ni kar si bodi.
(V Št. Ilju v Slov. goricah,) kjer gospoduje znani Pistor, začelo se bo malo po malem s vita ti. Pri nedavni volitvi krajnega šolskega sveta izvoljen je namreč načelnikom g. Hauc, domač narodnjak. Pistor pa piha strup in gnjev.
(Bosansko vojaštvo v Gradci.) V pismu nekega narednika pri bosansko hercegovinskem polku v Gradci beremo, kako smrtno sovraštvo in neprestano hujskanje goji klika nemških prebivalcev v Gradcu zoper vojake Bošnjake edino za to, ker so Slovani. Ko je bila ponoči dne 27. m. m. 4. stotnija tega polka odrejena v Murski ulici demonstrante razganjat, ugasnili so dogovorjeni meščani in podkupljeni delavci vse
dobrimi očmi; kogar koli pogleda, ga takoj očara s svojim pogledom.
Stari Voroneov in Barjotinski sta ga neprestano spremljala in mu razkazovala Kavkaz, pa tudi nam sta pripomogla ž njim seznaniti se.
Trumoma je vrel narod za njim, kjerkoli so se bili pokazali.
Guvernjski predvoditelj. naš Orbeliani, je obvestil namestnika, da tifliški dvorjani neizrečeno žele prirediti cesarjeviču pojedino. Namestnik je naznanil, cesarjevič je blagovolil sprejeti povabilo na obed.
Obed smo priredili izboren. Tu je bil ves cvet naših zasluženih mož in naše mladeži. Pogostili smo po svoje, po gruzinski, in mene so zbrali za tulumbaša.
„Nu, ti razumiš, da druge take gostije in časti nisem bil doživel, in skušal sem sebe prekositi. Zdravice so se pričele s prvo jedjo. Pili smo iz rogov vseh velikostij, bokalov, azarpeš, bad, praznili do dna in ves čas je godba svirala, ali mladina popevala tuše.
Pojedina se je vrlo dobro obnesla.
(Konec prihodnjič.)
luči po ulici, na kar se je vnel strahovit boj. Kamenje, opeke in polena letelo je na nedolžne vojake, seveda tudi ti niso mogli več mirno gledati, temveč so suvali z bodali in mahali s sabljami, Vsled popolne teme ni se dalo ločiti krivcev od nekrivcev, tako je dobil marsikdo težko rano, ki je le slučajno zašel mej razdivjano druhal. Jednega bosanskega vojaka zajeli so divjaki ter ga vrgli raz visokega mostu v valove Mure. Ako že Gradčani poprej niso marali slovanskega vojaštva, zaprisegli so jim od onega dne brezusmiljeno smrt. Naslednji dan imela bi bila bosanska godba igrati na javnem prostoru. Tu pa navalijo z divjim krikom dijaki in ostala sodrga na vojake tako, da so morali ti potegniti sablje ter si s sabljami v roki delali pot nazaj v vojašnico. — Popoludne istega dne nakupili so meščani vojakom koroškega pešpolka št. 7, koje smatrajo izvirnim Nemcem, smodke in pivo, kričali javno ž njimi: „Hoch deutsche Biiider! Nieder mit den Bosniaken! (Živeli nemški bratje! Pogin Bošnjakom.") Na bosanske vojake pa, ki so morali ves nedelje popoldan stati pripravljeni na dvoru v vojašnici, pljuvalo se je s ceste ter grozilo s pestmi. Pri tem se tudi graške dame žalostno odlikujejo. Nobeden Bošnjak ne sme posamezen zapustiti vojašnice, biti jih mora skupno najmanj 5. Vsa vrata na vojašnici so noč in dan zaprta, v pravem obležnem stanju. Kadar jim je nabaviti kruh ali seno, korakati mora okoli voza po jedna cela stotnija z nasajenimi bajoneti in nabasanimi puškami. V nobeni gostilni se vojaštvu ničesar ne da, naj si pride prostak ali častnik. Ali niso to znamenja gnusne nemške brezobzirnosti, nepremišljene nadutosti in znanega sovraštva do Slovanov? Kaj zamore I reven vojak, da mu je višja oblast prisodila baš v „švabskem gnezdu" služiti? Kteri od teh mla-deničev ne bi stokrat rajši služil v svoji domovini ali vsaj med sorodnim narodom, ki ga ume? Kaj bi rekli Gračani, ko bi se ljubljansko prebivalstvo na enak način obrnilo zoper ondotno posadko nemškega graškega polka? A pri bo sanskem polku umejo vsaj vsi častniki in večinoma podčastnikov njihov občevalni jezik ; koliko mož pa najdeš pri 27. polku v Ljubljani, ki bi zamogli v sličnem slučaju z domačini posredovati ? Žalostno bi bilo, ko bi ne imela vojna oblast močij in sredstev, podrejeno ji vojaško armado čuvati pred podlo agitacijo divjakov. Kakor se sliši, odide v kratkem 2. bosanski polk iz Gradca v Prago — med sobrate.
Druge slovenske novice.
(Ljubljanski mestni zbor) sklenil je v svoji izvanredni seji resolucijo, s kojo obsoja surove napade nemških levičarjev v državnem zboru, ki so prenesli uprizorjene škandale pozneje na ulico. Slovanski desnici izreka se pohvala in zaupanje ter roti vse slovanske narodne zastopnike, vzajemno nadaljevati. Ta resolucija prevela se je v češki in poljski jezik ter sta se poslali brzojavnim potom županstvu v Pragi in mestnemu zboru v Levov. Na jednak način postopalo je županstvo v Novemmestu. Po tem zgledu naj delajo ostale slovenske občine.
(Ljubljanske novice.) Od tam se nam piše 6. decembra: Knezoškof dr. Jakob Missia je imenovan knezonadškofom goriškim. Kot kandidatje za izpraznjeno mesto ljubljanske škofije so: dr. Kulavic, dr. Klofutar in serajevski škof dr. Jeglič. Zadnji postane najbrže ljubljanski knezoškof. — V Novomesto pride za prošta prej ko ne ljubljanski kanonik dr. Sebastijan Elbert. Lokalni ogledi za električni tramvay so končani. Tramvay pojde po vseh večjih trgih, ulicah in cestah. Stavbena dela so v Ljubljani z nastopom zime prenehala; sedaj izvršujejo v novih hišah, obrtniki razna dela. Restavracijski vrt „Nar. doma" dobi prihodnjo pomlad nov moderni pa-vilon; dirkališče slov. biciklistov se bode priredilo za zimo v drsališče.
(Ljubljanska elektrarna) prične funkcionirati po novem letu. Naročnikov je že zdaj toliko, da bi že danes imeli nad tisoč goldinarjev čistega dobička.
(Regulacija ljubljanskega mesta) napreduje vidnimi koraki. Prihodnji mesec prično podirati peka Foederla hišo v Lingarjevih ulicah;
redut.no poslopje bode čez zimo podrto. V Fran čiškanskih ulicah bo ravnokar podrta dr. Aha-zhizheva hiša in na sv. Petra cesti Avbeljeva. Ljubljana šteje danes nad 130 popolnoma novih hiš, čez 40 gospodarskih poslopij in petero prenovljenih cerkva z deloma novimi zvoniki. Ju-stično palačo in višjo gimnazijo nameravajo graditi prihcdnje leto. Vladno poslopje in artil. mestna vojašnica pa sta gotovi.
(Mandat odložil.) V kranjskem deželnem zboru odložil je zastopnik kranjskih veleposestnikov in deželnega glavarja namestnik grof Leon Auersperg svoj mandat.
(Osobne vesti.) G. Viljem Laschan, deželno-vladni tajnik in vodja deželnega glavarstva v Postojini imenovan je okrajnim glavarjem. Višji okrajni komisar g. Ivan Tekavčič in okrajni komisar Viljem Haas imenovana sta deželnovlad-nima tajnikoma.
(Imenovanja pri pošti.) Naslednji gg. poštni praktikantje imenovani so asistentom: J. Dolinar za Št. Peter, A. Bučar in J. Kobe za Ljubljano, A. Delkin za Gorico, Fr. Zore za Opatijo, P. Bu-dinič in F. Kalister za Trst. Poštnim praktikan-tom za Ljubljano pa je imenovan gosp. Milan Borštner.
(Imenovanje.) Davčnim pristavom za Kranjsko imenovan je davčni praktikant g. Alojzij Ipavic.
Novi društvi.) Prostovoljno gasilno društvo ustanovili so v Selcah pri Kranju. V Leskovici ravno istega okraja pa se je osnovala kmetijska zadruga.
(„Glasbeni večer".) prirede v nedeljo 12. decembra 1897 v dvorani „Nar. doma" v Novem mestu učitelji »Glasbene Matice" v Ljubljani: K. Hoffmeister (klavir), H. Junek (cello) in I. Vedra 1 (violina) s prijaznim sodelovanjem gospe Jak. dr. Žitkove ter gg. Fr. Grajlanda in Ign. Hladnika. Početek točno ob 7. uri zvečer; med koncertom se vrata v dvorano odpirajo le po končanju vsake posamezne točke. Cene prostorom: Sideži v prvih petih vrstah po 1 gld. 50 kr., za izkazane člane »Glasbene Matice" i njih rodbino po 1 gld.; sedeži od 6 vrste dalje po 1 gld. 20 kr., za člane „Glasbene Matica" i njih rodbino po 80 kr. Stojišča po 60 kr., za dijake po 30 kr.
(Nove posojilnice in gospodarske zadruge) V teku poslednjih mescev so se osnovale nove posojilnice v Škocijanu pri Mokronogu na Dolenjskem, v Rovi pri Domžalah na Gorenjskem, v Solkanu in v Renčah na Goriškem. Nove gospodarske zadruge so ustanovili: v Domžalah in v Leskovici nad Škofjoloko. Posojilnico utegnejo ustanoviti tudi v Žicah pri Idriji.
(Rentni davek) bodo po Slovenskem hranilnice in posojilnice same plačevale od hranilnih obresti v imenu in namesto hranilničarjev. Posebno hvalevredno je, da so ta sklep storiie hranilnice, za katere bode to plačevanje zopet novo breme. (Le kranjska hranilnica (nemška) v Ljubljani bode stranke pritisnila in jim radi rentnega davka mesto dosedanjih 4% le 3 9°/0 obresti dajala.) Posojilnice bodo lehko ta rentni davek (11/2 °/o) plačevale, ker jim v bodoče (1 1899) odpade plačevanje 2% neposrednih pristojbin od hranilno vložnih obresti. — Posojilnicam pa ni treba izkazovati nasproti gosposkam, katere stranke in koliko imajo hranilnih vlog. Culi smo, da je neko okrajno glavarstvo v Istri to pois-vedavalo, kar pa ni postavno.
(Izvestje „Centralne posojilnice slovenske") bode 1. 1898 večkrat (4—8krat) izišlo m se zadružnim posojilnicam ^brezplačno pošiljalo. Dxuge posojilnice pa prosi načelstvo odškodnine (vsaj 1 gld.) za ta poročila.
(K občinskim volitvam na Koroškem.) Pretečeni teden bile so volitve v Žrelcu, kjer je zmagala nemčurska stranka. Kmalu se vrši volitev v Kotmarivesi, kjer županuje sedaj narodnjak Prosekar. Sam celovški okrajni glavar s svojimi podvrženci agituje, da pride cela Rožna dolina v njihove roke. A tudi Slovenci delajo krepke priprave.
(Veliko snega) padlo je zadnje dni na Koroškem, osobito po zgornji Zilski dolini. Po nekod vrglo ga je nad meter visoko. Nastali so vsled tega ob strminah plazovi, ki so zasuli dva voznika. Železniški promet morali so vstaviti iz Beljaka v Trbiž, ter iz Podkloštra v Smohor.
(Tržaški namestnik vitez Rinaldini) gre
v kratkem v pokoj. Na njegovo mesto pride tirolski namestnik grof Merweldt *
(Čudno maščevanje.) V Gorici obsodili so pred dvema letoma nekega moža v ječo radi oskrunjenja neke žene. Ko je kazen prestal, spo-prijaznil se je s tožiteljico ter se imel ž njo poročiti. Ženitovanje je bilo pripravljeno, nevesta in zbrani gostje so pričakovali ženina. Le ta pa ni hotel priti, da se tako maščuje za prestano kazen.
(Zadušila) sta se v vasi Kuteži ob istrski meji dne 30. m. .m. 67 let stari Jož. Prosen in njegova 64 let stara žena Marija. Zakurila sta si večer štedilno ognjišče s premogom, a nastali plin ju je speča v postelji zadušil.
(Avstrijska mornarica v Pulju) dobiva ves svoj živež iz Italije. Poveljstvo dalo je namreč preskrbljevanje v zakup Židu Thorsch u, kateri je zopet poveril z nabavo nekega lahona. A tudi, ko se zakup z nova razpišuje, prijavljajo to le tuji listi, nikdar pa kateri hrvaških ali slovenskih. Tedaj domačini plačujejo davek za prehranitev svojih državi služečih sinov, a ta denar odpluje v tujo državo.
Druge avstrijske novice.
(Državni položaj) Po pregovoru „nove metle dobro pometajo" upati je bilo, da bo novi ministerski predsednik baron Gautsch saj v začetku nekoliko srečen. Toda ni znal preskočiti barikad, koje so nemški levičarji Badeniju v spodtikanje nagromadili. Ves čas prihajala so le poročila: Gautsch se posvetuje z desnico, Gautsch je sklical na posvetovanje nemško levico, nemške veleposestnike itd. Pripomnilo pa se je vsik-dar oprezno, da je izid posvetovanju tajnost. Dne 7. t. m. pa se je obelodanila vest: baron Gautsch je nesrečen, vse stranke pustile so ga na cedilu. Nobena stranka mu dosta ne zaupa, ter mu tudi nobena ni hotela glasovati za obnovitev ogrske pogodbe. Slovanski poslanci sluteč kakšno prekano, sklenili so vzajemno in dosledno postopati ter se z ničem zavezati napram Gautschevim ponudbam, dokler ne uvidijo, kaj nameruje nemška stranka, kakšne so njene zahteve in v kolikor jih vlada nameruje uvažati. Zahteve zmage pijane desnice pa niso bile baš malenkostne. Ker se jim je posrečilo vreči slovanskega ministerskega predsednika, zahtevali so nadalje, da se slovanska predsednika zbornice, Kramar in Abrahamo\vicz odstranita, da se izbriše takozvani Falkenhaynov zakon, kojega je predsedstvo v predzadnjih sejah bilo prisiljeno izdati, da se reši najsurovejših nasilstev po ob strukciji. Vezati hočejo z nova predsedništvu roke, za slučaj, da se jim poljubi zopet krvavo obstrukcijo uprizoriti. Tretja zahteva pa ni nič manjšega, nego, da se odpravijo jezikovne naredbe za Češko in Moravsko ter se uvede povsem nekdanji jezikovni odnošaj v teh deželah. Ako bi se slovanski poslanci glede prvih dveh zahtev konečno bili dali pregovoriti, drznosci tretje zahteve so se odločno uprli. Celo v tej točki pripravljeni so bili Čehi dokaj popustiti, samo da se reši nevarni državni položaj. Take popustljivosti bile so v nasvetu, kojega je predlagal baron Gautsch Nemcem vzprejetje, kakor, da se naj uradnikom podaljša rok za naučenje druzega deželnega jezika na 15 let; pri vseh uradih na Češkem in Moravskem mora se ust-meno in pismeno uradovati v tistem jeziku, ki ga stranka zahteva; Češka naj se razdeli v čisto češke, čisto nemške in mešane okraje. Te predloge pa so Nemci zavrnili ter s tem porušili delovanje parlamenta za to leto. Vsled tega ni nade, da se še letos državni zbor skliče, — večina poslancev je že iz Dunaja odpotovala. Ogrsko pogodbo skušala bo vlada sama s pomočjo § 14. rešiti, čemur pa se bodo Ogri najhuje uprli. Prašamo se, kaj je pa potem trebalo barona Gautscha? Nebi li bil tudi Badeni lahko ostal ter gledal, kako se rešuje to nujno praša-nje brez parlamenta. Vse zle nasledke zvalimo opravičeni le na trmaste glave drzovitih, v ničem popustljivih Nemcev.
(Umrl je) dne 5. t. m. nenadoma na Dunaji koroški rojak, zapovednik vojne mornarice, admiral Maks baron Sterneck. Pred par meseci
praznoval je na Koroškem svojo 501etnico službovanja ter se še le minoli mesec z nova poročil. Dan pred smrtjo udeležil se je 3e seje avstrijske delegacije, a ponoči preminil. Na njegovo posebno željo pokoplje se njegovo truplo v Pulju, srce pa v Hrastovci pri Celovcu.
(Premembe pri deželnih namestnikih.) Ako je verjeti raznim časopisom, izvršile se bodo v kratkem večje premembe deželnih namestni-nikov. In sicer ima priti za deželnega predsednika v Bukovino podpredsednik nižjeavstrijskega namestništva baron Bourquignon, w bukovinski predsednik grof Goess pride za namestnika na Tirolsko. Tirolski namestnik grof Merweidt pa pride v Trst, kjer stopi sedajni namestnik vitez Rinaldini v pokoj. Za deželnega namestnika na Solnograškem zaznamovan je grof Saint Julien.
(Ljudska ustaja in nagla sodba v Pragi.) Za mnogobrojna nasilstva čeških Nemcev v Hebu Aschu i. dr, kakor i za drno izzivanje v najnovejši dobi prišel je dan plačila. Ne moremo hvaliti izgredov, koje je uprizarjalo pretečeni teden češko ljudstvo v Pragi in v okolici, toda bila je to gotovo opravičena osveta za drzno zasmehovanje in javna nasilstva. Vlado seveda nemiri in nazadovoljstvo Slovanov ne spravi v zadrego, saj ima sredstvo, kojega je že svoje-dobno zbok malotnih izgredov v Pragi s vspe-hom uporabila. Dne 2. decembra proglasil se je za Prago in predmestja Karlin, Žižkov, Kraljevi Vinogradi in Smihov preki sod ali nagla sodba, t. j. vsakega, ki ga pri izgredih, nemirih ali le hujskanju zalote, pride pred posebno za ta slučaj sestavljeno sodbo, pri kateri je najmanjša kazen — smrt. Ako premišljamo pričetek zadnjih demonstracij v Avstriji, misliti moramo, da je za vse izgrede nemških fanatikov po naših in čeških mestih zadela usodna kazen praške Čehe. Češki namestnik grof Coudehove rekel je sam, da se ni čuditi, ako je konečno češkemu narodu pošlo potrpljenje na tolikih krivicah, ki mu jih prizadevajo Nemci. Vendar, kako je razumela vlada izzivane, do dna duše izjarjene Slovane miriti? Odgovor: 12 bataljonov vojaštva in — nagla sodba. Ni še znano, koliko oseb je postreljenih, ve se le, da je v zaporu 600 sokrivcev, da je ranjenih 300, med temi 60 redarjev in 20 vojakov.
(Dopolnilne volitve za hrvatski sabor) vršile so se dne 3. t. m. za 6 volilnih okrajev, i Opisali smo zadnjič posilno postopanje raažar ske vlade ter smo izjavili, da imamo malo upanja, bode li mogoče hrvatski narodni stranki katerega svojih kandidatov vriniti. Hrvatska narodna žilavost nas je presenetila. Zmagali so s svojimi kandidati na treh volilnih krajih, in sicer v Stubici poslanec Bedekovič, v Virju dr. Vrbanič, v Sv. Ivanu Žabno dr. Zahar. Novoiz voljeni poslanci vdeležili so se že prvega zasedanja, ki se je pričelo dne 6. t. m.
(Uboj v Sjeničaku na Hrvatskem.) Zaradi česar se je neuko prebivalstvo okraja Sjeničak svojedobno spuntalo ter ubilo tri deželne urad nike, povedali smo v predzadnjih listih. Pred sodišče postavili so 35 kmetov in jedno kmetico. Obravnave trajale so 14 dni ter je sodišče izreklo dokončano obsodbo dne 4. t. m. Sodni senat prisodil je 27 obtožencem smrt na vislicah zaradi navadnega umora in sicer se je skoraj vsem tem dokazal dvojen ali trojen umor (ker so se vdeležili skupnega umora vseh treh.) Jeden obsojenec, ki še nima 20 let, odide smrtni kazni.
(V Ogrski zbornici) zasledujejo nevspešno pogajanje avstrijske vlade glede proračuna z napetim zanimanjem. Njihove škodoželjne narave poskakujejo od veselja, videči, kako brezvspešno lepi in vozlja ministerski predsednik za to zadevo. Franc Kossuth izrekel se je v imenu njegove stranke, da se že ta dolgo trudi za popolno ločitev Ogrske od Avstrije v gospodarskem oziru, da si ustanovi samostojno banko in carinstvo. Isto mnenje izrekel je v jednem zadnjih zasedanjih ogrski ministerski predsednik baron Banffy glede na opetne nevspehe na Dunaji. Takoj z novim letom stopi v veljavo člen nagodbe, ki določa za tak slučaj samostojno uvedbo gospodarskih zadev za Ogrsko, in sicer v začetku začasno, a če se v avstrijskem državnem zboru ne obnovi pogodba parlamentarnim potom do 1. maja 1898,
pretrga Ogrska vse vezi, s kojimi jih veže pogodba iz leta 1867 z Avstrijo. Baron Banffy, ki je ves čas pogajanja bival na Dunaji, donesel je v sredo domov vest, da so se vsa pogajanja izjalovila ter da ostane vladi le § 14 za obnovitev pogodbe. Ravno tega so se Mažari veselili, ker enako obnovitev nočejo nikoli pripoznati. Skrajna levica napovedala je že za prihodnjo zasedanje hudo obstrukcijo. Geslo ji bo: „Proč z avstrijskim dualizmom, pripoznati je le personalno unijo, t. j. trpeli bodo le, da imate obe polovici skupnega vladarja, v vsem drugem naj bo Ogrska povsem neodvisna od Avstrije". Doživeli bodemo kmalu, da bo zraven Dunaja in Prage tudi Budapešta po krvavih izgredih zaslovela.
Ogled po širnem svetu.
(Poljaki na Pruskem.) Pruska vlada ustanovila je že leta 1866. po nasvetu tedanjega kancelarja takozvani »Poljski zaklad" z 100 milijoni mark. Namen zakladu je, pokupiti poljskim plemenitašem in posestnikom zemljo ter jo izročiti Prusom, da zatro tem načinom poljski živelj v nemškem cesarstvu. Nad 30 let deluje tedaj to sramotno društvo, toda vspehi so jako ne znatni. Poljski graščaki so pač prodajali svoja posestva za ponujene jim visoke vsote, a takoj so si nakupili še lepših in cenejših posestev od zadolženih nemških graščakov. Močna slovanska korenina ne da se tedaj zlahka izruvati. Vendar je pruska vlada letos darovala znova 100 milijonov mark, dasi uvidi, kako slabo se ji obrestujejo. Poljski listi zaklinjajo svoje zastopnike v pruskem deželnem zboru, naj se bojujejo vztrajno za svojo pravično stvar, za najdražje narodne svetinje, katerim pretijo valovi panger-manskega sovraštva.
(Prevrat ministerstva v Italiji.) Rudini-jevo ministerstvo podalo je kralju odstavko celega ministerstva. Sprva mislil je odstopiti le vojni minister Pelloux, ker ga je užalostila neka nezaupnica v jedni zadnjih sej. Da pa pokažejo i ostali ministri, da so jednega duha, pogovorih so se, da vsi odstopijo.
(Nemčija proti Kitajcem.) Pred nekaj tedni umorili so v Kini dva nemška misijonarja. Nemški konzul zahteval je od kitajske vlade zadoščenja. Ta pa se ni kaj brigala za nemške zahteve, vsled česar je odplul v kitajsko pristanišče oddelek nemške vojne mornarice, da Kino prisilijo k temu. Nemčija morala je v to svrho odzvati svoje brodovje izpred Krete, kar kaže, da je nemška mornarica res tako slaba in maloštevilna, kakor to toži cesar Viljem v svojem prestolnem govoru pri otvoritvi državnega zbora.
(Mir med Grško in Turško) je sklenjen. Pogodbe podpisala sta oba dela, Sultan razglasil je hitro to vest po posebni okrožnici vsem stanovom. Grki se sklenjenega miru ne morejo prav veseliti, ker podpisana pogodba nima najvažnejših dveh točk: kako se določijo nove mejo med obema državama, ter kako naj si Grška pridobi zahtevano vojno odškodnino.
(Ustaja na Kubi) stala je Špansko veli kanske žrtve. Vlada je poslala na ta otok v raznih prestankih 200.000 mož, od teh jih je živelo pri zadnjem pregledovanju le še 53 000. Vojna in razne kužne bolezni ugonobile so 15 ) tisoč vojakov. Ako španske vlade pri tem ne peče vest, ji je pač življenje podložnikov zelo malo vredno.
Dopisi.
Iz Vranskega. Čitalnica na Vranskem imela je 26. novembra t. 1. svoj občni zbor z volitvami odbora za prihodnje leto.
Izvoljeni so bili gg.: ravnateljem Simon Oset, posestnik in trgovec; podravnateljem Ka rol Schwentner, trgovec in posestnik; tajnikom in blagajnikom dr. Anton Schwab, zdravnik; knjižničarjem Simon Meglič, učitelj; odbornikom č. g. Vinko Geršak, župnik, M. Jezovšek, c. kr. notar, Ivan Kramar, učitelj; odbornikom namestnikom gg. Kotzbek, c. kr. davkar, Oset Fran' trgovec in č. g. Kranjc Jakob, kaplan.
Iz zapisnika pretečenega leta se razvidi, da je bila čitalnica naročena na najvažnejše slovenske in Slovencem prijazne liste in je pristopila kot ud »Matici." in »družbi sv. Mohorja".
V gmotnem oziru se iz zapisnika razvidi, da je pokrila vse svoje troške, in da je še nekaj prestalo.
Sicer pa je bilo delovanje čitalnice omejeno, ker ni imela potrebnih sob in dvorane za večstransko delovanje. Zgolj iz tega vzroka se je tudi morala opustiti veselica, katera bi se naj bila vršila na predlog gosp. Megliča 18. avg. t. 1.
Da se pa takim nedostatkom pride v okom, sklenilo se je sprva, da vzame društvo pri go spej Šentakovi jedno sobo v najem, in tej gospe se ima diuštvo zahvatiti, da nam bode odslej tudi velika dvorana pri gostilni »Slovan" na razpolago. Prirejali se bodo družbinski večeri za ude in javne veselice. V društveni sobi vršile se bodo pevske vaje, po predlogu g. Jezovšeka strelkanje na tarčo, izposojevale vsak teden v nedeljo od 11. do 12. ure knjige iz diuštvene knjižnice, vršile se bodo redno vsak mesec od borove seje in društvenikcm bodo na razpolago sledeči listi: »Slov. Narod", »Slovenec", »Slovenski list", »Domovina", »Slov. Gospodar*, »Mir", »Zvon", »Dom in svet", »Popotnik", »Siidst. Post", »Vaterland" in »Reichswehr". Časniki oddajali se bodo na Silvestrov večer na dražbi v prevzetje na naročbo. Ta dan se bode vršil prvi družbinski večer v veliki dvorani, združen s petjem mešanega zbora.
Ker pa bode čitalnica na ta način potrebovala večjih gmotnih prispevkov, sklenilo se je, da se poviša letnina za redne ude na Vranskem na 3 gld., za zunajšne ude pa na 1 gld. 50 kr.
Z veseljem nam je zaznamovati dejstvo, da se je v najnovejšem času začelo gojiti s posebnim navdušenjem — petje. Podučuje se okoli 40 pevcev, osrečenih s kaj lepimi pevskimi darovi, ki z veliko marljivostjo in navdušenjem obiskujejo pevske vaje. Razdeljeni so v dve skupini in sicer v mešan zbor in v moški zbor. Le-ta se bode najbrž vstanovil kot samostojno društvo, ki bode gotovo v bratski slogi s čitalnico tekmovalo v zviševanji svojih idejalnih namenov.
Da na ta način »vremena nam Vrančanom bodo se zjasnila", ni dvoma. Čitalnica gotovo pridobi zopet eni sijaj,, kateri jo je odlikoval v prej preteklih letih njenega tridesetletnega obstanka; a mogoče je in skoraj ni dvoma, da se bode pospela sedaj na vrhunec svojega delovanja, vzlasti, ako se še pomnoži število udov, domačih in tudi zunanjih. Odboru pa bode skrb na srci, omogočiti, da se bodemo radi shajali, in da se bode čitalni ca tudi na zunaj zastoj^ala ! dostojno.
Zahvalno moramo pripomniti, da je gosp. dr. Benjamin Ipavic v Gradci posvetil »Vranskemu pevskemu zboru" »geslo", katero je kaj srečno vglasbil na besede:
,,Slovenska mati me rodila, Slovenski oče me gojil, Slovenska vila me vzbudila, Slovenec kaj da bi ne bil?"
»Geslo", vglasbeno v es dur-tonovem načinu, se more glede svoje muzikalne vrednosti uvrstiti med one bisere, katere je naš priljubljeni skladatelj podaril slovenskemu obinstvu v celi vrsti različnih »gesl". Odlikuje se po natančni »interpretaciji" in dobrem deklamovanji besed, in je le v sredi, kjer prehaja v c-mol za začet nike malo težavno, sicer pa napravi s svojo ljubko priprostostjo oni efekt, ki je v besedah izražen. Pevci pojo ga navdušeno in zahvaljuje se gospodu skladatelju za čast in prelepi dar.
Št. Jurij ob juž. žel. Naši podružnici sv. Cirila in Metoda sta zbirovali dne 12. no vembra t. 1. po naznanjenem vzporedu. Tajnik pozdravi v imenu obeh odborov vse navzoče, cenjene domačine ter slavne goste iz okolice in Celja, spominjajoč se dičnega prvosednika moške podružnice, č. g. kapi. F. Bratkoviča, katerega je usoda preselila v Rogatec. Spremlja ga želja vseh, da bi tudi tamkaj ob leni Sotli s pomočjo bratov Hrvatov zastopal in bodril toli zaspano, vendar prepotrebno slovansko idejo, ne boječ se nobenega naspiotnih viharjev, sebi v j slavo, narodu v prospeh. Pomczi mu Bog! Živel!
Burni „živijo"-klici so kazali, da smo v tem vsi enih misli. — Spominjajoč se še vzvišeno onega, pod katerim vodstvom lahko kot diuštvo nistopamo, onsga, ki je vrli zaščitnik vsih svo
jih narodov, presvitlega cesarja, klicaje mu trikratno »slava" — otvori zborovanje.
G. tajnik prečita zapisnik lanskega zborovanja, kateri je bil z odobravanjem sprejet. Istota ko račun, kateri nam kaže, da sta poslali obe podružnici glavni družbi v Ljubljano 110 gld. — Za žensko podružnico je bil po predlaganju voljen z vzklikom prejšnji odbor, za moško pa gg. Fran Praunseis ml. predsednikom; Nikita Riipschl namestnikom; Josip Čulek tajnikom; Alojzij ReceJj namestnikom; Fran Zdolšek bla gajnikom; Matevž Dobovišek namestnikom ter č. g. Alojzij Kreft, župnik na Ponikvi odbornikom in zastopnikom pri glavnih skupščinah.
Pri nabiranju udnine in srečkanju se je nabralo blizu 100 gld., od katerih se je poslalo kot čisti dohodek 74 gld. glavni družbi v Ljub Ijano. Po zborovanji vršila se je prosta zabava s petjem in plesom, pri ka+eri se je tudi drugače še marsikatera rekla. Novoizvoljeni predsednik zahvalil se je v imenu celega odbora za izvolitev, njemu izkazano čast in zaupanje, ob-ljubuje dobro zastopati društvo v vsakem obziru, ter sploh stati kot močan steber za pro-vspeh slovenskega naroda; konečno napijal je vsem navzočim, gostom — osobito prehitro odhajajočim Celjanom. — O istinitosti njegovih besed bodimo po' »brušeni navadi" že zanaprej prepričani! Vsako društvo in to še posebej, potrebuje dobrega, krepkega zagovornika in veljavnega priporočila. Sicer je že namen enakih društev dandanes dobro znan in jasen, pa vendar še se najdejo nasprotniki, čuda -— med inteligenco —■ našo! Novemu cdboru — osobito njegovemu predsedniku je tedaj neovrgljiva naloga, vse zaspance društvu pribuditi in neve-dencem pravi namen proučiti, ter jih spraviti na pravi tir, po izreku: Jeden za vsakega — vsak pa za drugega — stojmo trdno!
Iz Žetal. Hlastno vrvenje in drvenje začne prodirati tudi v temoto našega življenja, dasi smo obkoleni od vseh strani z gorami. Davno bili bi že lahko žarki spoznanja prešinili naš duh, da bi le bili imeli samo jednega zagovornika prosvete. Ker pa takega še dandanes pogrešamo, držimo se še ozkosrčno starokopitnih načel. Sicer so že bili večkrat očetje Zetalanci pohvaljeni zbok njih nežnoubrane dobrodušnosti, pa za svoj naroden obstanek se še niso ogreli. Letos smo dobili pošto in ž njo vred tudi nemški poštni pečat. Poslednjega nadomestiti s slovenskim nam še do zdaj ni na misel prišlo. Razun tega še nam je v svoji modrosti poštno ravnateljstvo poslalo upraviteljem pošte nekega slovenščine popolnoma neveščega Nemca, kar pa nekega M. nikakor ni motilo, ga v »Tages pošti" pohvaliti. To je tisti M, o kterem se neve, kam meri smer njegovega delovanja. Samemu sebi je najbhžnji in najbolj v časti. Nekaj let že je bil s svojim razboritim umom žarišče Žetalancev. Toda sedaj so naši vaščani že uge-nili, da zasleduje smotre, ki se slagajo nam nasprotnimi.
Ko je tekočo jesen hodil z brento po vinogradih, mu tega svojega prepričanja tudi niso prikrivali, kar ga j-> tako ogorčilo, da se je celo za dan Vseh svetnikov odpovedal orglanju. Ta vztrepet njegovega duha se je hitro pomiril, kajti zdaj ga že zopet lahko vidimo v vsej njega veličastnosti vsako nedeljo po rani maši za razne žganjarije, eksekucije in I citacije delati reklamo.
Slišali smo že tudi, da so v raznih občinah že začeli s toli hvalevrednimi uspehi slovenski jezik smatrati uradnim jezikom dovolj sposobnim, dočim še naše občine niso zmožne oprostiti se nemških okovov. Naši občinski predstojniki si morda želijo oblastva s tem nakloniti, ali si pa zagotavljajo trajno posebnost v našem okraju. Oprostimo se vendar tudi mi tujega jarma in pomagajmo v vsaki priliki našemu preziranemu rodu pot gladiti do čedalje večje veljave.
Od sv. Eolfenka na Kogu. Velecenjeni gospod urednik! Oprostite mi, da se kot neznanec predrznem Vas nadlegovati z nekolikimi vrsticami in Vam potožiti vsakojake naše nezgode.
Kaj rad prebiram v nedeljo popoldan Vašo milo »Domovino" in že večkrat sem našel v njej kaj prav zanimivega z našega prijaznega griča. Pisatelju onih vrstic, dasiravno mi je
neznan, moram zagotoviti, da je vsikdar zadel ob pravo struno in želeti bi bilo, da bi še nekoliko delj in krepkeje brenčala na mnoga ušesa.
Ker je pa, kakor se kaže, omenjeni zaščitnik resnice in pravice popolnoma utihnil — menda ga jezi slaba letina — zategadel si uso-jam jaz zastaviti svoje slabe moči in Vam še nekoliko razložiti o tukajšnih razmerah, katere vsak, ki nas obišče, lahko vidi s prostimi očmi. da mu niti rešpetlina treba ni.
Ako nas, cenjeni gospod urednik, kedaj počastite s svojim pohodom, treba bo Vam, predno dospete do bele cerkvice vrh'griča, mimo prijazne, novo zidane hiše, v kateri je gostilna in ki ima zunaj pribiti dve tabli, namreč: »K. K. Postarat" in »K. K. Tabaktrafik", če veste kaj je to. Vi, ki ste bili v šolah in ste se učili nemški, menda že razumete ali jaz sem se zastonj trudil raztolmačiti si pomen teh zlatih črk na črnih tablah in kakor men', godi se vsakemu, ki ni imel sreče trgati komolcev na klopeh mestnih šol, in takih je pri nas bore malo. Dobri in učeni ljudje, ki znajo izvrstno »teuč pohrusten" nas, ako se ravno namerimo na kterega, blagohotno podučijo in nam pokažejo s prstom, rekoč. »Tu le zkoz prva vrata prideš na pošto, skozi tretja pa k razprodaji tobaka". Bog jim lonaj, zdaj že zadenem skozi prve, pa tudi skoz tretje duri, ako me vrže notri, kar se seveda sme zgoditi samo vsake kvatre, želja po dišeči smodki.
Ker ste že večkrat dobili kako pisemce z našega kraja, Vas je gotovo zbodel v oči oni »St. Wolfgang b. Polstrau", pritisnjen na poštno znamko. Prvi hip ste gotovo mislili, da se Vas je blagovolil spomniti kak prebivalec nemške Prusije. Še le prebravši pisemce, ste zvedeli, da si usoja Vas nadlegovati ponižen Slovenec iz ljutomerskih goric. Tudi nas tukajšne udane sine majke Slovenije bode v oko nemški pečat, ki se pritiska na poštnem uradu dežele slovenske. Je li ne bi možno bilo, potruditi se nekoliko, da se dobi vsaj nemško slovenski pečat? Seveda, ako drobi naša poštna opravitelj ca s svojo sla-bejšo polovico in drugimi imenitnejšimi ženskimi poseti vedno ono blaženo germanšSino m občuje s slovenskimi žulji odebelelimi, napihnjenimi nemškutarčki, potem se ni nadjati, da bi v tej zadevi storili le eden korak naprej. Res žalostno je slišati, ako se poslužujejo pristni Slovenci v tej hiši, samo da bi se kazali bolj imenitne, vedno tujega jezika, katerega niti popolnoma zmožni niso. Izvanredna imenitnost, ki se hoče pokazati na takov način! Nimam s;cer skoro nobenih zemljepisnih znanostij, a menda se ne motim, ako trdim, da ne leži »Stara gora", domačija naše poštarice, v daljni Prus ji, ampak na slovenskih tleh — kali?
A ne samo zaradi naše neimenitne narodnosti nam srce upade, ako se bližamo tej novi, krasni hiši — ampak tudi zaradi skoro vedno grozno slabe volje poštne opraviteljice si je skoro ne upamo nadlegovati. Akc namreč pn-trepjta kakov, njej nesimpatičen obraz skozi — aha — prva vrata, in prosi, naj mu blagovoli prodati poštno znamko, švigajo njeni pogledi kot strele in na čelu se ji nabirajo gube hujše kakor takrat, ko zmerja svojo ponižno zakonsko polovico. Posebno trdno ti postavi na mizo zahtevano reč, ako si jo zmotil, ko je mešala svoj redki »gulaš" in se boji, da se ji ne bi prismo-dil. Vedite namreč, cenjeni gospod urednik, ako nas posetite, smo zmožni Vam postreči v vsaki naši gostilni z najizvrstnejšim »gulašem" in »kislo juho".
Našej cenj. poštni opraviteljici pa si dovoljujemo samo staviti neko malo vprašanje v prijazen prevdarek: »Je-li ona zaradi nas tukaj, ali mi zaradi nje?" Svetujemo j£še konečno, naj se v prihodnjič malo prijazneje obnaša tudi proti®j.nam neimenitnim in prostim ljudem. Ne zahtevamo sicer, da nas sprejme z^odprtimi rokami, kakor svojo imenitno prijateljico, ali prosimo jo, naj ne dela tako osornega obraza, kajti to bi škodovalo lahko tudi njenim klasičnim potezam.
Kakor slišimo, bode zidal prihodnje leto znan narodnjak blizo cerkve novo hišo in otvo-ril v njej gostilno. Kadar se to zgodi, Vam bodem naznanil in Vas, cenjeni gospod urednik,
prisrčno povabim, da nas takrat obiščeta Šla bova v novo otvorjeno gostilno, kjer nama bode postregel prijazni gostilničar, če tudi ne z „go-lašem" a z izvrstno, na slovenskih tleh pride lano, rujao vinsko kapljico. Do istega časa pa Vam kličem prijazni „Na zdar!"
Narodno-gospodarske novice.
Perutnina, zaslomba gospodarstvu.
Zadnja desetletja porablja se doma in v inozemstvu toliko jajc, da se je promet s tem izvanredno oživil. Kdor se spominja časa, da se je prodajalo 12—15 jajec za desetico, ta ve, kako so gospodinje vzdihovale, da se nikakor ne splača kuretine rediti. A sedaj je drugače. Pripeti se v strogi zimi, osobito za časa večih praznikov, da je v prestolnih mestih komaj po dve jajci za desetico ali cjlo le samo po tri za 20 kr. dobiti. Vendar se še nehaja vedno jezlji-vih gospodarjev, ki trdijo, da perjad napravlja več škode s hranitvijo in brskanjem, nego je od nje koristi. Ko bi pa ti nezadovoljneži natanko preračunili, kaj in koliko zamore perjad koristiti, ako se ona tudi umno neguje, obmolčali bi. Trgovina s perutnino in jajci oživela je zadnji čas posebno na jugu, t. j. na Hrvatskem, v Slavoniji in v Srbiji, pa tudi Štajerska in Kranjska skupujeti ž njimi kaj vspešno, dasi bi se baš ta trgovina dala še mnogo pospešiti. Za milijone goldinarjev jajec porabiti se v tu- in inozemstvu pri raznih bogatinih, v sladščiščih, v pekarnah, v gostilnah, tovarnah in raznih obrtih. Vsled tega raste cena jajcam in perutnini.
Ker pa cena žitu čedalje bolj upada, ne more nikdo trditi, da bi bila zguba na hrani, katero dajamo perutnini. Razumna in varčna gospodinja bo znala s hranjenjem perutnine v sedanjih slabih gospodarskih odnošajih premnogi goldinar pridobiti. Da pa se pri perutnini res korist pokaže, treba jo je razumno gojiti. Pred vsem treba je za perjad primernih prostorov. Vsaka vrsta perutnine naj ima svoj poseben hlev. Nikakor ni dobro kokoši, gosi, race, pure itd. vkupe zapirati. Tudi naj bodo mladiči za se, stara pfcrjad za se. Poleti ima biti dvorišče, kamor se perjad spušča, prostrano, kjer je dosti trave in peska. Po zimi jim je dati suh, topel in zračen hlev. Tudi tukaj naj se nasiplje dosta suhega peska, da se kuretina zamore v njem kopati. Hlev je vsaki dan prezračevatC a naj manj enkrat v mesecu pošteno osnažiti, da se ne zaredi škodljivi mrčes Če se pa opazi, da ima kuretina uši, potrositi jo je pod peruti z žveple-nim praškom; sploh pa se naj ves prostor v hlevu poškropiti s karbolovo kislino. Za sedala postavijo naj se drogovi, nikakor pa ne lestve, ker sicer sili vsaka žival na zadnji visočini se deti, ter se zbok tega neprestano prerivajo in kljujejo. Jako slabo je perutnino imeti v napol odprtih prostorih, kjer trpi mraz in druge nepri-like. Lahko se prikrade tudi podlasica ali lisica, zbok tega naj se ponoči in pozimi celo vsa okna na hlevu skrbno zapirajo.
Znati je tudi, hočemo li od kuretine imeti mnogo jajc, ali želimo le mesa. Več vrst kokošij je, ki neso obilo jajc, a ne vale rade, tako špan ske in italijanske kokoši. Pri nas se bolje obnesejo kokoši, ki jih doma izredimo, nego italijanske. Največja jajca neso kokoši Houdau, kakor sploh francoska plemena zgodno nesejo ter imajo vsled tega tudi prav ukusno meso. V raz meri s samicami naj ne bo nikdar preveč samcev, tako zadostuje za 20 kokošij jeden petelin, za 20 pur jeden puran itd.; ako je samcev več, bijejo se samice med seboj, a jajca ostanejo jalova (nerabna za valitev). Odvisno od tega, kako se kokoš pita, je tudi doraščenje jajc. Vsaka kokoš ima že pri rojstvu 600—800 jajc v svojem jajčjaku. Ako se tedaj ta primerno dobro hrani, doraste ji na leto po 200 jajc, tako da ta v 3 do 4 letih vsa jajca izvali, na kar jo je možno izpitati in zaklati, med tem ko slabo rejena kokoš se svojih jajc še le v šestih do osmih letih iznebi, a meso take stare kokoši pa ni več slastno temveč trdo in žilavo.
Za nasad naj se ne jemljejo nikdar kokoši dolgih in tankih vratov ter tankega trupla, temveč le one širokega trupla, ker take vedno več in dalje časa neso ter se tudi spitati dajo.
Glavno vrednost pri jajcu ima beljak, rumenjak je male vrednosti. Da naraste dosti beljakovine, treba je kokošim, a to že piščetom, dajati tečne hrane, koja ima dosti takih snovij v sebi.
Pomisliti je tudi, da se pri sedanji trgovini skupljuje jajca na težo. Debela jajca tehtajo po 75 do 80 gramov, prav drobna le po 48 gramov. Ni tedaj vsejedno, ali znese kokoš 100 tako drobnih jajc, kojih gre 20 na jeden kilogram, ali tako debelih, da jih je treba le 10 za jedno kilo. Glavni trgovci morajo jajca zlagati na tri skupine: najdebelejša, srednja in prav drobna. Škodljivi navadi, da nesejo kokoši jajca z pre-mehko lupino (mehkuže) ter da jih same izklju jejo, krivo je premalo kretanje in pomanjkljaj apnene hrane (peska). Jajčno lušino povžije ona le vsled potrebe, dobiti si apnene hrane. Da se perutnina dosti giblje, treba jo je tudi po zimi na piano spuščati, a to ne zgodaj v mrazu, nego opoludne. Či pa se kokoš nikakor noče odvaditi lastna jajca kljuvati, da se ji za va lenje predolben jerbas ali rešeto ali drug sličen predmet, pod kojega naj se položi kaj mehkega Kakor hitro ta jajce iznese, se ono odtrklja skozi ljukno, kamor kokoš ne more s kljunom.
Ako hočemo, da nam kokoši pridno nesejo, ne smemo jih preveč pitati, ker pretolste kokoši nočejo nesti. Hrana naj se jim daje trikrat na dan, za zajutrk je najbolje kaj kuhanega, Kakor krompir, korenje, repa itd. ter primešaj otrobij.
Prav pametno je kuhano hrano potrošati s peprom ali papriko, da perutnino žeja, ker je zelo dibro, ako ta mnogo pije; seveda ii ne smeje ves dan manjkati čiste pitne vode. Največ hrane dajati ji je za večerjo. Vzrok, da kokoši pri vsem dobrem krmljenju pozimi vendar ne nesejo pridno, je krivo, ker jim manjka mesne hrane, kakor si to na prostem iz črvov, mušic in žužkov nabavljajo. Daj jim tudi pozimi me sene odpadke, kakor so zrezana čeva i. dr.
Rizne navadne žitne hrane, med kojo naj zavzemo koruza, a to namočena, p^vo mesto, jako dober je tudi želod. Želod je v peči posušiti ter zmleti; ta moka naj se po malem med hrano meša. Da bodo kokoši vse leto nesle, priporoča se jim dajati ne pretrdo pečene hlebce, koje si spekel iz treh delov krompirja in dveh del otrobov (pšeničnih ali ječmenovih). Črve, koje je perutnini mesto splošnih mesnih jedij dajati, vzgojijo se lahko na umeten način. Iz-koplji dalječ od hiše jamo, meči v njo smetje, moke, drobovje, kri ter slične živalske odpadke, ter pokrij jamo s slamo ali s trnjem. V kratkem se zaleže premnogo črvov, katere je dajati z lopato perjadi. V pijačo dobro je mesto vode dajati mleko, mletke ali siratko.
Ako se bodo naše gospodinje poprijele gojenja kuretnine po tem navodilu, lahko postane reja perutnine po naših deželah važnega gospodarskega pomena.
Koledar.
Petek (10.) Melkijad, p. m. — Sobota (11.) Damaz, p. — Nedelja (12.) 3. adventna Sinezij, m. — Ponedeljek (13.) Lucija, d. m. — Torek (14.) Soiridion, škof. — Sreda (15.) f Kvatre, Cecilija, m. — ^etrtek (16.) Evze-bij, škof.
Loterijske številke.
Trst 4 decembra 18'J7 • 2, 34, 24, 7, 46 Line „	„ 6, 37, 29, 65, 63
Neprekosljivega učinka je
| Tanno-clrinin tinktura za lase. |
Okrepčuje in ohranjuje lasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena 1 stekl. z rabilnim navodom 50 kr.
Jedina zaloga
lekarna pri Mariji Pomagaj M. Leustek
v Ljubljani.
Resljeva cesta štev. 1, poleg mesarskega mosta.
Zaloga vseh domačih preskušenih zdravil, katera se po časopisih iu cenikih priporočajo. Pošilja se na vse strani z obratno pošto.	(210) 10—7
j jf Ker sem moral službeno 4/ 210V0» odpotovati takoj na Kreto in nisem našel časa posloviti se od vsili dragih mi prijateljev in znancev v Celji in okolici, priporočam se tem potom v blagi spomin in naklonjenost.
V Celji, 10. decembra 1897.
Petar fllervoš,
<■. i kr. stotnik.
Bratje Sokoli!
Opozarjamo Vas še enkrat tem potom na občni zbor, kteri se Me vršil v soboto 11. t. m. ob H. uri zvečer s čitalnici ter prosimo, da se udeležite istega polnoštei-ilno, ker je želeti, da se dogovorimo že sedaj o bodočih veselicah in izletih. Na zdar!
Lepa prilika.
Prodajam hišo v najboljšem stanu s krčmo in mesarijo, z malim zemljiščem vred, ob glavni cesti iz Ptuja v Krapino v vinorodnih Halozah.
Franc Svenšek,
(281) 3 — 1	krčmar in mesar
pri Novi Cerkvi pri Ptuju.
O
'i
Mežsiarija **lp|
g^T* v Draniljah
se lahko nastopi dne 1. januvarja 1898 Stanovanje prosto in prostovoljna berna, vinska in žitna. Mora biti samec
Književnost.
(Savinjski odmevi) zložil Dragotin Brvar, mestni organist v Celju Ime skladateljevo, ka tero je v cerkveni glasbi dobro znano, nam jamči za pravo in dobro vsebino teh odmevov. Obširnega strokovnega poročila v tem listu ne moremo prinašati, a bodo naj omenjene najvažnejše stvari. — Ton v odmevih je vseskozi poljuden in vse skladbe, z izjemo morda prve številke, so jako lahke za predavanje in za petje. Najvišji ton pri tenorju je visoki os, katerega se pa pri okoliščini, da drugi bas ni ravno nizek, lahko primerno zniža. Priporočali bi zato to najnovejšo skladbo posebno pevskim društvom na deželi, ker zanje ni treba Bog ve koliko izurjenih pevcev. — Na prodaj je skladba pri gosp. Dragotin Hribarju in skladatelju v Celji. Pevski vodje in orgljavci naj bi pridno po njej segli, ker primernejšega za predavanja pri društvenih veselicah skoro ne bi mogli priporočati. — Cina je 60 novčičev.
Sejmi.
Dne 11. decembra pri Sv. Lovrencu v Prožinu in v Poličanah (za svinje). Dne 13. decembra v Studenicah, v Žalcu, Jurkloštru, pri Sv. Duhu na Stari gori in pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Dne 14. decembra v Polju in Ljutomeru. Dne 15. decembra pri Sv. Križu na Slatini in v Imenem (za svinje). Dne 16. decembra na Bregu pri Ptuju (za svinje).
I
P
^ ........." ------------------
(282) 3—1 Cerkveno predstojništvo v Dramljah.
IRaLzgla-s..
Dne 28. decembra 1897. ob 11. uri pred-poldne vršila se bode v Škalah v cerkveni hiši minuendo-licitacija za oddajo popravila cerkvenega stolpa in strehe. Stroški so preračunjeni na 2080 gld.
Pogoji licitacije se pri župnem uradu v Škalah pri Velenju uvidijo.
Cerkveni skladni odbor.
Ivan Schwarz m p.
(280) 3—2	načelnik
■k V vsakem poštno-oddajnem okraji, v vsakej fari JP in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razumna na> delavna in zanesljiva oseba kot
% zaupni mož in posredovalec
% z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od ■ k nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega pod-JP jetja prve vrste. Pismene ponudbe pod „V. u. G." Gradec, poste restante.	(137) 26—23
Hiša na prodaj I
ali v najem
pod. jako ugodnimi pogoji-
V Šmartnem pri Litiji proda se h-iša. tik cerkve z dobro idočo gostilno in trgovino z mešanim blagom, obstoječo že 30 let, oziroma se ista s prvim 1. janu-varjem 1898. odda tudi v najem. — Nadaljna pojasnila daje g. Fran Čuden, urar v Ljubljani.
Kupujte in naročujte le pri slovenskih trgovcih in obrtnikih, ki so:
Josip Hočevar
krojač ter zaloga izgotovljenih oblek, Graška cesta (Grazerstrasse), 19
Rudolf Tabor
krojač, Gospodska ulica (Herrengasse) v lastni hiši št. 5
Franc Šribar
klobučar, Glavni trg (Hauptplatz), štev. 17
Martin Gregorinčič
krojač, Cerkvezi trg (Kirchen-Platz), štev. 4
Jakob Kobilca
izdelovatelj dežnikov in solnčnikov, Glavni trg (Hauptplatz), 17
Štefan Strašek
čevljar, zaloga obuval, Graška cesta (Grazerstrasse), 12
Kristijan Wolf
klobučar, Kolodvorska ulica (Bahnhof-gasse) v lastni hiši št. 6
Josip Zabukušek
krojač ter zaloga izgotovljenih oblek, Glavni trg (Hauptplatz), 17
Ivan Kapus
brivec. Graška cesta (Grazerstrasse) štev. 1
Ferdinand Gologranc
zidarski mojster in stavbeni podjetnik v lastni hiši, Gaberje pri Celji
Srečko Magolič
fotografični zavod »Apolon", na vrtu hotela »pri kroni", Ljubljanska cesta (Laibacher-Strasse)
Dragotin Hribar
tiskarna, trgovina papirnega blaga in knjigoveznica, Graška cesta (Grazerstrasse) št. 1
A. Vrečar
tesarski mojster v lastni hiši, Gaberje pri Celji
Martin Kolšek
čevljar, Graška cesta (Grazerstrasse) št. 4, I. nadstropje
M. Kronovšek
pletar, izdelovatelj jerbasov in košaric Kolodvorska ulica (Bahnhofgasse), 5
Franc Kmecel
krojač, Kovaška ulica (Schmiedgasse), v lastni hiši št. 13
Matevž Sinkovič
mizar za pohištvo in stavbe, Gospodska ulica (Herrengasse) 25
Štefan Boucon
stolar, Graška cesta (Grazerstrasse) štev. 12
A. Vrečar
pleskar, Vodnjaška ulica (Brunnen-gasse), 14
J. Štraus
mesar in lastnik hotela v lastni hiši, Vrtna ulica (Gartengasse)
Ivan Gosar
akad. slikar, trgovina raznega blaga za cerkvene in slikarske potrebščine, „Narodni dom"
Kari Vanič
trgovina z manufakturnim blagom, Graška cesta (Grazerstrasse) 1.
Anton P. Kolenc
trgovina špecerijskega blaga na debelo in drobno, »Narodni dom"
Jurij Lemež
gostilna '.pri zvezdi". Mestni trg (Rathausplatz)
A. Šimenc
krtačar, Graška cesta (Grazerstrasse) štev. 12
Luka Keber
čevljar, Vodnjaška ulica (Brunnen-gasse) v lastni hiši št. 13
Jakob Križman
Strugar, Gledališka ulica (Theater-gasse), 9
Miroslav Zor
tapetar in dekorater, zaloga pohištva v »Narodnem domu"
Martin Ropaš
c. k. priv. izdelovatelj glasovirov Ljubljanska cesta, okolica Celje. '
F. Dolinar
tovarna za perilo in trgovina, špece-rijskega blaga, Vrtna ulica (Gartengasse) št. 12
Ignacij Oblak
podobar in pozlatar, Gledališka ulica (Theatergasse), v lastni hiši št. 5
Peter Kostič
trgovina z galanteriskim, norimber-škim blagom itd na debelo in drobno, Glavni trg (Hauptplatz), št. 2.
Gostilna ,,Narodni dom'
Ivan Rebek
ključavničar in inštalater hišnih telegrafov in telefonov, Poljska ulica (Feldgasse) št. 14
J. Koštomaj
gostilničar „pri jelenu" in izvošček Graška cesta (Grazerstrasse), 37
Ivan Radaj
gostilna na Bregu pri Celju
i
Morie Raueh
steklar v Celji, Rotovške ulice št. 4.
fjenegfa
soiicitat©rj a
sprejme proti dobri plači
dr. "Valentin Krisper
(268j 3—3	odvetnik v Ljubljani.

Priporoča svojo naj ečjo zalogo vsakovrstnih steklenih n porcelanskih posod za gostilne, kavarne in dom, kakor tudi drugih steklenih izdelkov. Zalogo vsakovrstnih najfinejših oljnatih barv. Največjo izber zrcal in podob vseh velikosti v okvirjih in brez njih.
Posebno pa opozarja slavno občinstvo na veliko zalogo vsakovrstnih najnovejših
svetilnic za gfostiln©
z izredno svetlobno jakostjo, kakor tudi od pri-prostih do najkrasnejših namiznih in visečih svetilnic po najnižjih cenah.
Priporoča se tudi za vsakovrstna steklarska dela pri novih stavbah in sprejema vse v njegovo stroko spadajoče poprave ter jih izvršuje solidno, točno in ceno.
Posebno opozarjam tudi na svojo bogato zalogo krasnih božičnih in novoletnih daril po jako nizkih cenah.	(274) 5—2



^ Modne in ilustrovane
po originalni ceni naroča trgovina knjig
Dragotin Hribar-ja v Celji. -----2k


Mlin
na Vranskem
s petimi tečaji, kjer je tudi gospodarsko poslopje, je na prodaj Cena je 5000 gld.
Jakob Mešič
(278) 3-2	mlinar.
IDragi "bralci
Svoji le svojim I
Anton P. Kolenc
trgovec v Celji v »Narodnem domu" in „pri kroni".
Priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega
špecerijskega blaga
po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno.
Kupujem vsake vrste deželnih pridelkov, kakor: hmelj, oves, pšenico, rž, ječmen, jabolke, hruške, divji in pravi kostanj, belice, (Preiselber) mališno Stupo, suhe gobe, maline, bezgovo gobo, mecesnovo gobo, želod vsake vrste itd., sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah in tudi
strd ali med vsako množino po najvišjih cenah.
(159) 52 20 z velespoštovanjem
Anton P. Kolenc
„3?ri dobrem pas-tirj\
mm^mmmmmmmmmmm Prodajalnico v najem.


mm
Med. doktor Alojzij Praunseis
okrožni in praktični zdravnik celjski
uljudno naznanja, da sedaj tudi oskrbuje zobe in cela zobovja s kaučukom in v razne kovine.
ti
|i Uradne talarje %
za gospode sodni&e in od-t vetnike izdeluje najsolidneje in
najceneje	Trn
W*/J
Josip Hočevar T*
* (273) 5—3 krojač v Cdl|i.
Dobro idočo trgovino mešanega blaga,
edino v fari, oddajam pod ugodnimi pogoji v najem. (279) 2-2 Več pove upravništvo ,,Domovine" v Celji.
Jedna najbolje akreditovanih zavarovalnic razpisuje več služeb za
potovalne uradnike
v življenskih in požarn h oddelkih proti
stalni plači in proviziji.
Prosilci naj pošljejo svoje ponudbe s potrebnimi dokLdipod šifro „Akviziter" uprav-ništvu našega lista.	(277) 3—2
Msgnnnn kssssiTnsssssrencBzi