LE*0 XXI OKTOBER, 1972 ŠTEVILKA 1« kllLI e##* ■##########################^ i MISLI (Thoughts) MESEČNIK ZA VERSKO IN KULTURNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV V AVSTRALUI USTANOVLJEN LETA 1952 ♦ Izdajajo slovenski frančiškani * Urejuje in upravlja Fr. Basil A. Valentine, O.F.M. 19 A'Beckett Street, KEW, Victoria, 3101. Tel: 86 7787 j|e Naslov: MISLI P.O. Box 197, Kew, Vic., 3101 ♦ Letna naročnina $3.00 (izven Avstralije $4.00) se plačuje vnaprej * Rokopisov ne vračamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema ★ Tiska: Polyprint Ptjr. Ltd., 7a Railway Plače, Richmond, Victoria, 3121 IZ NAŠE UPRAVE Pregledujem stare letnike MISLI in mi je v tolažbo, ko berem vzdihe in krike in prošnje bivšega upravnika o. Bernarda: Letnik se bliža koncu, kje ste, zaspanci, s svojo naročnino??? Kot vidim, je to žalostna tradicija MISLI in zelo verjetno vsakega izseljenskega lista. Res je bolje pozno kot nikoli — a ta POZNO dela upravniku kar malo preveč skrbi. Ni lahko izdajati mesečnik, ko se obenem bojiš, če bo prišlo dovolj naročnine za pokritje stroškov prihodnje številke... V začetku letnika še nekako gre, saj so mnogi naročniki — hvala Bogu — še vestni in točni. Proti koncu leta je pa vprašanje financ kar resno in boleče. Zato je še z večjim veseljem sprejeto vsako pismo zakasnelega naročnika, ki se končno le spomni svoje dolžnosti. Potrpežljivost je lepa čednost, nisem pa tako gotov, če jo bo imela tudi tiskarna . . . Naročnik-dolžnik! Predno prebereš to številko, poravnaj svoj dolg —pa boš mirne vesti bral, jaz pa mirno spal ter delal načrte za november in december. Ali boš? Hvala! UPRAVNIK STOP PRESS! — Prav v dneh, ko je ta številka v tiskarni, se naš starosta O. BERNARD odpravlja ponovno v bolnišnico. Zdravnik je svetoval operacijo, ki sicer s prejšnjo nima nikake zveze, je pa več ali manj nujna. Spomnimo se o. Bernarda v svojih molitvah! Iz srca mu želimo, da bi se hitro in boljšega zdravja vrnil k svoji “kavsmašinl”! — Urednik. NAROČI IN BERI! V ZDA je Zgodovinski odsek ZDSPB Tabor izdal in založil “BELO KNJIGO”, ki v zgoščeni obliki prikazuje razvoj v naši domovini od aprila 1941 do maja 1945. Knjiga vsebuje okrog 10,000 imen v tem oddobju pobitih Slovencev ter vrnjencev iz Vetrinja. Seznam ni popoln, saj manjka po mnenju sodelavcev knjige še domala polovica imen. Zato bo knjiga zlasti vredna tistim, ki so šli skozi prva begunska taborišča ter bi s svojim spominom vsaj delno lahko izpolnili vrzeli z novimi imeni. Dobrodošla bo tudi vsem ostalim, ki ne zapirajo oči resnici. “BELO KNJIGO” lahko naročite na naši upravi, saj bo prva pošiljka kmalu dospela. Cena pet dolarjev. MOHORJEVE KNJIGE 1973 bodo okrog božiča dospele. Zagotovite si jih! Cena bo ista kot lansko leto: $4.00 za štiri knjige bogate vsebine: KOLEDAR za leto 1973 z mnogimi zanimivimi članki. RAZDRTO GNEZDO. Večemična povest izseljenskega pisatelja Karla Mauserja. PEKLENSKI BOTER in druge slovenske pravljice. Zbral in spisal Alojzij Bolhar. NAŠE ŽIVLJENJE. Priročnik za pouk in vzgojne napotke staršem, vzgojiteljem in mladini sta napisala Dr. Eman Pertl in Prof. Miša Krašovic-Pertlova. oOo Priporočamo tudi anglelko knjigo (žepna izdaja) SHEPHERD OF THE WDLDERNESS. Življenjepisno povest o. Frideriku Baragu je napisal Amerikanec Bernard J. Lambert. Bila bi lep dar vsakemu avstralskemu prijatelju. Cena en dolar. leto xxi. OKTOBER, 1972 ŠTEVILKA 10 MIK AL! NASILJA? V OKTOBRU je praznik sv. Frančiška Asiškega okt.), ki je sledil Kristusa zlasti v tem, da je kot maIokdo učil svet ljubezni in iskanja miru. Tudi da-nes, po več kot sedemsto letih, je njegov klic po miru •Kočan in učinkovit, če ga kristjani le hočemo sli- šati in ga prav razumeti. Zdi se, da je Frančiškova molitev za mir danes še pomembnejša in vse potrebnejša, kot v Frančiškovem času. Obenem pa je tudi tako moderna — nič zastarelega ni na njej — kot bi jo svetnik sestavil in molil danes in ne pred stoletji: GOSPOD. NAPRAVI IZ MENE ORODJE MIRU: KJER JE SOVRAŠTVO, NAJ SEJEM LJUBEZEN, KJER JE ŽALITEV. NAJ NOSIM ODPUŠČANJE, KJER JE NESLOGA, NAJ VNAŠAM SLOGO, KJER JE DVOM, NAJ UTRDIM VERO. KJER JE ZMOTA, NAJ PRINAŠAM RESNICO, KJER JE OBUP. NAJ PRIHAJAM Z UPANJEM. KJER JE ŽALOST, NAJ TROSIM VESELJE, KJER JE TEMA. NAJ PRIŽGEM LUČ! GOSPOD. DAJ DA BOM BOLJ TOLAŽIL, KOT ISKAL TOLAŽBE, BOLJ RAZUMEVAL, KOT ISKAL RAZUMEVANJA, BOLJ LJUBIL, KOT SAM PRIČAKOVAL LJUBEZNI! Živimo v čudnih časih, ki imajo pečat nasilja. Ne ^■slim le na to, kar smo doživljali v zadnji vojni in *udi po končani vojni, kar so in še doživljajo mnoge dežele na vseh koncih sveta: dan na dan sprejemamo Poročila o novih nasiljih. Z vsestranskim razvojem tu-vsa ta nasilja dobivajo nove oblike, ki kratijo človekovo svobodo in dostojanstvo ter ogrožajo življenje. *“;aJ žalosten primer so dogodki na letošnji Olimpijadi, 1 naj bi vendar širila in utrjevala bratstvo med vsemi larodi. Skoraj ni časopisne izdaje, da bi ne imela Poročila o atentatu, ugrabitvi oseb, zasedbi letala s ko in toliko prestrašenih potnikov, o eksploziji nabavljene bombe, kjer zopet padajo nedolžne žrtve . . . ‘asti protijugoslovanski nasilni protesti v naši dorno-'lni Avstraliji, ki nas je gostoljubno sprejela, so nam Ko blizu in mažejo tudi naše pošteno ime. Od maja .. pa do sydneyske eksplozije 16. septembra jih je 0 že petnajst. Ni moja naloga iskati, kdo jih je r,vil: ali,so na delu posamezniki ali organizirani teroristi, ali so ti brezvestneži člani tega ali onega naroda, ali so ta nasilja morda podtaknjena — kot sumijo mnogi — da bi s tem politična emigracija v očeh svobodnega sveta dobila pečat krivde . . . Možnosti je torej več, zato bi bilo krivično nasesti nekaterim, kot jim naseda javno mnenje, ter naprtiti nasilja komur koli že brez otipljivih dokazov. Attomey-General, Senator Greenwood, zasluži vse naše priznanje: nasilja temeljito raziskava in jim hoče priti do konca, pred-no bo s prstom pokazal na obdolžene. Bog daj, da bi kmalu! Saj so ta nasilja madež, ki zaslužijo obsodbo. Komu so v prid? Kam bodo pripeljala? Kaj odgovarjam vsem, ki ob teh nasiljih izključujejo zadnjo možnost? Mislim, da bi moj odgovor lahko veljal za odgovor vsakega poštenega slovenskega izseljenca: Slovenci smo znani kot miroljubni ljudje, zato tudi vsako nasilje še bolj občutimo, posebno še, če pri tem krivično trpi celo naše dobro narodno ime. Saj nas mečejo v isti koš z ostalimi narodi nesrečne Jugoslavije. En vzrok več za nas, da poudarjamo svojo pošteno slovensko narodnost in ne državljanstva, zlasti ne, če je že bivše in zamenjano z avstralskim. Razumemo težnje posameznika in narodov po svobodi in neodvisnosti — tudi mi jih imamo — toda z bombami na konzulate, kipe in potniške agencije ni storjen niti korak bliže svobodi in neodvisnosti. Obsodbe vredna je vsaka akcija, ki ogroža življenja, pa naj bo njen krivec kdor koli. Niti najboljši namen ne posvečuje sredstva, to še najmanj, če so sredstva tako nizka in zahrbtna, da se nad njimi upravičeno zgraža vsak pošten človek. Lahko odločno odklanjaš jugoslovenstvo in komunizem — nihče ti ne brani, saj imaš osebno svobodo in živiš v svobodnem svetu! Pravico imaš do mirnih protestov in demonstracij — demokratična oblast ti bo celo pomagala s svojimi varnostnimi organi delati red! V govoru in tisku imaš pravico in celo dolžnost pričevanja resnice! Ko gre za nasilja, mora pa tudi zdrava demokracija napraviti mejo. Očitati krivice, a vračati milo za drago, samo dokazuje, da nekdo gradi na istih napačnih postavkah, brez vsake morale. Taka akcija je pa že \ naprej obsojena na neuspeh — kljub razvalinam in morebitnim človeškim žrtvam — ter v svobodnem svetu ne bo izzvala sočutja in razumevanja. Saj je sama krivična, pa četudi bi se borila proti še tako vnebovpijoči krivici. Drugi vatikanski cerkveni zbor je v svojih dokumentih ostro obsodil vsako nasilje. Ko govori o spoštovanju do človeške osebe, imenjuje za sramotno “vse, kar nasprotuje življenju, kakor raznovrstni uboji) rodomori, splavi, e\ tanazija in celo radovoljni saniO' mori; vse, kar rani neokrnjenost človeške osebe, kakor pohahljenjc, telesno in duševno mučenje . . Ko so na letošnji Olimpijadi padle nedolžne žrtve poleg nepotrebnih žrtev nasilnikov samih, se je iz Ca-stel Gandolfa s trepetajočim glasom od ganotja ogla' sil Pavel VI, ki se toliko trudi za svetovni mir. Jasno je obsodil “dejanja, ki onečaščajo naš čas, čas, ki naj bi se trudil ohraniti mir, ki naj bi nas približal bratstvu vseh . . “Sovraštvo rodi sovraštvo, kri hlepi po krvi, maščevanje išče maščevanje . . . Kje se bo to končalo?” se je vprašal zaskrbljeno papež Pavel in stavil to vprašanje vsemu svetu. Lepo pa je poudaril in dodal tudi drugo vprašanje: “Kje je vzrck vsega tega? Tudi ,0 nas mora samo žalostiti. Če se je v človeka naselila obsedenost, da stopa na plan s takimi dejanji, jc to znak. da obstoja veliko zlo, hudo trpljenje v razpoloženju ljudi. Navdaja jih s slepoto, ki jih vodi do teh zu-najnih izrazov maščevanja in mržnjc . . .” Poudaril j-, da moli: naj bi človeštvo našlo vzroke, naj bi jih odstranilo in s tem končalo te zle in žalostne iZ' grede. “Gospod, napravi iz mene orodje miru . . .” ReS prepotrebna molitev našega časa! Brez dvoma bi storila več kot vsako nasilje, ki ga je danes toliko in p° vsej človeški razsodnosti nima niti opravičila niti uspehov za resnični mir. Sv. Frančišek pred samostanom ameriških Brezij. Bratstvo vsega človeštva ni samo cilj. Je stanje, od katerega zavisi način našega življenja. Vprašanje današnjega časa ni v tem, če smo si ljudje bratje. To vprašanje je rešil že Bog, ki nas je ustvaril za skupno življenje na zemlji. Vprašanje današnjega časa je, če imamo dovolj moči in volje postaviti si bratstvo vsega človeštva za vodilni temelj našega vsakdanjega življenja. JOHN F. KENNEDY TUDI TA NE SME MIMO NAS LETOS OBHAJAJO slovenski frančiškani v svojem delu med izseljenci visoki jubilej, ki ne sme brez omem-bs mimo nas: šestdesetletnico ameriškega komisariata. Komisariat (po novem mu pravimo kustodija) je kot slovenske provincije sv. Križa zaživel pred prvo svetovno vojno, ko so se tisoči selili iz naše domovine v ZDA. Res ta obletnica govori o verskem in narodnem delu med izseljenci druge celine, a brez dvoma tiče tudi našo avstralsko emigracijo in je prav, da se je sPonmimo. Da napravim najprej korak v prejšnje stoletje: v Neverni Ameriki so takrat orali ledino trije slovenski frančiškani. P. Oton Skola je šel pomagat misijonarju Frideriku Baragu in mnogo let žrtvoval Indijancem, °benem pa deloval tudi nied evropskim priseljenci. Da bi srečal v svojem delu kakega Slovenca -— razen morda nekaj Baragovih rojakov-sodelavcev — je težko reči. pa sta jih gotovo srečala ostala dva, p. Leo Osred-*Kr in p. Ivo Levec, ki sta delovala malo kasneje med n mško govorečimi priseljenci. Zlasti zadnji je bil delaven v New Yorku na nemški župniji. Brez dvoma )e našel v newyorškem pristanišču od prihodu ladij tud, prve skupine slovenskih priseljencev, jih razveselil s slovenskim pozdravom in jim tudi pomagal po svojih močeh. A delo za Slovence ni bilo organizirano: niso še številni in obenem so bili pomešani med Avstrij-C|. So pač prišli iz “dežele Kranjske velike Avstrije". V začetku našega stoletja pa je med slovenskimi izseljenci v ZDA zaoral globoko brazdo p. Kazimir Zakrajšek. Bolelo ga je, ko je videl, koliko mladih mož °dhaja preko morja reševat svoje kmetije in kako jim kmalu slede cele družine. Poročila so vedela povedati, j^ako se izgubljajo v tuji zemlji narodno in versko, kako j‘h celo domači brezverci trgajo od Boga. Kot mlad ln goreč duhovnik-frančiškan jim je sledil preko Atlanta in 16. novembra 1906 tudi sam stopil na ameriška ^a- Nastanil se je v New Yorku, kjer je začel zbirati Slovence v nemški cerkvi sv. Nikolaja, obenem pa je začel obiskovati druge slovenske naselbine širom Arneže. Kmalu je ustanovil Rafaelovo družbo, ki naj bi Povezala naše izseljence med seboj in z domovino. Res je družba zaživela tudi doma kot škofijska organi-*‘!c'ja za izseljence ter vsa leta do druge svetovne vojne rez dvoma napravila mnogo dobrega v pomoč slo-Ver>skim zdomcem. Da bi dosegel tiste, ki jih osebno ni mogel, je p. Ka-2■ mir ustanovil verski list AVE MARIA. Slovenski pro-J'Verski izseljenski 1 isti, ki so mesečnik napadali in ga ltl1enovali “Fratrova flikca" ter “Ave Micka”, so že zdavnaj zašli, AVE MARIA pa je kljub neverjetnim njsprotovanjem ostala in v teku desetletij tisočem po-d8ala ohraniti pravo pot. Prva številka je izšla 4. marca 1909 v razmerah, ki res niso bile rožnate. Gonja Pr°ti vsemu verskemu je bila na višku, izseljenskih novnikov vse premalo. P. Kazimir je vztrajno prosil za nove sodelavce in s svojimi klici razgibal domovino, ki se doslej za svoje izseljence ni dosti brigala. Da bi bilo delo uspešnejše in trajnejše, je slovenska frančiškanska provinca napravila korak naprej. Tedanji provincial p. Angel Mlejnik je 13. julija 1913. dobil od svete stolice dovoljenje za ustanovitev ameriškega komisariata. Nato se je slovensko redovno vodstvo obrnilo še na vrhovnega predstojnika reda, ki je z odlokom 1. avgusta istega leta prošnji ustregel. Ustanovno pismo, ki citira rimske in redovne odloke, je podpisal po seji slovenskega defini-torija p. provincial dne 30. avgusta. Istočasno je bil p. Kazimir imenovan za prvega predstojnika novoustanovljenega ameriškega komisariata. Ker je videl enake potrebe med hrvaškimi in slovaškimi izseljenci, je pritegnil v komisariat tudi hrvaške in slovaške frančiškane. Tako je prav naš komisariat pripomogel, da sta kasneje (leta 1927) zrastla iz njegovih temeljev še dva: hrvaški in slovaški. Oba še vedno delujeta vsak med svojim izseljenskim narodom ZDA. In tako se je začelo. V New Yorku je bila ustanovljena slovenska župnija sv. Cirila, da so Slovenci končno prišli iz nemške cerkve na svoje. Sedež komisariata pa se je iz Brooklyna. N.Y., premaknil v sredino ZDA, v Lemont pri Chicagu. Illinois. Tu so frančiškani na kaj razsežni kupljeni farmi postavili leseno cerkvico s samostanom. Začeli so v lastnem noviciatu in semenišču z vzgpjo fančiškanskega rodu sinov ameriških Slovencev. Kar lepo število duhovniških poklicev je Pokojni p. Kazimir, oče komisariata * 1878 v Preserju — t 1958 v Lcmontu LEMONT — ameriške Brezje in sedež komisariata vzkliko. Razumljivo se je preselila v Lemont tudi AVE MARIA, cerkvica s kopijo brezjanske Marije Pomagaj pa je kmalu postala priljubljena božja pot slovenskih izseljencev — ameriške Brezje. Marijino sliko je leta 1926 slovesno kronal ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič. V Lemontu se je vršil leta 1929 Vseameriški katoliški shod, ki je zbral nad deset tisoč slcwenskih izseljencev ter pomeni tudi začetek dela za Baragovo proglasitev blaženim. Tu je bil tudi slovenski Marijanski kongres v juliju 1954, leto za letom pa se vrste romarske slovesnosti, na katere se zbirajo ameriški Slovenci od blizu in daleč. Danes je v Lemontu velik zidan samostan s cerkvico Marije Pomagaj, lastno tiskarno, prostornim Baragovim domom za oskrbo romarjev (zgradili so ga frančiškani sami), ki izven romarske sezone služi za Dom duhovnih vaj. Lepo urejen in razsežen park z lurško votlino je kaj pripraven za romarske slovesnosti na prostem. Na samostanskem pokopališču pod parkom je našel med že številnimi pokojnimi frančiškani svoje počivališče tudi tako oklevetani mučeniški škof Gregorij Rožman: slovenski romarji obiskujejo njegov grob kot grob svetnika. Kako je v Sloveniji goreči p. Kazimir “lovil” patre za odhod v komisariat, nam je mimogrede omenil naš p. Bernard v svojem članku avgustove številke MISLI. P. Kazimirja ni nič motilo, da je v Ameriki slovenski protiverski list norčavo javil svojim bravcem: “Zakrajšek v Rimu! Trojčki so! . . Lahko se je pater norčiji in jezi nasprotnikov smejal v brk: Zmotili ste se! Čet-vorčki so, četvorčki! Še eden pride za tremi — p. Bernard . . . Naš sydneyski starosta, ki je sam toliko let delal v komisariatu in bil nekaj časa tudi sam njegov predstojnik, bi nam lahko marsikaj zanimivega napisal. Vsekakor je šestdeset let kar lepa in dolga doba. Doba dela in žrtev, ki je mnogo pripomogla, da so ameriški Slovenci še vedno Slovenci in da je kljub tujini in pritisku velik del našega izseljenskega naroda v ZDA ostal zvest veri. Poleg romanj in duhovnih vaj ter izdajanja mesečnika AVE MARIA skrbe frančiškani za misijone in verske obnove po raznih slovenskih naselbinah. Kustodija od vseh slovenskih fara (v ZDA je 29 slovenskih in 12 mešanih župnij) oskrbuje šest: New York (Sv. Ciril), South Chicago (Sv. Jurij), Chicago (Sv. Stefan), Detroit, Mich. (Sv. Janez Vianej), Johnstown, Pa. (Sv. Terezija) in Milwaukee, Wis. (Sv. Janez Evangelist). Sedanji predstojnik kustodije je že v Ameriki rojen p. Blaž Chemazar, ki je bil med nami v Avstraliji ob priliki blagoslovitve slovenske cerkve v Kew. Marsikateri bravec ga je srečal in se čudil njegovi slovenski zavesti in lepi slovenščini. Število patrov kustodije je danes 28, duhovniški kandidati so trije, redovni bratje pa štirje. Zanimivo je dejstvo, kako Bog na svoj način povrne žrtve. Slovenska redovna provinca je v teku let svoje člane večkrat težko žrtvovala delu med ameriškimi izseljenci. Na račun komisariata je za delo doma izgubila marsikatero odlično delavno moč: p. Hugona, p. Bernarda, p. Odila, p. Aleksandra ... In vendar se ji je po božjih nedoumnih načrtih vse to bogato obrestovalo, prav na svojstven način. Kako pa? Po vojni nas je bila kar čedna skupina slovenskih frančiškanov po begunskih taboriščih. Če bi ne imeli ameriškega komisariata, bi ne imeli kam iti. Porazgubili bi se verjetno po raznih redovnih hišah Evrope, kot smo bili tudi med študijem nekateri v Schwazu, drugi v Boznu, tretji v Rimu . • • Tako pa za provinco ni bilo skrbi za nas, saj je imela svojih brig doma dovolj. Čim so se vrata Amerike beguncem odprla, smo šli “domov”. Lemont nas je sprejel kot svoje. Patri so začeli v materinem jeziku takoj delovati med izseljenci, mi pa po končanih študijah na domačem bagoslovju ameriških Brezij prav tako. Da je komisariat s svojim začetkom pred šestdesetimi leti postavil temelj še dvema drugima komisariatoma, sem že omenil. Enako je zasluga slovenske frančiškanske družine v ZDA, da s° prišle med ameriške izseljence slo' venske mariborske šolske sestre sV' Frančiška. Začele so zbirati in vzg®" jati izseljensko mladino. Iz skromnih začetkov je zrastla samostojna ameriška provinca slovenskih sester. — Pa tudi avstralski Slovenci so si z ameriškim frančiškanskim komisi riatom pošteno “v žlahti”. Kako pa? Komisariat je bil namreč tisti, ki je prisluhnil prošnjam iz Avstralije, kamor so se po drugi svetovni v°jni začeli naseljevati slovenski begunci, svojih duhovnikov pa niso imeli. Škof Rožman je v svoji očetovski skrbi za izseljence izrazil željo p. komisarju, naj se zavzame za Avstralijo. Leta 1951 sta iz ZDA prišla na peto celino prva dva patra, pionirjem med vami še dobro v spominu, p. Klavdij in p. Beno. Res sta se po dveh letih dela vrnila v Ameriko, a začetek je bil storjen m naše MISLI so kot mimiografiran list pod njunim vodstvom zagledale beli dan. Leta 1955 je iz Amerike dospel naš zaslužni p. Bernard (Tudi “V Avstralijo? '— Zdaj pa ja!” bi bil kaj zanimiv članek . . .), po enem letu sem mu iz Lemonta sledil jaz, meni pa nekaj let kasneje p. Valerijan. Enako je bil član ameriškega komisariata pokojni p. Odilo, ki je štiri leta dela daroval avstralskim Slovencem. Tako je brez dvoma ame-nški frančiškanski komisariat začetnik in nosilec dušno-Pastirske misije med avstralskimi Slovenci. Zdaj pa se Je čas že toliko spremenil, da lahko pričakujemo pomoč tudi iz redovne province doma, ki bo — upam — v bodočih letih nadaljevala z delom na peti celini. P. Stanko je prvi, ki je prišel nam v pomoč naravnost iz domovine. Ob ustanovitvi je ameriškemu komisariatu le malokdo prisodil, da bo doživel 60-letni jubilej. Tudi za A VE MARIJO so že zdavnaj govorili, da bo v nekaj letih nehala izhajati. Zakaj? Ker ne bo več ameriških Slovencev, so rekli ... Pa še žive in danes vse kaže, da jih z injekcijo povojnih priseljencev še ne bo tako hitro konec. Bog daj, da se motijo tudi tisti, ki prerokujejo, da bo z avstralsko Slovenijo hitreje končano. Morda bo res, pa vendar . . . Do posnemanja naših P. Blaž CHEMAZAR, sedanji predstojnik ameriških rojakov z ustanavljanjem lastnih zavarovalnic, posojilnic in bank se menda res ne bomo nikoli dokopali —- premalo zaupanja imamo v moč skupnosti in poštenost vodstva. Še naša maloštevilna društva več ali manj le životarijo, ker bi vsakdo rad samo prejemal, nehvaležno delo v odboru ga pa ne mika. Tudi naše Slomškove šole imajo kljub lepim prilikam kaj nizek odstotek slovenskih otrok. Smo pač z malim zadovoljni — vsaj to malo držimo in ohranimo ter razširimo! Nekaj smo le dosegli — vsak uspeh je uspeh, pa če je še tako skromen. Da nismo tako podjetni kot Slovenci v ZDA in manj zaupamo vase, torej ni nobena skrivnost. Da nas grob še ne čaka ,— to pa dokažimo z resnim delom za našo narodno in versko skupnost! P. BAZILIJ VERSKA VZGOJA OTROK Anica SRNEC MNOGI STARŠI, ki pošiljajo svoje otroke v katoliško šolo z namenom, da bi dobili solidno versko vzgojo, so nezadovoljni ali celo zbegani, ko vidijo, kaj in kako se otroci učijo pri veroučnih urah. Premnogi kimajo z glavami češ: risanje pri verouku, le kdo je že kaj takega videl in slišal?! Nas so vse drugače učili. Vsaj deset božjih zapovedi smo znali, današnja mladina pa še tega ne ve na pamet . . . Res je razlika med načinom učenja velika. Sicer pa spremembe v metodiki niso samo pri verouku, temveč na celotnem vzgojnem področju. Mi smo se na primer Sv°j čas dosti učili na pamet, a večkrat nismo vedeli, kaj se prav za prav učimo in zakaj. Danes je splošni Poudarek pri pouku na tem. da otrok snov zares razume, da čim več išče in raziskuje ter sam pride do akega zaključka. Zaradi tega delajo otroci poizkuse, 8fedo na ekskurzije, debatirajo . . . Kot nujna posledica tudi tradicionalna avtoriteta učitelja izginja iz šol. Danes je vloga učitelja, da vodi, svetuje, daje smernice . . . Ker današnja mladina hoče pri vsak stvari vedeti zakaj to in ono, je učiteljska služba brez dvoma mnogo bolj zahtevna. Današnja mladina odklanja slepo pokorščino. Mi smo ubogali, ker smo se bali učiteljev. Včasih mi gre v šoli pošteno na smeh, ko mi pride na misel, kako smo se mi tresli pred profesorji. Pa mi ni žal, da moji učenci ne trepetajo pred mano. Ker so odnosi med otroci in vzgojitelji bolj sproščeni, so otroci manj zahrbtni, bolj iskreni in odkriti. Prav zato lahko učitelj danes stori veliko dobrega, ker se učenci upajo obrniti nanj v svojih problemih, zlasti še če pri starših ne najdejo dosti razumevanja in časa. Pri tako velikih spremembah na splošnem vzgojnem polju je tudi Cerkev začela iskati novih poti pri učenju verouka. Sicer je pa II. vatikanski koncil sam prinesel dosti sprememb, ki so tudi nujno vodile k drugačnemu načinu učenja verouka. Namen teh sprememb je podati verske resnice v jeziku in načinu, ki je razumljiv mentaliteti modernega človeka. Tako bo moderni človek lažje prispel do globljega osebnega spoznanja in po veri ravnal v vsakdanjem življenju. Cerkev je v prehodni dobi in išče najboljšo pot. kako v našem času pokazati lepote in vrednote Kristusove blagovesti. V taki dobi je pa nekaj zmede in nerazumevanja neizbežen pojav. Veroučne ure so v vsaki šoli različne — zavisi veliko od posameznih veroučiteljev, kako si razlagajo spremembe. Eni imajo tako neprijetne spomine iz svoje mladosti, ko so se katekizem morali učiti na pamet brez pravega razumevanja, da sedaj gredo v drugo skrajnost in ostanejo le pri igranju in risanju. Seveda njihovi učenci res ne bodo dosti odnesli in ne bodo znali niti osnovnih verskih resnic. Drugi se zopet trdno drže tradicije in pri njihovih urah se otroci verjetno strašno dolgočasijo, zlasti še če imajo pri ostalem pouku vse zanimivejšo metodo učenja. Star pregovor: Srednja pot — najboljša pot! velja tudi tukaj. Saj gre za metodične poskuse, ki pa se morajo še temeljito skristalizirati, da bodo ohranili svojo veljavo. Največkrat govorimo o Cerkvi v tretji osebi in pozabimo, da smo MI VSI del Cerkve in da imamo prav VSI važno vlogo pri vzgoji mladine. Če hočemo ali ne — mladina nas kritično opazuje. Pozabiti ne smemo, da se vera ne uči z veliko besedami, ampak predvsem z zgledom, z našiin vsakdanjim življenjem po veri. Vera bi morala biti kot zrak, ki ga otroci dihajo ne samo v šoli, ampak tudi doma. Čim več imam izkušnje v šoli kot vzgojiteljica, tem bolj sem prepričana, da dobra vzgoja — tudi verska — pride od doma. Brez te šole še taka dobra katoliška šola — kaj šele državna z urico verouka na teden ali pa še tisto ne (starši na to vse premalo ali pa nič ne mislijo!)— ne pomeni dosti. Brez sodelovanja staršev nobena šola ne more dovolj storiti. Danes se hočejo otroci porazgovoriti, hočejo odgovore za vse svoje zakaj. Ne splošno bi morali starši posvetiti več časa otrokom, kajti noben vzgojitelj, pa naj bo še tako dober, ne more prevzeti vloge staršev. Idealno bi bilo, da bi starši in vzgojitelji redno sodelovali, zlasti še pri verski vzgoji. To je prav za prav tudi namen novega katekizma, kjer teoretičen verski nauk skušajo prenesti v vsakdanje življenjske razmere. Naj vzamem primer: Kaj naj pomeni otroku peta božja zapoved: Ne ubijaj! Da bo otrok pravilno razume! to zapoved v našem času, se veroučni razred razgovarja o prometnih nesrečah, gleda slike o nesrečah ali jih morda celo riše. Preko tega pridejo otroci nekako sami do zaključka, da je tudi lahkomiselna vožnja greh proti božji zapovedi, ne le da primeš revolver v roke in nekoga ustreliš. Če bo otrok videl, da njegov ata previdno vozi, bo vedel, da tudi oče to zapoved vzame resno ter se po njej ravna. Ali pa . . . Prav vsi pridemo v stik z mladino in smo takorekoč kateheti, dobri ali slabi, na praktičnem polju — kakršna so pač naša dejanja v vsakdanjem življenju. g SPET BLIŽE KONGRESU Vino, ki ga bodo uporabljali pri kongresnih mašah na stadionu, že čaka. Grozdje je nabral kot dar farmarjev Father Norman Duck v Leeton in Griffith okraju (N.S.W.) vinarna Bortoli ga je pripravila prav za kongres in Father Duck je novo vino blagoslovil. — Žitni farmarji Wimmera in Mallee (Vic.) okrajev so darovali žito za hostije. Štirje mlini bodo napravili moko, ter jo bodo pravočasno odposlali sestram Najsv. Zakramenta v Armadale (okraj Melbourna). Te sestre za večino fara pečejo hostije. Napekle bodo dovolj za kongresne maše in tisoče obhajil kongresnih dni. Bolni, pohabljeni in ostareli verniki, ki ne morejo sodelovati pri duhovni obnovi po svojih župnijah, se bodo na petek 17. novembra ob sedmih zvečer zbrali na Melbourne Shovvgrounds k sveti maši na prostem in blagoslovu bolnikov. Mašo bo opravil kardinal Gilroy. Enako bodo imeli bolniki na istem prostoru svoje zborovanje z mašo tudi v tednu kongresa (petek 23. februarja). Lepo, da so se organizatorji kongresnih slovesnosti posebej spomnili bolnikov in njihovega apostolata žrtve. Zanje je bila sprejeta tudi posebna kongresna molitev. Slovenski prevod je potrdil nadškof Kncx dne 24. aprila in se glasi: BOG NAŠ OČE. POSLAL SI SVOJEGA SINA SKOZI SMRT K SLAVI NJEGOVEGA ŽIVLJENJA V TEBI. SPOMINJAJ SE SVOJEGA LJUDSTVA, KI MU JE PODOBNO V TRPLJENJU. PRIPELJI VSE K POLNOSTI ŽIVLJENJA, KI NAM GA JE ON POKAZAL IN NAM GA JE VOLJAN DATI. NAJ BO VSAKO PRAZNOVANJE EVHARISTIČNE SKRIVNOSTI RESNIČNA ZAHVALA ZA TVOJO PRISOTNOST. NAJ BUDI V NAS VESELO ŽELJO PO VEČNEM ŽIVLJENJU. AMEN. Qervai in firoiaz Zapisal PEPE METULJ TO ZGODBO pripoveduje komposteljski romar Jok v Jalnovi povesti Ovčar Marko. Morda ste jo kdaj brali, pa spet pozabili. Zato sem pobrskal po spominu, jo zapisal in poslal p. uredniku. * Gervaz in Protaz sta bila dvojčka. Tako drug drugemu podobna, da ju niso ločili. V trdem sta zrasla, siromašno živela. En sam lonec sta premogla. V njem sta kuhala, kadar sta kaj imela. Spala sta v plevniku pri Juriju na Rodinah (na Gorenjskem), oba na enem otepu, odeta s starim kožuhom. Nabirala sta rože in gorski mah in tako rada sta se imela, da nista mogla drug brez drugega kaj početi. V kresni noči se je sanjalo Gervazu: Ko boš Hitri na Zelenici brskal med ruševjem za mahom, boš nalete! na zarjavel kavelj stare verige. Pograbi ga in koplji tam tri pedi globoko, pa se bo vama, tebi in bratu, dobro godilo. Do pičice enako se je sanjalo tudi Protazu. Bila sta trdno prepričana, da se bodo sanje uresničile. Šla sta nabirat mah, blizu skupaj, ko-njaj nekaj grmov narazen. Brskala sta v zemljo 'n se veselo pogovarjala. Nobeden ni vedel, da le imel tudi brat enake sanje. Oba sta pa mislila to, kako bosta brata razveselila. Na mah je utihnil Protaz. Takoj za njim je umolknil Gervaz. Protaz. je res naletel na zarjavel kavelj stare Verige, kakor je bil o njem sanjal. Potegnil je Zanj, upreti se je moral z vso močjo — in izvlekel je staro verigo. Bila je vsa zlata in tako debela, kot najtežji zaviralnik pri parizarju. Grofijo lahko kupil samo s tistim zlatom, ki ga je držal v roki. Še več bogatije je pa ostalo skrite tri pedi Pod rušo. O, da bi bil takoj poklical Gervaza Protaz! a ga rajši ni nič poklical. Le zakaj ne? Prav takrat je tudi Gervaz izpulil iz ruše zar-lavel kavelj in potlej prav tako zlato verigo. Tudi 0)1 ni poklical brata in ni dalje kopal, da bi iz- vlkd iz zemlje še ostalo bogastvo. Le zakaj tega ni storil? Oba sta na tihem premišljevala: Če pokličem brata in mu pokažem, kaj sem našel, mu moram odstopili najmanj polovico. Rajši še več. Če ne, bo rekel, da sem grd. Saj bi tudi jaz sam tako rekel. Dvojčka sva. In sta oba varno skrila pod mah najdeno zlato verigo, zaznamovala natančno kraj in si ogledala okolico, da ne bi zgrešila, ko spet prideta tja — ampak vsak zase. Gervaz je sklenil pri sebi: Jutri se vrnem, odkopljem zaklad in ga odnesem. Bratu bom dal lep delež, da bo imel za vedno dovolj, jaz pa postanem velik gospod. Do pičice tako je sklenil sam pri sebi Protaz. Nič več nista spala na istem otepu in pod istim kožuhom. Nič več nista jedla iz istega lonca. Vsak zase sta hodila iskat tisti kraj, kjer sta oni dan našla zlato verigo. Leto in dan je iskal Gervaz, pa ni mogel najti. Leto in dan je iskal tudi Protaz, tudi on je iskal brez uspeha. Pravi grm se ni hotel pokazati ne Gervazu ne Protazu. Brata, do pičice podobna si dvojčka, sta začela drug drugemu obračati hrbet. Nazadnje sta odšla v svet, vsak v nasprotno stran. Ni/coli več se nista srečala. Obema se je do smrti bridko godilo. * Tako zgodbo je povedal komposteljski romar Jok v povesti Ovčar Marko. Jaz sem jo prepisal iz spomina, ker knjige nimam pri roki. Nič ni dostavil Jok, da v zgodbi tiči nauk. Tudi jaz, Pepe Metulj, ne bom za druge kopal vanjo za naukom. Če ga sami ne znate izkopati, naj pa žal ostane v zgodbi, kakor zlata veriga na Zelenici. TVOJA BESEDA, Gospod, je beseda velike potrpežljivosti, ki seje brezmejno upanje: kdor seje v solzah, bo žel v veselju, če zrno ne umrje, ne rodi sadu, mera pa je sto za eno. Gospod, zasej MIR v mojo dušo. zasej upanje vattf, upanje v Tvojo besedo, ki je učinkovitejša kot vs - človeško načrtovanje. (Iz Dnevnika sodobnega fanta) Sveta Gora se v jesen odeva, kraj prelepi davnega spomina. Kot molitve glas je tu tišina, i 'l-i ki Devico hvali v dan iz dneva. Jesensko HClrOCUO Hram Marijin, lep in veličasten, LJUBKA ŠORLI, Gorica lastovka samotna obletava, kot da proč ne more brez pozdrava: klic daljav jo vabi, klic oblasten. Lastovka, ti ptica draga, mila, ko čez morje prineso te krila, k bratom, tam naseljenim, poglej! Da od tu Marija jih pozdravlja, da ljubo jih s Sinom blagoslavlja in da zanje prosi, Moje prvo srečanje z njo P. BERNARD, O.F.M. MIČ NE TAJIM — lahko bi njeno ime že kar tukaj povedal. In zakaj ne celo zgoraj v naslovu? Zares bi se to lahko čisto varno zgodilo. Saj je zvesta življenjska družica lepe večine zemljanov moškega spola, posebno še, če primerno število let dožive. In je ta družica taka, da si kljub njeni stanoviti prisotnosti človek lahko ohrani dobro ime. Nisem pa še bral, se mi zdi, da bi bil kdo to svojo življenjsko družico s peresom v pisavi in tisku proslavil. Morda tega res še nikdo ni storil. Če je, tudi prav. Če pa le ni, zakaj jaz ne bi bil prvi? Biti prvi, saj veš ti, ki bereš, pomeni včasih zlato medaljo. Je pa še nekaj pri stvari. Zelo se mi zdi, da se nihče drug ni z njo tako dramatično prvikrat srečal, kot j® to mene zadelo. In zdaj brž preskočimo čase in kraje, seveda v mi' slih samo, da pridemo do resničnega prvega “srečanja z njo”. S srečanjem samim se bo razodelo tudi njeno ime. jjs Bilo je v letu 1930. Sem že večkrat pisal kjer koli že, da smo v tistem letu začeli tam v Ameriki krepko baragovati. Skoraj mesec za mesecem, v raznih slovenskih naselbinah. Slavili smo našega velikega misijonarja in škofa Friderika Baraga iz Male vasi Pn Dobrniču. Bilo je ravno sto let, odkar je bil stopil prvič na ameriška tla. SKAUflCA <5S2« Neko nedeljo tistega leta smo baragovali v mestecu Calumetu, visoko v michiganski državi. Slovenski rojaki so v mestu mnogo let poprej postavili veličastno cerkev v patronstvo sv. Jožefa. Bilo je menda okoli leta 1900 ali blizu. Imela je tudi obilo prostora. Ko smo prišli na Calumet za baragovanje, je bilo že premalo Slovencev, da bi jo napolnili do kraja. Ko so namreč zaprli krajevne rudnike, so se mnogi izselili: v Detroit, v Milvvaukee in še kam drugam. Vendar je bil leta 1930 Sv. Jožef na Calumetu še dobro slovenski — le kako je z njim danes? Za naše baragovanje tisto nedeljo se je nabralo dosti ljudi od blizu in daleč. Da je bila proslava toliko bolj slovesna, smo se nekje zvrstili v sprevod in okoli bloka v procesiji odkorakali v cerkev. Bil je lep dan in sonce je veselo obsevalo celotno cerkveno pročelje. (To o soncu je bilo potrebno posebej poudariti in ti, ki bereš, si posebej zapomni!) Zvonovi so peli, bandera so vihrala, pa to je za “srečanje z njo” vse manj 'ažno kot — sonce . . . Od blokovega vogala do cerkvenih vrat je bila pri-lična razdalja. Na nasprotni strani ceste, prav pred vhodom v cerkev, sem zagledal clevelandskega Antona Grdina, kako lovi našo procesijo v svoj filmski aparat. Da, to je bil neizogibni Tone Grdina, ki bi o njem lahko debelo knjigo napisal. Povsod je bil zraven, kjer je bilo kaj slovenskega in krščanskega za nameček. Izdelovanje filmov je bil njegov poseben konjiček. Zavedel sem se, da bo film tudi mene ujel. Vzravnal sem se v kar najbolj mogočo pokončno držo in čvrsto korakal. Tako se spodobi za sliko, ki jo bo Anton Grdina več kot enkrat kjer koli pokazal! Ko smo pred vhodom zavijali v cerkev, sem se prav po vojaško okrenil na desno in vstopil. Potem me je prevzela misel na baragovanje in nič več nisem mislil na to, da je Anton Grdina z drugimi vred tudi mene v svojo filmsko škatlo zaprl. Ker bo še nekaj časa preteklo, da pride do mojega prvega srečanja z njo”, naj še kaj drugega o Antonu Grdinu in sebi povem. Skočimo za deset let na-Prej in se ustavimo v decembru 1940! H5 Anton Grdina ni le sam rad izdeloval filme, tudi °d drugod si jih je nabavljal in vrtil po dvoranah. Imel jih je celo zalogo — le kje utegnejo biti danes? Ko sem misijonaril po Kanadi, mi je prav rad kaj posodil. Tako na primer film, ki je kazal proslavo 800-letnice Stične in njenih belih menihov nekaj let po-Prej Konec tedna pred prvo nedeljo v decembru 1940 Sern bil med Slovenci v kraju Val d’Or (Dolina zlata) visoko v provinci Quebec. Ko smo v nedeljo vse }epo opravili v cerkvi, sem vernike povabil v dvorano 'n jim zavrtel film o Stični. Lepo število jih je pri-^6- Ko je film tekel, sem vmes tu pa tam kaj pripomnil. Samo za hip, če se prav spominjam, se je P°kazal na sliki dr. Korošec. Pripomnil sem: “Dr. Anton Korošec, vsi ga poznate!” Iz ozadja dvorane je prišel odmev: “Je umrl!” “O, to pa ne! S kom ga zamenjavate?” “Z nikomer. Zjutraj sem slišal na radiu”. Ustavil sem film. “In kaj je radio še povedal?” “Nekaj več že, veliko pa ne. Nisem razumel, je bilo po francosko”. Tudi vsi drugi v dvorani so šele tedaj zvedeli za Koroščevo smrt. Spet sem pognal film in komaj čakal konca. V kratkih besedah sem se poslovil od rojakov, hitro pospravil reči in bežal v župnišče. Takoj sem naletel na dnevnik v francoščini in začel listati. Res sem našel kratko notico, da je v Belgradu nenadoma umrl svetovno znani državnik dr. Anton Korošec. Podrobnosti še niso znane . . . To je bilo vse. Vsekakor sem torej tudi za Koroščevo smrt zvedel v precej dramatičnih okoliščinah. Ne bom jih pozabil. * Vrnimo se nazaj v leto 1930 — če ni bilo že leto pozneje. Anton Grdina je napovedal kazanje filma o baragovanju na Calumetu. Seveda sem moral biti zraven. S ponosom sem gledal sebe na platnu, kako krepko vzravnan korakam proti vhodu cerkve sv. Jožefa. Tudi tisti vojaško odrezani obrat na desno je prišel na vrsto. Tedaj pa . . . “Ni mogoče!” sem vzkliknil kar dosti na glas. Z obema rofcama sem si segel na vrh glave in tipal. Prvič v življenju sem tako skrbno tipal, da sem res pod prsti nekaj pogrešil . . . Na filmski sliki mojega dvojnika pred cerkvenimi vrati je pa vrhu glave kar zagorelo. Mislil bi človek, da se je res sonce nanjo spustilo in slepilo naše oči. Rojak, moj dobri prijatelj, ki je v bližini sedel, se je nagnil k meni in vprašal: “Kaj pa je tisto, da ni mogoče?” “Da imam — plešo . . “Seveda jo imaš! Kako ne bi vedel?” “Nisem in nisem. Kako naj le vem? Povedal mi nihče ni, samega sebe od zadaj ne vidim. Tu spredaj nad čelom imam pa še prav dosti las.” “Slava nesmrtna Antonu Grdinu, da ti je plešo odkril! Pa te je hudo potrlo, kot vidim. Poglej po drugih v dvorani. Marsikdo jo ima, pa še vse bolj paradno od tvoje. Kar potolaži se!” Nisem mu odgovoril, a do konca filma me je “potrtost” res že minila. Imel sem pogum, da sem se Antonu Grdinu za nenadno razodetje osebno zahvalil Smejal se je kaj navihano in še drugim povedal. Tako torej sem se “prvič srečal z njo”, s svojo zvesto življenjsko družico. Počasi sem se z njo docela sprijaznil. Tudi ona se na mojem vrhu kar dobro počuti. Celo raste in se širi, in se bo najbrž vse do tistega zadnjega dne . . . POZDRAV MIRO IN SPRAVE P. BAZII.IJ IZ KNJIG STARE ZAVEZE ni težko dognati, kako so se Judje med seboj pozdravljali. Želeli so si mir in pozdrav resničnega spoštovanja ter prijateljstva je bil objem — poljub miru. To je bila lepa tradicionalna navada, ki jo zasledimo v vsej judovski zgodovini in jim je postala pravi obred. Spremljala je razne starodavne običaje, ki so jih Judje kljub poganskemu okolju ali pa prav zaradi tega okolja trdno držali in še bolj poudarjali. Saj so jih vezali v eno družino božjega ljudstva. Ta “poljub miru” je bil nekak uvod v vse, kar jih je družilo, tudi uvod k skupnim obedom. Gest, ki bi ne prejel ob vstopu v hišo tega objema, bi bil s tem oropan najobičajnejšega znaka prijateljskega, dobrodošlega sprejema. Če to razumemo, bomo razumeli Kristusove besede v hiši farizeja Simona. Ko so se pohujševali nad skesano javno grešnico, ki je poljubljala Jezusove noge, jih močila s solzami, brisala s svojimi lasmi in jih mazilila z oljem, je Kristus gostitelju Simonu med drugim poočital: "... Poljubil me nisi (ob vstopu), ta pa ni nehala, odkar je prišla, poljubljati mojih nog . . (Lk 7,45). Res hud očitek v judovskih očeh, ki je bil upravičen in je Simona gotovo zadel v živo. "Mir vam bodi!” S tem pozdravom je tudi vstali Kristus razveselil apostole, ko se jim je prikazal. Pozdrav, ki ga je Odrešenik zapustil mladi Cerkvi. Prelep pozdrav, da bi ga ne prenesel iz stare v novo zavezo in brez dvoma so se ga poleg judovskih učencev, ki so ga že poznali, z vsem srcem oklenili tudi spreobrnjenci iz poganstva. Saj jih je družil v novo bratstvo enako mislečih, ki se ljubijo med seboj. V prvem pismu apostola Petra beremo med drugimi opomini: “. . . Pozdravite se med seboj s poljubom ljubezni .. .” (1 Pet 5.14). Obisk Vzljubil sem /noža Že ko potrkal je na vrata. Sprejel sem ga kot brat bi brata — napolni čaši sem za dva. Še vi kdaj tiho odpahnite dver: skupno bomo laže pokramljali . . . Ko bomo venca jagode zobali, s stene Križanec delil ljubezen bo in mir. I. BURNIK Tako so se torej pozdravljali prvi kristjani in sprejeli "poljub miru” tudi v svoje molitvene obrede. Lahko rečemo, da je še vedno najlepši krščanski pozdrav in znak bratske ljubezni. Cerkev ga uporablja pri mnogih obredih in tudi blagoslov domov se prične z besedami: “Mir tej hiši!” Pri mašni daritvi, tako v prejšnjem kakor v obnovljenem obredu, mašnik pred lomljenjem Kruha razprostre roke in spregovori ljudstvu: “Gospodov mir hodi vedno z vami!” Kako globok pomen: Brez miru v srcu ni mogoče prejeti božjega Kruha. Če je kdo, ki nima ali noče tega miru, naj odstopi, naj ne prejme obhajila, ker ga ni vreden! Vse, kar ima kdo proti svojemu bratu in kali ta notranji mir, naj se pozabi, naj bo odpuščeno — to je edini način, da smo resnično božjega odpuščanja tudi sami vredni in živimo v božji ljubezni . . . Pri starem mašnem obredu — lahko se še spomnite -— sta se pri slovesnih mašah objela mašnik in diakon, ta je nato ponesel "poljub miru” subdiakonu. Pri samostanskih mašah, pri katerih so bili zbrani menihi, je šel ta obred “poljuba miru” od mašnika pa do zadnjega, najmlajšega redovnika v koru. Gotovo ostanek prvotnega obreda prvih kristjanov. Pri ljudskih mašah pa se je to v teku časa opustilo in je navada znova zaživela v novi obliki mašne daritve. Danes duhovnik pred obhajilom po izrazu želje, naj bo Gospodov mir z vsemi, pozove zbrane vernike k javnemu dokazu miru in sprave. Pri slovenski maši se ta poziv navadno glasi: “Podajte si roke v znamenje miru in sprave!” Lahko se glasi tudi drugače, a pomen je isti kot sem ga že zgoraj opisal. Pri angleških mašah slišite: “Let us offer each other the Sign of Pcace!” Kaj naj pomeni, že vemo. Kako izvršimo ta del obreda, pa zavisi od navad različnih dežel in ljudstev. Pri nas je običajni pozdrav stisk roke, zato duhovnik pozove kar naravnost k temu. V gotovih deželah je lahko samo poklon z glavo, pravi objem ali celo poljub. Po raznih misijonskih deželah so ohranili običajni pozdrav preprostih ljudstev, pa naj bo to rahel udarec dlani ob dlan, ali pa celo nam kaj nenavaden prijateljski pozdrav ribanja nosa ob nos. Način ni važen — važen je pomen: zunanji znak naj za zbrane vernike resnično pomeni to, kar Gospod od nas pred obhajilom želi. Ta “poljub miru” pri sveti daritvi, pa naj bo že v kateri koli obliki, je v bistvu molitev. Če pride iz srca, Pa četudi je poleg mene popolnoma tuj človek, je najlepše priznanje, da smo pred Bogom vsi enaki in prav Vsi božji otroci. In če pri tem kaj izgovorimo (lahko 'ečemo: “Gospod ti daj mir!” ali kaj podobnega) je tudi to molitev, ki nas druži v eno družino. Uresničujemo Kristusove besede: “Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil” (Jan 15,12). In pa: “Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi” (Mt 18,20). Če pa je v cerkvi poleg nas morda eelo oseba, ki nam ni po srcu, s katero smo se morda sporekli, s katero morda ne govorimo, potem ima ta “poljub miru” še večji pomen. Lepa prilika, da pride naš pozdrav s tako osebo res iz srca in je resničen znak “miru in sprave", dokaz, da hočemo vršiti božjo zapoved ljubezni in pozabiti morebitno krivico. — Včasih bi si prav želel, da bi sam razporejal ver- nike po cerkvi, ko pridejo k maši. Prav zaradi pozdrava miru pred obhajilom. Dal bi jim priliko pokazati pri tem pozdravu, koliko je v njih pravega Kristusovega duha. Morda bi jih ravno ta del obredov zopet zbližal in uredil njihove nekrščanske odnose . . . Eno je gotovo želja Cerkve, ki je ta “poljub miru” v obnovljeni mašni obred zopet uvedla: naj bi trenutek bratskega pozdrava ne bil za nikogar trenutek napetosti, pri katerem je verniku nerodno in komaj čaka, da je mimo. Naj pride iz srca, ki z dobro voljo želi slediti božjemu nauku ljubezni, naj v našem srcu požene globoke korenine bratstva. Naj simbolično prikaže v vsej naravnosti in sproščenosti naš stalni namen: delati za mir, zaupanje in ljubezen med nami in po vsem svetu. SLOVENIK pozdravlja Msgr. Maksimilijan JEZERNIK, prvi rektor Slovenskega zavoda v Rimu. nam je v objavo poslal sledeče pismo. — Urednik. Naša zahvala “Mislim” za plemenito podporo pri gradnji slovenskega zavoda v Rimu. Iskren pozdrav vsem bralcem, celotni skupnosti Slovencev v Avstraliji 'n še posebej zahvala in priznanje vsem dobrotnikom. Slovenik v Rimu je končno dejstvo. Prešli smo polovico začrtane poti in zavod že redno sprejema gojence. Slovenski ljudje iz vsega sveta so takoj razumeli, kaj pomeni lasten zavod v središču krščanstva in Podprli njegovo delo. Na častnem mestu med graditelji in podporniki Stotnika stoji slovenska skupnost iz Avstralije. Njen delež in zasluge so pri zavodu zgodovinskega pomena. Po obisku škofa dr. Janeza Jenka v Avstraliji, ko je rojakom gradnjo Slovenika toplo priporočil, je šla glavnina vseh njihovih nabirk za zavod. Brez dvoma Je ta odziv podvig slovenske povezanosti in narodne skupnosti. Avstralski Slovenci ste nam tako izpričali, da ste nam, četudi v zdomstvu med najbolj oddaljeni-*ni> po srcu gotovo med najbližjimi. In tako že stoji tudi po Vaši zaslugi v središču krščanstva, s katerim je slovenski narod povezan že n:|d 1200 let, slovenski zavod “Slovenik”. Spomenik )e slovenske zavesti in požrtvovalnosti. Predstavlja Slo-vence in priča vsem krščanskim narodom o slovenskem krščanstvu in o slovenski narodnosti. S slovensko skupnostjo v Avstraliji nas redno sedanja Vaš mesečnik “Misli”, ki je časnikarsko in po Številu slovenskih novic odlična slovenska revija in za-s*l|ži. da se rojaki tudi drugod po svetu seznanijo z nl°- “Misli” so bile in so tudi danes našemu slovenskemu zavodu v Rimu še posebej naklonjene ter so mu izkazovale na svojih straneh največjo pozornost. Za redno prinašanje zavodove kronike smo jim dolžni posebno zahvalo, obenem pa jim čestitamo za vse kulturno in narodno poslanstvo, ki ga opravljajo med slovenskimi rojaki v Avstraliji in zdomstvu. V svoji sredi imate Slovenci v Avstraliji plemenito osebnost, patra Bernarda Ambrožiča, dolgoletnega urednika “Misli”, ki je pred kratkim praznoval svojo 80-letnico. Njegovo delovanje v izseljenstvu je zgled, kako naj duhovnik in redovnik med svojimi rojaki v zdomstvu vrši svoje krščansko, narodno in kulturno poslanstvo. Sam sv. oče Pavel VI mu je za njegovo delovanje in žrtev poslal brzojavno svoj blagoslov, kar je v zadoščenje tudi nam in vsem Slovencem, doma in v svetu. Slovenik se patru za njegovo pozornost do zavoda čuti še poseben dolžnik. Trud in sodelovanje slovenske skupnosti pri gradnji zavoda, v kateri tako vidno izstopate prav avstralski rojaki, naj bi bila poroštvo za sveto in znanstveno vzgojo duhovnikov v Sloveniku. V zgodovini slovenskega naroda je imela Cerkev s svojimi duhovniki največ zaslug za njegovo duhovno in kulturno rast. Ne- dvomno ima slovenski duhovnik tudi v današnjem svetu tehnike in materialnosti tako danes kot jutri svoje mesto in poslanstvo. Naj bi slovenski študentje-duhovniki blizu Petra v milosti uspešno dozorevali za to nalogo. Naslednje leto 1973 bomo imeli slavnostno otvoritev zavoda. Dobrodošli vsi! S hvaležnostjo Vas pozdravljam in vabim na bodoče sodelovanje do srečnega konca! P. BAZILIJ ■ ■ j SPET TIPKA ■ ■ 30. septembra 1972 Fr. Basil Valentin O.F.M. in Fr. Stan Zcmljak O.F.M. Baraga Housc — 19 A’Beckett St., Kcw, Vic., 3101 Tel.: 86-8118 in 86-7787 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House — 4 Cameron Court, Kew, Vic. 3101 Tel.: 86-9874 0 Zelo domača in prijetna je bila letošnja OČETOVSKA PROSLAVA na prvo septembrsko nedeljo. Za spremembo smo letos pripravili tudi zakusko, ker smo računali, da nastopov ne bo dovolj. Pa je bilo vsega na pretek: domačih melodij in petja, pa tudi mize so bile polne. Dvorana je bila tudi kar zasedena. Slomškova šola je deklamirala, nastopili so harmonikarji, za domače melodije so odlično poskrbeli Plesni-čarjevi fantje. Zelo lepo je navzoče presenetil pevski zbor TRIGLAV z nekaj izbranimi pesmimi, ki so bile izredno dobro podane G. pevovodju in pevcem vse naše priznanje. Hvaležno občinstvo samo želi, da bi se še večkrat oglasili z našega odra. In še nekdo nas je presenetil: petletna Sankovičeva Anita, ki je ob spremljavi Plesničarjev brez vsakega strahu in brezhibno zapela dve dolgi in težki pesmi. Seveda je žela za svoj nastop tak aplavz, kot doslej malokdo na našem odru. Brez dvoma je pred njo še mnogo nastopov, predno bo dorastla. Iskrena zahvala vsem nastopajočim, pa tudi sestram in pomočnicam, ki so imele skrb za polne mize. Prostovoljni darovi so za kritje stroškov zakuske prinesli $48.10. Tudi za to vsem iskren Bog plačaj! 0 Linhartova igra “VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI”, ki jo je 2. septembra na našem odru vpri-zoril dramski odsek Slovenskega društva, je tudi zelo dobro izpadla. Polna dvorana je bila zadovoljna, kar je pokazala z burnim ploskanjem. Nimam namena pisati kritike, lahko pa izrazim svoje priznanje režiserju g. Ivanu Valenčiču in vsem nastopajočim. Igra je precej zahtevna, gotovi prizori naravnost težki za poprečnega igralca. Zelo so igro poživili glasbeni vložki, ki jih je skomponiral Plesničarjev Marko in s svojima bratoma pevce tudi spremljal. Vsekakor je bila celotna prireditev lep kulturni uspeh naše izseljenske skupine. Bog daj še več takih. Prav tako je tudi Spomin na duhovno obnovo v avgustu — obilo dobre volje žari iz obrazov . . . ponovitev 23. septembra dobro uspela. £ Na večer 16. septembra smo praznovali dvanajsto obletnico BARAGOVEGA DOMA z domačo zabavo, ki je za bivše Baragovce že tradicionalna. Kot običajno je igral naš orkester BLED, nekaj pa so jih “za poskušnjo” zaigrali tudi novopečeni NEVIH-TARJI. Tako je bilo ustreženo tudi “najbolj modernim” med mladino, ostali pa smo si med nevihto pošteno mašili ušesa . . . Dosti ni pomagalo, saj grom je grom. Še dobro, da se nam ni cerkev sesula na glavo . . . Svečke na torti se je to leto posrečilo ugasniti bivšemu Baragovcu Matiju Štuklju. Moral je pošteno pihniti, saj je svečk že dvanajst. Odkar smo se za te obletnice preselili iz hostelove obednice v dvorano, se mi zdi, da nekako pogrešam družinske domačnosti večera. A obednica je postala za tak večer že zdavnaj premajhna. Dvorana ima prednost zaradi velikosti, uniči pa nekako med- sebojno povezanost v eno družino. Letos je žal manjkalo tudi precej starih Baragovcev — upam, da bodo drugo leto pravočasno zapisali datum v svoj koledar. Prisrčna zahvala godcem, sestram za ureditev dvorane, s. Emi in požrtvovalnim pomočnicam pa za pripravo dobrot! 0 Dne 7. septembra je na svojem domu v Broad-meadovvsu nenadno umrl komaj 42-letni Miha Mohor. Pred tremi leti smo pokopali očeta, predlanskim brata Jožeta, zdaj je prišel on na vrsto. Kot brat je tudi Miha legel za običajni prehlad, a srce vročice ni preneslo in je odpovedalo. Miha je bil rojen 10. septembra 193] v Mrzlavi vasi, župnija Čatež na Dolenjskem. Številna družina je bila v letu 1941 preseljena v Nem-č*io, od koder se je leta 1949 izselila v Avstralijo. Miha je bil še samski in je po očetovi in bratovi smrti tudi sam od Mohorjeve družine živel v Viktorji. Vsi ostali z materjo so v Južni Avstraliji. Pokojnega Miha smo prepeljali v slovensko cerkev v Pcn;deljek zvečer in zanj ob odprti krsti zmolili ro-Zr|i venec ter ga pokropili, v torek 12. septembra ob devetih pa smo imeli pogrebno mašo. Nato smo ga spremili na keilorsko pokopališče, kjer je zelo pogosto obiskoval grob očeta in brata. Tam je tudi sam našel svoj mir. Sorodnikom naše iskreno sožalje! © Krstile so ta mesec sledeče naše družine: Dve deklici je oblila krstna voda 3. septembra. Anito je Prinesla družina Janeza Žnidaršiča in Zite r. Lustica lz Campbellfielda, Janoš Olasz in Terezija r. Štampek Pa iz Noble Parka Elizabeto Marijo. — 9. septembra Je bila krščena Geni Celestina, nova članica družine ^raga Vivoda in Angele r. Matkovič, Campbellfield. Za Tereziko bodo klicali hčerko, ki je razveselila ^nižino Jožefa Pozveka in Anice r. Krajnovič, North Fawkner. Krstili smo jo 16. septembra. — Naslednji ^ar> je bil krst Mihaele, ki sta jo iz East Keilorja Ponesla Franjo Radoševič in Ljubica r. Simoni. — ^va krsta smo imeli 24. septembra: Klena Marija je prvorojenka Karla Samec in Marije r. Šober, East Kew; Josip pa je prvorojenec mlade družine iz Box Hilla: Ivana Šiibcrt in Bosiljke r. Vinčič. Vsem družinam iskrene čestitke! % V septembru so štirje pari stopili pred oltar naše Cerkve: Ivan Golež je 2. septembra obljubil zvestobo Rozini Pajnič. Ženin je doma iz Vinskega vrha in krščen pri Sv. Štefanu, nevesta pa je iz Rebeljčje vasi ln krščena v Ptuju. — Drago Iglič je 9. sept. podal desnico Mariji Grgič. Ženin je bil rojen v Črnem vrhu nad Palhovim gradcem in krščen v Št. Joštu nad Horjulom, nevesta pa je iz Vinice. — Tretji par pa sta A,°jz Očko in Albina Goniboc. Poročila sta se 16. Scptembra. Ženin je bil rojen v Druškovcu in krščen v Taborskem, je pa od mladega živel pri Sv. Emi, Pristava pri Meslinju. Nevesta je bila rojena in kršče-na v Murski Soboti. — Poroka je bila tudi danes, 30. ScPtembra: ženin je bil Ciril Gabrijel, doma iz Zgornje dobrave, župnija Trebnje na Dolenjskem, nevesta biserka Levanič pa je bila rojena in krščena v Vuko-Varju. — Vsem štirim parom obilo božjega blago- slova! <1 Na prvo novembrsko nedeljo bomo zopet obiskali slovenske grobove keilorskega pokopališča. Kdor eh iti z avtobusom, naj pravočasno javi. Odšli bomo lzpred slovenske cerkve kmalu po deseti maši. Na Pokopališču bomo kot običajno okrog poldne. |J° obisku grobov bomo nadaljevali pot v Sunbury, viari doma. Slavje bo v okviru duhovne obnove in priprave na evharistični kongres. Za procesijo, ki se bo pričela ob dveh popoldne, se zberite okrog naših zastav in bander! Po procesiji bo blagoslov in sveta maša na prostem. Letos bo vso slovesnost vodil visoki gost, kardinal De Silva, nadškof iz Santiaga, Čile, Južna Amerika. Vzemimo to naše letno romanje resno in pokažimo svojo katoliško zavest! Tudi naša narodna skupnost ima za marsikaj prositi. £ Po odhodu s. Ksaverije v Sydney so naše sestre v Kew volile novo predstojnico za Slomškov dom. Izvolile so s. Silvestro, ki je sredi septembra po prejemu pisma m. provincialke prevzela odgovorno službo. Čestitamo in ji želimo božjo pomoč! £ Večerno mašo bomo imeli v sredo 1. novembra (na zapovedan praznik VSEH SVETIH), enako na četrtek 2. novembra (Spomin vernih duš) ter na prvi petek 3. novembra v čast Srcu Jezusovemu. Vabljeni! V Morwellu, Gippsland, bo sveta maša na tretjo nedeljo v oktobru ob sedmih zvečer. da slav se kot narodna skupina udeležimo evharističnega Ja. Zato naj nobena narodna noša ne ostane ta PO NAŠI DUHOVNI OBNOVI Zakaj sem se odločila in se tudi jaz udeležila duhovne obnove za žene in matere? Gotovo ne zato, ker imam največ prostega časa zdaj, po dolgih letih materinstva. Ravno obratno! A podobna se zdim vrtnarju, ki je ponosen, da je pridelal lepe cvetlice. Pa morda še pomisli ne, da je bil le skromen njegov poseg v ten) skrivnostnem razvoju. Prav je, da mati misli tudi na to in je Bogu hvaležna. Duhovne vaje so bile lepa prilika izmenjati z drugimi lastne izkušnje in tudi zajeti marsikako novo misel. Nikdar nismo tako izkušeni, da bi se še kaj ne naučili za življenje. Pri slovenskih sestrah v Slomškovem domu smo se zbrale na četrto soboto in nedeljo v avgustu. Pri jetna domačnost nas je prevzemala in vtis sem imela, da sem doma. Duhovni vodja p. Bazilij nas je učil, spodbujal in skušal razumeti. Sestre pa so bile tako gostoljubne, da jih res lahko iskreno imenujemo sestre. Priznati moram, da sem pogrešala s. Ksaverijo. Njen močni in veseli značaj mi je vedno dajal moč za življenje danes, jutri in v bodoče. Soudeleženke: več ali manj poznane. Prilika nas je zbližala, želje nas vseh so nas združile: v skupnih molitvah, govorih in razgovorih. Zdelo se mi je, da smo postale toliko bližje ena drugi, da ob bodočem srečanju kjer koli ne bo dovolj samo formalni “dober dan” . . . Nevidna nit teh dveh dni duhovne obnove bo gotovo še dolgo vezala. Umakniti se za dan ali dva enoličnosti vsakdanjih skrbi, prositi pomoči, da nas bi Bog spremljal po vijugasti poti življenja — to je res doživetje duhovne obnove. Za vso skrb p. Baziliju in našim dragim sestram iskren Bog povrni! Udeleženka A.P. Izpod T riglava SLOVENSKE ZAHODNE MEJE so Italijanom še vedno sporna zadeva. To se je na novo pokazalo ob priliki požara v naftovodu v Trstu. Bilo je prav blizu meje med Italijo in Slovenijo, kot jo danes poznamo. O požaru je poročal laški tisk širom po državi. Noben list pa baje ni poročal tako, kot je tu zgoraj zapisano. Pisali so, da je bil požar blizu prehoda iz zone A v zono B — in podobno. Tako poročanje pomeni, da Italijani še vedno ne priznavajo pripadnosti nekdanjega dela STO Jugoslaviji, ampak ga štejejo med laško ozemlje. SIMPOZIJ NA BLEDU za znanstvenike atomske e-nergije iz raznih dežel je priredil ljubljanski inštitut “Jožef Štefan”. Iz štirinajstih držav se je zbralo okoli sto znanstvenikov. Razpravljali so o uporabi nuklearnih metod na področju naravoslovnih znanosti, v medicini, biologiji, zdravstvenem in industrijskem varstvu, posebej pa še v zaščiti prirodnega okolja. V NOVEM MESTU gradijo, ali pa so že dogradili, novo opekarno, za katero so se prva dela začela konec aprila tega leta. Zgradba naj bi bila končana v kakih štirih mesecih. Delo je prevzelo novomeško Gradbeno podjetje. Nova tovarna bo izdelovala cementno strešno opeko, obarvano s kremenčevim peskom. Barve bodo različne in jih bo nič manj kot osem. GREM V LOKO, pravijo ljudje, kadar so na poti v Škofjo Loko. Dolenjci pa pravijo: Grem v Novo mesto. Nikoli ne rečejo samo: Grem v mesto. Če bi samo tako rekli, bi bilo treba pisati: Novo Mesto. Zdaj pa je edino prav: Novo mesto. Torej mesto z malo začetnico. Drugače je pri Škofji Loki — loka mora imeti veliko začetnico. Slavistično društvo in Geografsko društvo sta imeli o tem in takem veliko posvetovanje. Zadnje besede še niso izrekli, vendar vse kaže, da je treba pisati na primer Stranska vas, ne pa Stranska Vas. Tako tudi Velo polje, Toško čelo in druga taka krajevna imena. Menda tudi Velika Srednja vas in Mala Srednja vas. Tako tudi Gornja in Spodnja Šiška. Nasprotno pa: Kravja dolina. Tudi Zelena jama. Obe mali začetnici pa ima — španska vas. LAZARIST FRANC RODE iz Ljubljane je na Mirenskem gradu o priliki katehetskega tečaja predaval o misijonstvu med pogani. Med drugim je postavil vprašanje: Ali naj misijonar v prvi vrsti uči in oznanjuje evangelij, ali naj v prvi vrsti ljudi kulturno in socialno dviga? Odgovoril je, da ne pri enem ne pn drugem ne gre za nekaj “v prvi vrsti”. Obe nalog' sta tako tesno povezani, da misijonar, če zna prav zagrabiti, oboje opravlja v prvi vrsti. — Da je tako. mi pri MISLIH razvidimo iz poročil p. Poderžaja v Indiji, p. Hugona v Afriki in še drugih. Zato imamo tudi tisti, ki darujemo za misijone, “v prvi vrsti” v mislih — oboje. LETNO POROČILO SLOVENSKE GIMNAZIJE v Celovcu, petnajsto po letnicah, je izšlo tudi letos. V njem je ravnateljstvo podalo celoten obračun poslovanja za preteklo šolsko leto. Gimnazija je imela 16 razredov, torej je vsak razred imel paralelko. Dijakov in dijakinj je bilo 421. Maturo je delalo 30 dijakov in dijakinj, vsak šesti je bil odličnjak. Poročilo prinaša tudi lepo število člankov in opise izvenšolskib prireditev slovenske gimnazije. Posebej zanimivo je pa> da prinaša sliko, ki kaže, kako raste iz zemlje novo poslopje slovenske gimnazije, ki bo v uporabi jeseni leta 1973. Tako bo končno slovenska gimnazija le dobila lastno streho. UMETNIŠKA RAZSTAVA kiparja Franceta Gor-šeta v Kostanjevici na Dolenjskem je bila že večkrat napovedana, pa spet odložena. Za razlog so navajali “tehnične ovire”. Zanimanje za razstavo je bilo veliko doma, v zamejstvu in izseljenstvu. Veliko zaslug za pričakovani uspeh razstave si je pridobil sedaj že pokojni umetnostni zgodovinar dr. France Stele. Ob Steletovi smrti (20. avgusta) so v Argentini celo za- pisali: Odpreti je še mogel Goršetovo razstavo . . . > kar naj bi bilo sredi julija. Toda odprtja razstave ni bilo. Kaže, da je tudi ne bo. Gorše je čakal v domovini — zaman. Vrnil se je na Koroško.. Sodijo, da je segla vmes partija — Gorše ji ni prijatelj, ona pa njemu ne. OTROŠKO PESNIŠKO ZBIRKO pod naslovom ČINČEK je izdal v samozaložbi koroški znani pesnik Valentin Polanšek. Knjiga je dosti drobna, obsega le 29 pesmi. Kritika je zbirko zelo ugodno sprejela: postavlja jo ob stran pesnikov Levstika, Župančiča in drugih. Tiskala je knjigo Mohorjeva tiskarna, pesmim so dodane tudi slike. Koroški Slovenci so veseli vsakega novega doprinosa k domači kulturi, skrbeli bodo. da bo knjiga dostopna kolikor mogoče lepemu številu slovenskih otrok. KOROŠKI SLOVENCI so letošnjo 900-letnico krške-celovške škofije posebej proslavili z verskim shodom v starodavni cerkvi Gospe Svete. Bilo je v nedeljo 20. avgusta. Vreme je bilo za ta čas izredno hladno. Celovški škof Koestner je opravil službo božjo v slovenščini. Glavni govor je imel nadškof dr. Jože Žabkar, ki že dolgo vemo o njem, da je papežev pronunci) na Finskem, a za vse skandinavske dežele. žabkaf> ki kot pronuncij nima svoje škofije, je naslovni škof nekdanje škofije Virunum, prav na Gosposvetskem polju. Bilo je torej zelo primerno, da se je odzval v<*bilu na skupno romanje Slovencev k Gospe Sveti. LIST ‘KATOLIŠKI GLAS” v Gorici poroča: Zdi se> da hoče tudi slovenska partija imeti svoje “nacionaliste, šoviniste in klerikalce”, kot jih imajo drugoc' v državi, če jih ni, jih je treba ustvariti. Zato poroča ljubljansko DELO 26. junija takole: Katoliška cerkev v občini Center razvija dejavnost tudi na necerkvenem Področju od socialnega skrbstva do organiziranega Športnega udejstvovanja in izletov, pri čemer imajo takšne aktivnosti dostikrat politična obeležja . . . IZ PISMA IZ LJUBLJANE: Je že nekaj časa, kar srrio zvedeli, da so iz slikarske zbirke g. Stanislava Ra-Potca v Sydneyu izbrali eno sliko za novo vatikansko slikovno galerijo. Slavnemu rojaku pošiljamo iskrene čestitke! Tu v domovini se pa zelo navdušujemo nad slikami g. Staneta Kregarja, kaplana v Šentvidu pri Ljubljani. Njegova zadnja dela so res umetnost vseh Umetnosti, posebno Jezus na Oljski gori, sv. Marjeta ,n nekaj križevih potov. Kregar je gotovo eden naših nesmrtnih Slovencev. Kakšno bogato dediščino bo zapustil bodočim rodovom po slovenskih cerkvah in ^e drugih stavbah! Z BREZVERSKO ŠOLO so se verniki v Sloveniji sprijaznili, računajo pač z razmerami. Verski pouk dobivajo otroci izven šole. Odločno se pa postavljajo zoper protiversko šolo in se v javnosti sklicujejo 11 a svoje pravice. Prof. Franc Perko piše v reviji ZNAMENJE: “V zadnjem času smo mogli slišati glasove, in to celo iz ust visokih funkcionarjev, da veren človek, ki pač osebno ne more sprejeti filozofije marksističnega materializma, ne more biti vzgojitelj v naših šolah. Jasno je, da se verni s takim stališčem ne moremo strinjati, saj pomeni kršenje z našo ustavo Ugotovljenih pravic o enakopravnosti vseh ne glede na njihovo vero in prepričanje. Stališče, da bi mo-rali biti verni izključeni iz vrst vzgojnih delavcev, Postavlja verne v neenakopravni položaj in pomeni 8r°bo kršenje njihovih človečanskih, ekonomskih in socialnih pravic. Naše šole niso šole Zveze komuni-s,0v, ampak šole vsega delovnega ljudstva, vernih in VABILO za povezavo vseh slovenskih radio-amaterjev širom sveta Slovenska radio-amaterska zveza Jože Zelle, \V8FAZ, Cleveland, Ohio, Tone Vahčič, ml., K8ZWH, Euclid, Ohio Viktor Zakrajšek, VE3EQT, Downsview, Ontario Roman Zakrajšek, VE3DQZ, Downsview, Ontario Pošljite Vašo QSL-karto na: SARU, 1227 Addison Road, Cleveland, Ohio 44103, U.S.A. nevernih. Zato morajo imeti v njih verni iste pravice kot neverni”. Žal istih pravic verniki v domovini niso imeli od “osvoboditve” pa do danes in jih tudi ne bodo dobili, dokler bo vodstvo Slovenije v rokah komunistične partije. Le drobtinice — pesek v oči . . . IZ LJUBLJANSKEGA “PAVLIHA”: 0 Nova oblika starega pregovora “Vrana vrani oči ne izkljuje” se glasi: Vrana vrani Mercedesa ne izkljuje! 0 “Zakaj pa izvažate živino, če jo doma tako primanjkuje?” “Zaradi deviz”. “Kaj pa potem kupite za devize?” “Meso in mleko”. 0 Čudež: Nekaterim pada mana z neba, ker mlatijo prazno slamo. £ “Pri nas ne vemo, kdo pije, kdo plača”. “Mi pa vemo, kdo pije, zato pa ne upamo reči, da ne bomo plačali . . 0 Človek je naše največje bogastvo. Posebno še, če ima odprt devizni račun. $ “Kaj pa počnete?” “Muhe preganjam! Cesto smo asfaltirali in to tako tenko, da se cestišče udere, če sede muha nanj. Nameravate potovati skozi Italijo in obiskati RIM? V RIMU sta Vam po zmernih cenah na razpolago dva slovenska hotela: Hotel BLED in Hotel DANIELA Via S. Croce in Gerusalemme, 40 Via L. Luzzatti, 31 00184 — ROMA (Tel. 777102 in 7579941) 00185 — ROMA (Tel. 750587 in 771051) Lastnik: Vinko Levstik Zmogljivost: 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe imajo lastno kopalnico, telefon in ostale modeme udobnosti. Postreženi boste v novi slovenski restavraciji. Osebje je pretežno slovensko. Počutili se boste res domače. DOBRODOŠLI! Df AppiuS Puteol * PAPHLAGONIA THRACE Dyrrochium r. MACEDONIA Philipp vO AmphipoUs--. Thtssotop.i&L. _ /" Nicomedia ^ Nicaea ‘ oAncyra .vc, —-rr-... Dorvlaeum ? M Y S 1 A ...................... O A:L A T I A Adramvtt Brundusium 9ei sea A RMENIA T H E S 5 A LY> (ylen«i °Pergarnum CAPPADOCIA L Y D I A . C/vos) t^’#-^>Smyrna p H RX.61 AaAntioch ATHEN^-_^^ V» arsu v- Corinf roovllium -n——So'T,P*»i'?. C ARI A Selencjao^ ^ Antioch Malta ■ .-e CYPRUSp- —^—Canda o 3ef ytusd\ niško pisarno in stan za cerkvijo!) Tel.: 637-7147 Er. Bernard Ambrožič O.F.M. *> Wcntworth Street, Point Piper, N.S.W., 2027 Tel.: 36 1525 SLUŽBE BOŽJE Nedelja, 22. oktobra, (XXIX. zelena), misijonska: 9.30 Merrylands Nedelja, 29. oktobra, (XXX. zelena): 9.30 Merrylands 7.00 zvečer Hamilton-Nevvcastle ®rtda. j, novembra, VSI SVETI (zapovedan praznik): 7.30 zvečer, Merrylands četrtek, 2. novembra, Spomin vernih duš (nezapovedan): 7.00 a.m. in 7.30 p.m.: Merrylands ^e*er, 3. novembra (Prvi petek): 7.30 p.m. Merry!ands Sobota, 4. novembra (Prva sobota): 7.30 p.m. Merrylands Nedelja, 5. novembra (XXXI. zelena): 9.30 Merrylands Nedelja, 12. novembra (XXXII. zelena): 9.30 Merrylands 5.00 popoldan, Wollongong Krsti in poroke bodo objavljeni prihodnjič. POLETNI ČAS. — V soboto, 28. oktobra zvečer ne pozabite pomakniti ure za eno uro naprej, sicer boste naslednjo jutro prišli k maši eno uro prepozno. ENA SLUŽBA BOŽJA. — V Merrylandsu bo od ncdelje 22. oktobra dalje ob nedeljah le ena sv. maša: °b 9.30. DVA NOVA GROBOVA. — Dne 11. septembra je v K°yal Prince Alfred Hospital preminul komaj 35-letni r°jak VILJEM HORVAT. Rojen je bil 6. februarja 1937 v Vadarcih (Prekmurje). V Avstralijo je prišel J- aprila 1963. Tu ima brata in pol brata. Viljem )e zadnji čas bival v Ultimo. Zaposlen je bil pri tVrdki Middlemass & Co., Bondi Junction. Vzrok nJegove prerane smrti so bile telesne poškodbe, ki jih !e Prejel na delu, pri padcu 30 čevljev globoko. Visel )e ned življenjem in smrtjo en teden, končno je pod- Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. RaphaePs Convent 311 Merrjlands Rd., Merrjlands, N.S.W., 2160 Telefon kot zgoraj. * legel. Bolniški duhovnik mu je podelil poslednje maziljenje. Pogrebna sv. maša je bila zanj opravljena v Merrylandsu 14. septembra. Nato je dobil zadnje počivališče na pokopališču v Liverpoolu. V sredo, 13. septembra, pa je umrl na svojem domu v Bondi (Sydney), zadet od kapi, rojak MILAN BENKO. Rojen je bil 22. marca 1910 na Bledu. Še v domovini se je poročil z Ilonko Schonvvald. Rodila se jima je hčerka Marta, ki je sedaj stara 22 let. Leta 1959 so prišli v Avstralijo. Milan je izvrševal poklic šefa kuhinje. Bolehal je že več let. Njegova bolezen je bila v veliki meri posledica prestanega trpljenja treh let v raznih nemških koncentracijskih taboriščih. Pogrebno opravilo je bilo opravljeno v petek, 15. septembra v Eastern Suburbs krematoriju. Nato je bilo njegovo telo upepeljeno, urna s pepelom pa je bila poslana v pokojnikov rojstni kraj, Bled. Sv. maša zadušnica pa je bila opravljena v Merrylandsu 19. septembra. — Pokojnik zapušča v Avstraliji poleg vdove in hčerke tudi brata Franca, ki živi v Melbournu kot priznani restavrater umetnin. Znan je nam vsem zlasti po mozaiku sv. Cirila in Metoda, ki krasi slovensko cerkev v Melbournu. Sorodnikom obeh pokojnikov naše iskreno sožalje. Spomnimo se ju v molitvi. R.l.P. DOBRODELNA PRIREDITEV. — Nič še nisem poročal o družabni prireditvi ob koncu julija v cerkveni dvorani v Paddingtonu (v septembrski je po pomoti to poročilo izpadlo). Prireditev je prinesla cerkvenemu gradbenemu fondu $251. Zato na tem mestu iskrena hvala vsem, ki so pripomogli, da je prišlo do tega uspeha. Pohvalo zaslužijo naši pridni pomagači, žene, ki so spekle potice in drugo pecivo. Te potice so dvignile vsoto v veliki meri. Saj je samo ena od potic prinesla na licitaciji čez sedemdeset dolarjev! Hvala vsem udeležencem, posebno tistim, ki so prišli od daleč. — Na programu je istotam podobna prireditev 7. oktobra. O tej pa v novembrski številki. STOLPOV NAPREDEK V MERRYLANDSU. — Omenil sem v proteklih dveh številkah, da prosim rojake, naj bi brezobrestno posodili našemu gradbenemu fondu po sto dolarjev. Moram reči, da je glede posojila le nekaj skromnega napredka. Dodatno se je javil za sto-dolarsko posojilo en rojak (torej sta skupno dva posodila po sto dolarjev), eden pa je posodil petsto dolarjev. Iskren Bog plačaj! — Vendar je ideja našla še boljši odziv: štirje so darovali po sto, eden 150, ena 320, trije po 50, eden 30, eden 20, sedem pa po 10. V teh darovih so vključeni posebni darovi za preprogo pri oltarju in dodatni dar dobrotnika za tabernakelj. Vsem tem dobrotnikom iskren Bog plačaj! Razumeli so težaven položaj naših financ in so priskočili na pomoč. Morda se bo še kdo “odrezal”. Saj je še cela vrsta stvari pri naši cerkvi, ki morajo biti nabavljene do konca leta. Med temi stvarmi je oltarni križ, premakljiva stena za oltarjem, zvonovi, še šest klopi, oprema za razred (mizice), tabla. Poleg tega je še precej neplačanih računov: za mizarska dela, strope, beton, itd. V septembru smo plačali prvi obrok vračanja posojila banki v znesku $2440.00. To vsoto smo zbrali s težavo in so v njej vključena tudi brezobrestna posojila. Poznejša plačila ne bodo tako težka, ko se rešimo starih računov. Računamo pa na vsestransko podporo naših rojakov. Ostanite nam zvesti in še druge rojake pridobite, da se pridružijo dobrotnikom. PRVO SV. OBHAJILO smo imeli v Merrylandsu 24. septembra. Devet dečkov in deklic je prvič prejelo Jezusa v svoja srca. Fotografija bo objavljena v novembrski številki. Nekaj teh otrok je obiskovalo vero-nauk v Merrylandsu ob sobotah, nekatere so učili starši, dva pa je pripravila in učila sestra Mirjam. Sploh se delo našim sestram stalno množi. Sestra Ksaverija skrbi za gospodinjstvo, obenem odgovarja na telefon, kadar patra ni doma. Sestra Mirjam pa med tednom obiskuje vsak dan (po štiri ure dnevno) angleški tečaj' V popoldanskih urah in ob vikendih pa uči veronauk ter pripravlja otroke na igrico. PISMO IZ QUEENSLANDA. — “ . . . Ko sem v zadnji številki MISLI brala Vaše dopise, sem dolgo razmišljala, kako napredni in srečni ste tam v Sydneyu. Kako bi bilo lepo, če bi tudi pri nas v Brisbanu imel1 Slovenci kaj svojega in počasi odplačevali. Kadar boste tam doli vse lepo končali, bi bila res vesela in verjetno še marsikdo z mano, da bi prišli še k nam, ali Pa poslali kakega drugega junaka zaorati našo trdo le' dino ... Iz hvaležnosti Vam pošiljam skromni dar za Vašo cerkvico ter se obenem priporočam v molitev v zelo resni zadevi. Lepo pozdravljeni! Lep pozdrav tudi našemu jubilantu, dragemu o. Bernardu!” — Tako bralka MISLI, ki ne želi biti imenovana. Spoštovana gospa! Moj poziv in prošnja, da bi prl gradnji sydneyske slovenske cerkve sodelovali tudi rojaki iz drugih krajev Avstralije, torej le ni zadel na gluha ušesa. Vi ste med prvimi. Neka dobrotnica Melbourna se je že tudi dobro izkazala, enako že pred časom dobrotnik iz Južne Avstralije. Vsekakor ste prva iz Queenslanda. Bog Vam povrni! Res ste velikodušno segli v žep, saj dar s tremi številkami ne pride ravno vsaki dan. Bog daj, da bi Vaš dober zgled še druge navdušil, da bi Vam sledili. Še enkrat prav iz srca iskrena zahvala, enako ostalim dobrotnikom širom Avstralije, bodočim pa tudi že zdaj hvaležni Bog plačaj! P. Valerijan Visoko je zlezla s. Mirjani z nekaj korajžnimi fanti . . . (Iz izleta v Kianio) 2 1$ s c h Vetrov ŠTEVILO KATOLIČANOV v ZDA je po uradnem Poročilu ob koncu leta 1971 48,390.000 — 23,3% vse-Sa prebivalstva. A v tem številu niso vključeni tisti, ki imajo zgolj katoliški krstni list. Tu gre za število praktičnih katoličanov, ki so vpisani v svojih farah in redno vrše svoje verske dolžnosti. Ostalih katoličanov s krst-rillri listom je gotovo še precej milijonov — pa niso mč užaljeni, če niso všteti v statistiki; dobro vedo, da krstni list brez praktičnega življenja ni dovolj. Med nami pa so mnogi, ki mislijo ravno nasprotno. Do dna duše bi bili užaljeni, če bi jih izpustil iz seznama katoliških Slovencev. Tolikokrat sem že slišal: “Rodil sem se kot katoličan in umreti hočem kot katoličan! . . Lepo in prav! Kaj pa vmes? Dolga leta brez zakramentov, brez praktičnega zgleda mlajšim, z nedeljsko mašo le ob priliki . . . Krščanstvo brez sadu, ki bi v vsaki statistiki pomenilo res samo številko. DR. JANEZ JANEŽ, misijonski zdravnik na Formozi — Taiwanu, nam je seveda že desetletja znan vsaj P° imenu. Tudi vemo, kako se mu je posrečilo uiti smrti leta 1945 pod slovenskimi komunisti. Rešil se je Prav čudežno, in držal dano obljubo: odšel je v mi-SlJone na Kitajsko. Tudi od tam je moral bežati pred komunisti. Na Formozi je šele dosegel svoj cilj. Njegovo ogromno uspešno delo je letos 2. julija opisalo yatikansko glasilo OSSERVATORE ROMANO. Članek todi pravi, da dr. Janež opravi letno do 3.000 operacij vseh vrst, vse popolnoma brezplačno. List ugotavlja: Dr. Janež, čeprav le laični misijonar, je duša vsega misijonskega dela na Formozi in uživa izredno spoštovanje in zaupanje vseh zdravnikov, duhovnikov, bolničarjev in oblasti. V NEMČIJI JE UMRL konec julija letos župnik Teodor Tensundem, eden tistih nemških duhovnikov, ki so se v svoji lastni domovini skoraj poslovenili. Dočakal je 82 let življenja. Bilo je še pred prvo svetovno v°jno, da je spoznal Slovence, ki so si v Nemčiji služili ^ruh, pa niso imeli s seboj lastnih duhovnikov. Želel 11,11 je pomagati, pa najprej se je pač moral naučiti njihove govorice. Za več mesecev je odšel v Vipavo k Ondotnemu župniku in se praktično vadil v slovenščini. J^ončno jo je obvladal tako dobro, da je naš jezik ne le gladko govoril, ampak tudi pravilno pisal. Vse do smrti je bil pripravljen pomagati Slovencem v dušnem 'n telesnem pogledu. Obe slovenski škofiji sta ga že davno poprej odlikovali z duhovniškimi častmi, ki jih ]e vsekakor zelo zaslužil. Pri pogrebu je bilo tudi več slovenskih duhovnikov in laičnih vernikov. O BASKIH, NARODU v severni Španiji, poprečen lovenec malo ve. Argentinski VESTNIK ZDSPB ima ® njih članek pod naslovom: Baski v boju za svojo svo-°do- Zaključuje takole: “Španska centralistična vlada Se bori zoper upravičene zahteve Baskov približno tako, kot nekdaj fašistični Rim zoper Slovence: s posebnimi sodišči v obrambo države. Španija mora spremeniti svoj obraz, če hoče najti samo sebe. General Franco je ob svojem času brez dvoma Španijo obvaroval brez-boštva in rdeče diktature; toda to mu ne daje pravice, da 32 let po svoji zmagi še vedno vztraja na svojem osebnem režimu, zavitem v neko katolištvo španskega tipa in se proglaša za varuha reda.” “NA DOLGO POT"’ bo naslov novi knjigi, ki jo je spisal dr. Ludovik Puš v Nev/ Yorku in je menda že v tisku. Avtor opisuje v njej begunsko pot tisočev Slovencev čez Ljubelj leta 1945 in njihovo nadaljnjo usodo. S svojo novo knjigo pač hoče reči dr. Puš slovenskim bravcem z besedami prof. Lapuha v Trstu: Težke so moje besede in iz žalosti jih govorim. A pravico imate — in tudi dolžnost, poznati minulost. Kako boste drugače razumeli naš čas? Kako boste sicer razumeli v molk prisiljeno človeško bolečino? INDIJANCI po vsem ameriškem kontinentu, od severne Kanade do najbolj južnega konca Argentine, so prav tako na svojih mestih “aborigini” — prvotni prebivalci — kakor naši črnci v Avstraliji. Slovenci dandanes po svetu in v Ameriki sami vemo o njih na splošno manj, kot so vedeli naši predniki v Baragovih časih. Redko najdemo kaj v tisku o Indijancih, najmanj menda o onih v Združenih državah. In še tisto malo se bavi z njimi največ v smislu “folklore”. Pokažejo jih najrajši kot nekaj, kar je prav za prav bilo, zanimivo je pa vendar še. Ne bo dolgo, ko bo izginilo. Vendar — število Indijancev polagoma narašča, nočejo izginiti. Samo o državi New Mexico pove poročilo, da tam živi do 50.000 Indijancev. Nadaljnji tisoči seveda v drugih državah. Za avstralske črnce pa računajo, da. jih je vseh skupaj le 150 tisoč. Pa tudi njihovo število v primeri z belimi naseljenci polagoma narašča, zlasti če odštejemo prirastek, ki ga daje Avstraliji emigracija. ODLIČNO KNJIGO O TRSTU je napisal v angleščini slovenski rojak Bogdan Novak, profesor na univerzi v Toledu, Ohio. Naslov: TRIESTE 1941-1954. Knjigo je založila univerza v Chicagu skupno za Ameriko in Anglijo. Šteje 526 strani in stane $16.50. V največjih revijah, ki se bavijo z razmerami v Vzhodni Evropi, je naletela na odlične ocene. Zdaj jo prevajajo tudi v italijanščino in bo izšla v založbi Mursia v Milanu. Chicaška univerza je omenjeni založbi prodala avtorske pravice za italijanski prevod. EVROPA POSTAJA MOČNA. Deset zahodno-evrop-skih držav, združenih v Skupnem evropskem trgu, bo od prihodnjega leta dalje kontroliralo približno polovico celotne svetovne trgovine. To bo imelo in že ima velike, naravnost nepreračunljive diplomatske posledice. Saj bo ta Evropska skupnost največja gospodarska sila na svetu. Pričakujejo, da bo zahodna Evropa imela tudi veliko besedo na evropski varnostni konferenci, ki jo na pritisk Sovjetske zveze le mislijo sklicati, čeprav so jo že leta odrivali. AFRIŠKA DRAVA TANZAMA v našem uredništvu ni kaj prida znana. Najbrž tudi našim naročnikom ne. Nedavno je pa na isti dan vzbudila našo pozornost z dveh strani. Oglasil se nam je slovenski misijonar g. Edvard Roberts, ki uspešno deluje v Tanzaniji. Pred leti je odšel tja iz Amerike. — V neki časniški notici pa smo brali, da je mariborska "Metalka” sklenila pogodbo s Ti-nzanijo o dobavi opreme preko tri milijone dolarjev vrednosti. Gre za opremo hidrocentrale v mestu Dar Es Sallam. Metalka dobavlja cevovode, žerjave in zapornice. V cbrat pride hidrocentrala v teku dveh ali treh let. — Dvojna, zelo različna podjetnost slovenskih ljudi na tleh komaj poznane afriške države .. . MISIJONAR ANDREJ MAJCEN, slovenski salezijanec, že nad dvajset let zelo uspešno deluje v Vietnamu. Začel je v severnem delu dežele, prav v Hanoju. Od tam so ga komunisti izgnali skupaj s 300 sirotami, ki jih je oskrboval v salezijanskem zavodu. Sebe in otroke je nastanil v južnem Vietnamu, moral sprejeti različne službe pod naredbami svojega reda. prestal pa tudi težke bolezni. Letos so ga predstojniki poslali na okrevanje v Italijo, pred odhodom je pa doživel presenečenje. Vlada Južnega Vietnama mu je za njegove zasluge v deželi podelila odlikovanje prvega razreda. Poklicali so ga v vladno palačo, kjer mu je minister za socialno r.krbstvo osebno pripel medaljo. Potem je pa še ministrstvo za šolstvo pristavilo svoj lonček in misijonarju poslalo krasno diplomo za zasluge pri tehnični šolski vzgoji. POMEMBNA STOLETNICA v Avstraliji: zgraditev “električnega telegrafa” med Darwinom in Adelaido, odnosno Port Augusto. V zvezi s to napravo slovi ime Charies Todd, ki ima največ zaslug pri tem podjetju. Bilo je ogromno delo, dokončano leta 1872, ki je zahtevalo od delovodij in delavcev pravo junaštvo. Tele-grafsk * linija je presekala Avstralijo čez sredo, speljali so jo preko tedaj komaj poznanega sveta, v težko znosnem podnebju in med neprestanimi sovražnostmi črncev. Ta telegraf je potem kmalu povezal Avstralijo Z ostalim svetom in novice so začele prihajati od vseh strani. Do tedaj je prihajala pošta lc po ladjah, v Avstraliji sami pa le po morju in po vpregah ali jahačih po suhem. Prav je zapisal nekdo: Danes, ko je ves svet tesno povezan po vseh mogočih občilih, komaj še mislimo na to, da je moral nekoč biti vsemu temu — začetek. OSEMDESET MILIJONOV mladih ljudi, po letih med 15 in 25. premere današnja Evropa, ugotavljajo razne statistike. Odgovorni po svetu se sprašujejo, kakšen duh veje med temi mladimi ljudmi. Kaj obetajo evropski prihodnosti? Znani dnevnik The Nevv York Times in neka socialna ustanova v Nemčiji sta izvedla med njimi tozadevno anketo z mnogimi vprašanji. Ali je prepad med mlado generacijo in starejšo danes res tako globok, kot je nekako splošno sprejeto mnenje med starejšimi? Ali je res mlada generacija nabita z revolucionarno nastrojenostjo? In tako dalje. Izid ankete je pokazal, da je med mladimi res veliko nezadovoljnosti nad tem, kako je urejena in kako ravna današnja človeška družba. Toda ogromna večina mladih ne misli na razna nasilja, revolucije, neprestane javne proteste, pač pa se skuša s svojimi idejami čimprej uveljaviti na odgovornih mestih poleg starejših in po tej poti z dialogom doseči spremembe, ki so nujno potrebne. KOMUNIZEM, KOT GA JAZ POZNAM je naslov angleško pisani knjigi, ki jo je v Ameriki izdal slovenski duhovnik Vladimir Kozina. V svoji knjigi opisuje divjanje komunistov med zadnjo vojno v Sloveniji, zlasti ob Savi pod Ljubljano. Pisatelj je sam komaj ušel mučeniški smrti, ko so komunisti zajeli Kozinovo družino in jo kruto pobili. Poleg opisa teh strašnih dogodkov pisatelj odlično analizira komunistične nauke, propagando in taktiko. V Ameriki je Kozinova knjiga marsikomu odprla oči za nevarnost komunizma, zdaj je izšla tudi v slovenščini in sicer v Buenos Airesu. Prevedel jo je prof. Gerzinič, založil pa dr. F. Žakelj VIKTORIJSKIM SLOVENCEM NORTH MELBOURNE, 189 Boundarj Road. MALVERN, 329 6144 1382 High Street, SPRINGVALE-DANDENONG, 50 4720 505 Princes Highway, Noble Park, 546 7860 | MENTONE, 1 3 Station Street. FRANKSTON, 93 2460 232 Cranboume Road. 781 2115 NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA KOTIČEK NAŠIH MALIH OBISK “Dobro jutro, PONEDELJEK, je žc TOREK morda \ stal?” “Prav zares, soseda SREDA, dobro se je nasmrčal. Pa prišel je ponj ČETRTEK, ujec PETEK ga je spremljal, na križišču sredi pola srečala jih je SOBOTA. Pripeljala je mesarja in zaklali so komarja. Naredil je krvavice, klobasice, pečenice, zraven dali sodček zelja — to prijetna bo NEDELJA!” (Albert Širok) NAŠ IZLET V KIAMO V ponedeljek med počitnicami smo šli na izlet. Iz Veselovega smo šli z avtobusom v Wollongong in naprej v Kiamo. Dolgo pot smo si krajšali z igrami. Ko smo prišli tja, smo bili že lačni in smo imeli kosilo. Po kosilu smo se igrali, kdor je hotel, pa je šel v Marine Land gledat zanimive morske živali: ribe in ^elve. Posebno zanimiv je bil oetopus. Tam je bilo veliko mesta za otroke in tudi skal, da smo plezali P° njih. Potem smo šli gledat, kako morje vodo ven meče. Naš pater je slikal nas in tudi vodo, ko je favno ven pnšla. Vsi smo bili veseli in nekaj slik je prav smešnih. Sestre so bile prvič z nami. Za vse je bil izlet zelo 'eP in smo se zares razvedrili. — Martin Konda, Con-c°rd, N.SAV. Račke v vodi se igrajo in pastirček mir ima, pa zapiska na piščalko prav veselega srca. Alenka Žigon, Cabramatta, N.SAV. Draga Alenka! Hvala za poslani pesmici. Kot vidiš, Sem eno objavil, za daljšo pa v tej številki ni bilo Več prostora. Če se ne motim, imaš komaj osem ali devet let, pa si se celo že na pesmice spravila. Česti-ti in ti želim, da bi jih še veliko napisala v ^lv!jcnju. I.e pridna bodi in še kaj pošlji! — Urednik. Tokrat ste me pa kar vsi otroci pustili na cedilu (ali pa starši in učitelji slovenskih šol . . .): niti eden mi ni ustregel ter kaj napisal o očetovskem dnevu. Pa še nagrado sem obljubil za najboljši spis. To mi pa res ne gre v račun. Ta stran je Kotiček naših malih, ne urednikov! Poboljšati se morate! ŠOLSKA ZGODBICA. — Učiteljica razlaga otrokom, kako zelo nam je potrebna povrtnina, med drugim tudi korenček: “Če boste jedli veliko rdečega korenčka, boste imeli lepe in zdrave oči . . .” Tonček pa se oglasi: “Aha, zdaj pa vem, zakaj zajčki ne nosijo očal!” DRAGI OTROCI! Danes sem mislil skočiti zopet v N.SAV. po kakega slovenskega fanta ali dekle. Ker ni od tam odgovora in slike (Upam, da jim ni zmanjkalo mladilr, ki še znajo slovensko, Bog ne daj!), gremo pa zopet v Južno Avstralijo. Predstavljam Vam CVETKO PAHORJEVO, ki živi še pri starših v Rojal Parku. Ade-laide. Starši so doma iz Slovenskega Primorja. V Trstu je bila rojena leta 1953 in leto kasneje so se Pahorjevi izselili v Avstralijo. Cvetka je imela torej komaj eno leto, ko je prišla v novo deželo. Prvič sem jo srečal v gozdnem naselju Nangwarr> pri Mt. Cambier-ju kot zelo majhno, pridna je pa bila že takrat, tako doma kakor v šoli. Ko so se preselili v Adelaido, je s šolo nadaljevala. Danes obiskuje Teachers College. katerega bo končala prihodnje leto. Nič ne dvomim, da z lepim uspehom. Postala bo učiteljica. Cvetka se v šoli uči druge jezike, doma pa se je brez slovenske šole naučila slovenski jezik. Nič jo ni sram povedati, da je Slovenka. Če zna mami pomagati speči tudi slovensko potico — tega Vam pa ne znam povedati. Njen brat Jože — še študent — tudi še ni pozabil jezika svojih staršev. Ko je bil še Jožek, me je pri mami po slovensko obdolžil, da sem si zlomil vrat in nosim na njem obvezo, ko me je videl s kolarjem. Gotovo se še spominja tistega prvega sreča nja. MONA V ALE, N.S.W. — To leto se je nabralo kar veliko raznih jubilejev. Koliko so jih objavile samo naše drage MISLI. Tudi naša družina se je spomnila posebnega jubileja, ki so ga res sicer praznovali v domovini, a v duhu smo bili tudi mi tam. Moja draga oče in mati. Andrej in Marija FABJAN, sta obhajala ZLATO POROKO. Bilo je letos 11. junija, slavila pa sta v Batah pri Grgarju. Petdeset let zglednega skupnega življenja je res vredno slaviti. Naša zlatoporočenca sta zredila in vzgojila v zakonu osem otrok. Trdo je bilo treba delati na kmetiji, da sta preživela tako veliko družino. Pri vsemu trudu in delu pa sta vselej zaupala na božjo pomoč. Pri Sveto-gorski Materi božji sta iskala tolažbo in vodstvo, kadar so prišle težave. Če je zaradi družine mati morala ostati doma, oče je z rožnim vencem v roki zbrano pešačil na Sveto Goro. Bog vedi kolikokrat je prehodil to pot in z vsem zaupanjem pokleknil pred Marijin milostni oltar v prošnjah za svojo družino. Bog naj obema povrne za vse, kar sta dobrega storila tudi za župnijo in domačo cerkev! Lahko rečem brez pretiravanja, da ni bilo dneva, ko bi v našem domu ne molili trikrat na dan angelsko češčenje, pred vsako jedjo, vsak večer pa družinski rožni venec z litanijami Matere božje, ki smo jih znali prav vsi v družini na pamet. Nikdar ni smelo biti IZ' govora, da ni časa ali da smo zaspani. Lepi so spomini na zimske večere, ko smo sedeli vsi skupaj v topleni kotičku vsak pri svojem delu: šivali, pletli nogavice itd. . . ., eden izmed nas pa je naprej molil. Teh večerov gotovo nihče od nas otrok nikdar ne bo pozabil. Vsi smo že poročeni in s svojimi družinami: dva sva v Avstraliji (sin in hči), ena hči je v Ameriki, ostali pa v domačem kraju. Vseh vnukov je že devetnajst-Zlatoporočenca še vedno živita na domu v Batah s starejšim sinom in njegovo družino. Dragim staršem želim ob zlatem jubileju še mnogo let zdravja in zadovoljnega življenja. Tako lep zgled sta nam dala. Hvala zanj in hvala za vse drugo, kar sta nama dala v življenju. — Lepe pozdrave tudi vsem bravcem MISLI! — Pavla Fabian. TURISTIČNA AGENCIJA PRIDITE OSEBNO, TELEFONIRAJTE ALI PIŠITE: Theodore Travel Service P7L 66 Oxford St., (Darlinghurst), Sydney, 2010. Tel.: 33-4155 • mi smo uradni zastopniki letalskih in pomorskih družb • pri nas dobite najcenejše možne vozne karte # urejujemo rezervacije za vsa potovanja po morju in zraku — širom sveta # izpolnujemo obrazce za potne liste, vize in druge dokumente — brezplačno. # organiziramo prihod vaših sorodnikov in prijateljev v Avstralijo • geslo naše agencije je: resnost, poštenje in sigurnost. V uradu: RATKO OLIP PUTNIK VAŠA PRVA TURISTIČNA AGENCIJA Vam more nuditi odlične ugodnosti in najnizje cene za vse vrste potovanj, za skupinska potovanja pa še posebne popuste. :jc Kdor želi, more za potovanje v Jugoslavijo in nazaj izbrati >{- Na izbiro so seveda tudi druge zračne in morske linije za potovanje kamor koli po svetu. Dokumente za Vaše potovanje in dokumente za prihod Vaših rojakov v Avstralijo urejujemo brezplačno. MELBOURNE — BEOGRAD — MELBOURNE ali tudi samo na eno stran. MELBOURNE — RIM — LJUBLJANA — ZAGREB POTOVANJE OKROG SVETA SAMO $718.10 (Melbourne — Amerika — Jugoslavija — Melbourne) POSLUŽUJTE SE VASE POTNIŠKE AGENCIJE 72 Smith Street, COLLINGVVOOD, Melbourne POSLUJEMO VSAK DAN, TUDI OB SOBOTAH, OD 9. — 7. TELEFONI: 419-1584, 419-2163, 41-5978, 44-6733 V uradu: P. Nikolich, N. Nakova, M. Nikolich in I. Adamič PRAHRAN, Vic. — Morda bi mi uredništvo znalo Povedati, kdaj bi lahko poslušal slovensko oddajo GLASA AMERIKE. Sem ujel že nekaj teh radijskih °ddaj, a vedno v drugem jeziku, le v našem ne. Sicer vprašujem mogoče preveč, vsaj poskusil bom, saj pra-vijo, da beseda ni konj. Iskrene pozdrave — Ivan Brajdot. Srečo imaš, Ivan! Ko bi me vprašal pred dvema tednoma, bi moral v Ameriko pisati, da bi Ti dal odgovor. Sem pa malo pred Tvojim pismom dobil pošto 'z ZDA, ki se glasi: “ . . . V eni zadnjih AMERIŠKIH domovin sem opazil, da nekdo iz Avstralije špranje, kdaj oddaja GLAS AMERIKE v slovenščini. Morda zanima tudi koga izmed bravcev MISLI, zato bi bilo prav, če vtakneš to v naslednjo številko: Slovenske oddaje so od 4:00 do 4.15 GMT (Greenvvich Time) od 5:45 do 6:00 GMT. Ne vem, če se pri Vas v Avstraliji sliši, ker je pri Vas takrat najbrž dan. Po ljubljanskem času bi to bilo ob 5 uri in ob 6:45 zjutraj. Cas se zdi neroden za Slovenijo, v resnici je pa najboljši čas, ker takrat ljudje vstajajo in se odpravljajo na delo. Za mnoge, ki poslušajo ob petih, so naša poučila prva . . .” Tako moj prijatelj, ki je pri VOICE AMERICA v Washingtonu uslužben. Kot bi vedel, da bom prejel tudi Tvoje pismo z vprašanjem . . . Kdaj so oddaje po našem času, boš pa menda že sam izračunal. Pozdrav! — Urednik. DAPTO, N.S.W. — Ko smo brali članek našega syd-neyskega posinovljenca, afriškega misijonarja p. Evgena, kako ima skrbi z vodnjakom in pitno vodo, smo sklenili poslati svoj dar v ta namen. Saj je tudi nam takrat p. Bernard pomagal, ko smo bili brez vode, pa četudi sredi civilizacije. Dobro se še spominjam, kako sem prala v isti vodi najprej solato, potem pa še krompir, končno pa umazano vodo nesla na vrt in prilila zelenjavi. In to je bilo komaj pred enajstimi leti ter sredi civilizacije. Tam v Afriki pa poleg vode še vse drugo manjka . . . Lepo pozdrav in vse dobro! — Družina Johana in Albine Konrad. AUCKLAND, Nova Zelandija. — Naj se tudi jaz spet enkrat oglasim. Že dolgo let sem naročnik in MISLI zelo rad prebiram. Svoj dom sem si postavil v Aucklandu, ki je zelo podoben Sydneyu, le prebivalcev je samo okoli 700.000. Dalmatincev je tu precej in dobro so organizirani. Slovenca pa od takrat, ko sem sc preselil iz Sydneya, tukaj še nisem srečal. Če je kateri v bližini in uprava MISLI ve zanj. hi bil zelo vesel, da bi se spoznali. Vsaj kakšno nedeljo bi morda lahko prišli skupaj, raztegnil bi harmoniko in bi se imeli prijetno domače. Če bo kdaj kaka prilika, napišite v MISLIH kaj o mormonih, kakor ste svoj čas o Jehovskih pričah. Vera se je menda začela v ZDA in imajo svoje cerkve tudi po Avstraliji in Novi Zelandiji. Nič bi ne bilo napak, če bi tudi bravci MISLI zvedeli kaj o njih. Tudi mormoni hodijo po hišah in skušajo pridobiti nove člane. Vse naročnike dragih MISLI prav iz srca pozdravljam! — Mario Abram. DENILIQUIN, N.S.W. — Ko sem prejela septembrske MISLI, sem začela takoj pri zadnji strani. Spravila sem se na “Stebriček" in ga rešila. Mogoče bom celo izžrebana? — Naj obenem omenim, da nam je naš mesečnik vedno dobrodošel in ga komaj čakamo. Takoj ga preberem, zvečer pa z njim razveselim mo-žička. Vedno je v MISLIH toliko zanimivega v člankih in novicah. Pišem iz kraja, o katerem pravi moja prijateljica Anica, da “tudi Bog ni šel skozi”. Pa verjemite, da to ne bo držalo, smo pa menda res nekako Bogu za hrbtom. A naš Deniliquin je kar poznan, četudi ni kje bliže Sydneya ali Melbourna. Imamo vsaj mir, ki ga velika mesta nimajo, to je pa tudi nekaj. Tople pozdrave vsem! — Slavka Lumbar. ■ a • TEL. 47-2363 TEL. 47-2363 \ i STANISLAV FRANK I ■ ■ 174 Rosetvater Tcrracc. OTTO\VAY, S. A. 5013 m • ! LICENSED LAND AGENT: j ■ Posreduje pri nakupu in prodaji zemljišč in hiš.; ■ DARILNE POŠILJKE v Jugoslavijo posreduje! ; redno in po zmerni ceni. ; ■ • • SERVICE ZA LISTINE: napravi vam razne do-; I kumente, pooblastila, testamente itd. m • I ROJAKI! S polnim zaupanjem se obračajte na nas; I v teh zadevah! ' m • j TEL. 47-2363 TEL. 47-2363 • KEVV, Vic. — Tudi jaz se želim enkrat oglasiti v našem priljubljenem listu MISLI. Moj glavni namen je povedati v teh vrsticah bravcem, kakšno je moje mnenje o sveti maši na domu. Nekaj tednov je minilo, ko sem imela priliko zanjo: v svoj skromni domek sem povabila patra, sestre in nekaj najbližjih znancev. Bil je zelo lep večer, ki ga človek z najboljšimi občutki ohrani za vselej v spominu. Mnogim je nerodno, da bi imeli mašo doma, ker mislijo, koliko je priprav itd. ... Pa mislim, da nikomur ne bo žal, če se bo PHOTO STUDIO E R I C 267 High St., PRESTON, Vic. 3072 Tel. 480-1451 (ob vsakem času) Izdelava prvorazrednih fotografij za: — POROKE — — KRSTE — — RAZNE DRUŽINSKE SVEČANOSTI — Seveda tudi za reprodukcije in povečave (črno-bele in barvne) sc vam toplo priporoča VAŠ DOMAČI FOTOGRAF Nevestam posojamo brezplačno poročne obleke V zalogi imamo tudi cvetje, poročne vence, bonbonjere in ostale poročne potrebščine. Seveda govorimo slovensko Odprto tudi ob sobotah in nedeljah ŽELITE Ij |' urediti in olepšati kuhinjo ali kopalnico? || !; Obrnite se na domače podjetje (! |! MARTIN ADAMIČ : 8 Dixon Street, Malvern, Vic. 3144 :: Telefon: 50-3905 w V razprodaji imamo veliko zalogo Jj keramičnih ploščic vseh vrst po zelo j; zmerni ceni. !| ■ Priporočamo s^ za večja ali manjša dela! i '****+.******* ******** * j********************* potrudil in bo en večer žrtvoval za družinsko mašo. Priprav ni skoraj ncbenih, lc pravega duha in dobre vel je je treba. Mi vsi smo bili vzgojeni v krščanskem duhu — hvala našim debrim staršem, predvsem materam, naj bedo ži\e ali že pokojne. Ako nas ta njihova dediščina spremlja kjer koli že hodimo po svetu, bomo tudi v tujini ohranili vero. Prav dogodek maše na domu je nekaj, česar še nismo nikoli doživeli in nam brez dvema lahko poglobi in utrdi zvezo v Bogom. Lepo je biti tako blizu oltarne mize, lažje je zares sodelovati in sladka je zavest, da se daritev dogaja v tvoji hiši. Da je včasih prišel duhovnik v hišo z Rešnjim Telesom, je moral biti kdo od družine na smrt bolan. Danes pa nas zdrave obišče Bog sam na domu, kjer ga lahko tudi z veseljem sprejmemo. Hvaležni bodimo, da se nam je tako približal! Zato kar korajžno vzemite patrovo vabilo, ali bolje: sami ga povabite za mašo na domu! Ne bo vam žal. Vsem bralcem MISLI lep pozdrav — Francka Anžin. Po vesteh iz Adelaide je tam v septembru umrl naš naročnik VELIMIR POTNIK. R.I.P. Več prihodnjič. Ur. SLOVENSKE MESNICE ZA WOLLONGONG, N.S.VV. IN OKOLICO TONFS BUTCHERY 20 Lagoon St.. BARRACK POINT (Tel. 95-1752) 38 Princes Highway, FAIRY MEADOVV in 303A Crown St., HOSPITAL HILL, \V. \Vollongong Lastnika Toni in Reinhild OBERMAN priporočata vsakovrstne mesne izdelke: kranjske klobase, ogrske salame, šunke, slanino, sveže in prekajeno meso itd. Vse po najboljšem okusu in najnižjih cenah. Prepričajte se in opozorite na nas svoje prijatelje! Razumemo vse jezike okoliških ljudi! ŠOFERSKI POUK V SLOVENŠČINI ■ ■ Nudi ga vam z veseljem “FRANK’S j AVTO ŠOLA” j 32 THE BOULEVARD, FAIRFIELD WEST, 2165; n.s.w. : TELEFON: 72-1583 \ Z Želite domačo postrežbo po zmerni ceni in v ! slovenskem jeziku? CONTINENTAL GALA i; RESTAURANT |! 201 Brunsvvick Street, FITZROY, Victoria ;> Vam je na razpolago vsak dan od 12 — 2 ;; in od 5 — 9:30 — razen ob nedeljah ; Za posebne prilike (poroke, krstitke, rojstne '! dneve, obletnice . . .) se pogovorite z lastnikom! • Prostora je za štirideset oseb. 1; ' Priporočata se : EMIL in STANISLAVA FATOVIČ Telefon: 41 3651 TISKARNA POLYPRINT PTY. LTD. 7a RA1LWAY PLAČE, RICHMOND, VIC. 3121 TEL. 42-7417 se priporoča melbournskim Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela PHOTO STUDIO VARDAR 108 GERTRUDE STREET, FITZROY, MELBOURNE, VIC. (blizu je Exibition Building) TELEFON: 41-5978 — DOMA: 44-6733 IZDELUJE: prvorazredne fotografije vseh vrst, svatbene, družinske ,razne. Preslikava in povečuje fotografije, čmo-bclc in barvne. POSOJA BREZPLAČNO SVATBENA OBLAČILA. Pri nas dobite lahko tudi poročne vence in cvetje ter ostale poročne potrebščine. Odprto vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah od 9—6. Govorimo slovensko Po sedmi uri zvečer se glede svatb dogovorite po telefonu: 44-6733. PAUL NIKOLICH KRIŽANKA (Pavel Vavken) Reditve,. .pošljite najkasneje do 30. oktobra na ured 'ništvo. ‘Žreb bo določil nagrajenca. Vodoravno: 1. nasprotje cd mraza; 8. ljubka morska žival; 9. skušnja; 10. če ni zunaj, je . . . 11. ime celine; 15. druga beseda za vsak; 17. eden dnevnih obrokov hrane; 20. članica redovne družbe, ki se posveča vzgoji ženske mladine; 24. vidni poglavar katoliške Cerkve; 25. duhovniška obleka; 26. pletene košare za nošnjo na glavah; 27. stražnica na meji. Navpično: 2. z ljudskim štetjem napravijo o prebivalstvu; 3. staro ime za gostilničarja; 4. ime meseca v letu; 5. južni sadež; 6. tudi MISLI imajo; 7. italijansko ime za Henrika; 12. hitro, spretno; 13. tuja beseda za gledališkega ali filmskega igravca; 14. moško ime v 3. sklonu ednine; 16. predmet, ki ga mečejo v panogi športa; 17. prepis, odtis; 18. vodni hlapi; 19. lugov, alkaličen; 21. vrv v domačem govoru: 22. tekočinska mera; 23. ploha. REŠITEV "STEBRIČKA” SEPTEMBRSKE ŠTEVILKE Kdor je znal namesto pik med besedami vstaviti pravilne črke, je po sredi navzdol dobil imena treh slovenskih rek: DRAVA — SAVA — SOČA. Pravilno so uganko rešili: Sr. Ema, Sr. Silvestra, Ana Rezelj, Vinko Jager, Francka Anžin, Danilo Zu-odar, Slavka Lumbar, Alenka in Eva Žigon, Ivanka Žabkar, Albina Konrad, Ivanka Krempl, Angela Lilija in Anica Šajn. Žreb je določil nagrado Slavki Lumbar. Božič bo kmalu tu CENIK STANDARD DARILNIH P1K E10 V _ Dr. j. KOCE 3 BEATRICE STREET, KEW, VIC., 3101 — Telefon: 86-8076 NAJSTAREJŠE IN NAJSOLIDNEJŠE SLOVENSKE TVRDKE V AVSTRALIJI Pohitite z naročili! Jamčim, da vsak paket vsebuje samo prvovrstno blago. V CENAH PAKETOV JE VKLJUČENA IN VŠTETA CARINA IN VAŠI DOMA BODO DOBILI PAKET POPOLNOMA BREZPLAČNO V ROKE. Letos ga bodo Se prav posebno veseli, saj Vam je najbrž znano, da so se živila v Jugoslaviji zapet zelo podražila. Vsi paketi so standard paketi in ne morem vpoitevati sprememb. Edino lahko predlagate, naj bo v paketu sladkor v kristalu namesto sladkorja v kockah in makaroni namesto špagetov. Obenem z naročilom pošljite Money order. Gotov denar tudi lahko pošljete, toda samo v priporočenem pismu (registered letter). PAKET št. 1: li kg riža Splendor 1 kg kave Santos Prima i kg finih keksov i kg kakava 1 kg sladkorja v kockah 4} kg $8.00 PAKET št. 2: 1.80 kg kave Santos Prima 1 kg sladkorja kristal 100 g čokolade 2.90 kg PAKET št. 3: 1 kg kave Santos Prima 1 kg olivnega olja 2 kg riža Carolina 100 g čaja Ceylon 100 g popra v zrnju 250 g finih bonbonov 4.45 kg PAKET št. 4: 4 kg riža Carolina 1 kg mila za pranje 1 kg kave Santos Prima 1 kg svinjske masti PAKET št. 5: 2 kg kave Santos Prima PAKET št. 6: 3 kg olivnega olja 3 kg makaronov/špagetov 2 kg riža Carolina 1 kg sladkorja kristal $7.00 9 kg PAKET št. 7: $12.50 $8.00 1 kg kave Santos Prima 5 kg sladkorja kristal 5 kg makaronov/špagetov, 2 kg riža Zlato Zrno i kg popra v zrnju i kg čaja Ceylon finih 13} kg $10.00 PAKET št. 8: 2 kg kave Santos Prima 3 kg sladkorja kristal 5 kg svinjske masti 7 kg riža Carolina Ardizzone 1 kg rozin (grških sultan) PAKET št. 9: 1 kg kave Santos Prima 5 kg makaronov/špagetov, finih S kg sladkorja kristal 5 kg riža Zlato Zrno 5 kg bele moke 00, najfinejše 1 kg olivnega olja 1 kg medu 2 kg svinjske masti 1 kg rozin (grških sultan) 100 g čaja Ceylon 100 g popra 2 stroka vanilje 26 kg PAKET št. 10: $28.00 $18.00 1 kg kave Santos Prima S kg sladkorja kristal 10 kg bele moke 00, najfinejše 1 kg rozin (grških sultan) 10 kg riža Carolina Ardizzone 5 kg makaronov/špagetov, finih 1 kg olivnega olja 1 kg mila za pranje i kg toalet mila Palmolive i kg popra v zrnju i kg čaja Ceylon $12.00 18 kg $26.00 35 kg $33.00 PAKET št. 11: 2 kg kave Santos Prima 10 kg sladkorja kristal 5 kg bele moke 00, najfinejše 1 kg rozin (grških sultan) 5 kg špagetov/makaronov 5 kg riža Zlato Zrno i kg finih keksov 1 kg sira Parmezan, starega 2 kg olivnega olja 100 g popra v zrnju 100 g cimeta 100 g čaja Cejlon 200 g toalet mila Palmolive 32 kg PAKET št. 12: 10 kg 33 kg PAKET št. 13: 90 kg (dve dvojni vreči) bele moke 00 PAKET št. 14: 17 kg svinjske masti (kanta) $19.00 PAKET št. 15: 45 kg (dvojna vreča) bele moke 00 $16.00 PAKET št. 16: 4 kg svežih pomaranč (ali limon) $8.00 PAKET št. 17: 10} kg zaboj svežih pomaranč (ali limon) $14.00 PAKET št. 18: 3 kg kave Santos Prima 3 kg riža Zlato Zrno 3 kg sladkorja kristal 3 kg špagetov Fedelini 3 kg bele moke 00, najfinejše 3 kg svinjske masti 18 kg PAKET št. 19: $27.00 $39.00 45 kg (dvojna vreča) bele moke 3 kg kave Santos Prima 5 kg riža Carolina Ardizzone 10 kg sladkorja v kockah 68 kg bele moke 00, najfinejše sladkorja kristal riža Zlato Zrno špagetov/makaronov, finih kave Santos Prima holandskega sira (hleb) olivnega olja rozin (grških sultan) mila za pranje toalet mila Palmolive čaja Ceylon popra v zrnju PAKET št. 20: 10 kg bele moke 00, naj finejše 10 kg sladkorja kristal 10 kg riža Zlato Zrno 1 kg rozin (grških sultan) 2 kg olivnega olja i kg finih bonbonov 600 g finih keksov 34.10 kg $29.00 $38.00 PAKET št. 21: 10 kg bele moke 00, najfinejše 10 kg svinjske masti 10 kg riža Zlato Zrno 10 kg sladkorja kristal $32.00 40 kg $35.00 PAKET št. 22: 4 kg olivnega olja 2 kg riža Splendor 2 kg svnjske masti 8 kg $14.00 PAKET št 23: 5 kg kave Santos Prima 3 kg sladkorja kristal 3 kg sladkorja v kockah 5 kg riža Splendor i kg finih keksov i kg finih bonbonov i kg indijskega čaja i kg popra v zrnju PAKET št. 24: 3 kg kave Santos Prima 3 kg sladkorja kristal 3 kg riža Splendor 1 kg bele moke 1 kg makaronov 1 kg šunke (konzerva) 5 konzerv sardin v olju 17 kg PAKET št. 25: $27.00 $39.00 1 kg kave Santos Prima 3 kg makaronov/špagetov, finih 100 g čaja Ceylon 100 g popra 100 g cimeta 4.30 kg $8.00 PAKET št. 26: 5 kg kave Santos Prima 5 kg sladkorja v kockah 5 kg riža Zlato Zrno 5 kg makaronov/ špagetov finih i kg čaja Ceylon i kg popra v zrnju i kg čokolade 20.75 kg PAKET št. 27: $34.00 25 kg bele moke 00 10 kg sladkorja kristal 5 kg riža Carolina Ardizzone 5 kg makaronov/špagetov, finih 1 kg kave Santos Prima 46 kg PAKET št. 28: 10 kg bele moke 00 4 kg olivnega olja 5 kg sladkorja kristal 2 kg kave Santos Prima $35.00 21 kg PAKET št. 29: $27.00 18 kg $33.00 7.10 kg 1 kg kave Santos Prima 2 kg sladkorja kristal 3 kg riža Carolina Ardizzone 1 kg makaronov/špagetov, finih 100 g popra v zrnju $10.00 ZASTOPNIK ZA VICTORUO: Mrs. M. PERŠIČ 40 CROMWELL STREET, CAULF1ELD, VIC., 3162 TeLs 53-1997 ZASTOPNIK ZA N.S.W.: Mr. R. OLIP 65 MONCUR ST., VVOOLLAHRA, NAW, 2025 Tel. 32-4806 ZAST. ZA QUEENSLAND: Mr. J. PRIMOŽIČ 39 DICKENSON ST, CARINA, QLD., 4152