' 1 " 1 '■') . : ■>•. O) ■ >. • liti tli'-' f Slovenskemu ljudstvu v poduk iu zabavo. Jthaja zveler vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta da* praznik, izide „DOMOLJUB» dan poprej. Cena mu je 80 kr. ta celo leto. — Spiti in dopisi naj se pošiljajo: uredništvu ,DOMOLJUBA", Ljubljana, v aemeniških ulicah H. 2. Narobttna »n inierati pa opravniitvu wDOMOLJUBAu Vodnikove uliae it. S. — Naznanila se vtprejemajo in plačujejo po dogovoru. Štev. 3. V Ljubljani, 4. februvarija 1897. JLetnik X. fJ )L , i)B!(, ttb Ujtd m , llfl „, jrfgtvaB mobo/o'1 »\v.V.\WV»w *«M Mttfrtlatfi Shod zaupnih mož v Ljubljani in volitve. 1 t V, .J • i • , . . \tfKW " A-- i V četrtek, dnč 28. prosinca so se zbrali zaupni nim vodstvom naSe katoljsko-narodne, možje nale katolisko-narodne stranke iž vsega Kranjskega stranke. , , v Ljubljani. Zakaj? Posvetovali so se med seboj, kako Kdo pa vodi našo fy»toli8ko - narodno stranko? se bo treba ravnati ob prihodnjih državnozborskth vo- Vodstvo naSe stranke ima v rokah kakih 100 mož, ki, litvah, da nafla stranka spravi dobre, poltene može na žive in delajo po raznih krajih naSe dežele, pa so v Dunaj. Gospod vodja Po v le je vodil to posvetovanje, vedni zvezi z osrednjim volilnim odborom v Ljubljani Prta reč, o kateri smo govoriti, j* Ml kompromis Zaupni možjp so odbrali iz vsakega okrajnega glavarstva z liberalno-narodno stranko. — Kompromis je pogodba pet mož, kateri se morajo doma s svojimi rojaki posyq- med dvema človekoma ali pa med dvema strankama, tovati in v Ljubljani volilni odbor podpijrati. Kadar pri- pri kateri pogodbi vsaka stran odneha nekoliko od listih dejo posebno imenitne reči, pa vsi skup stopijo in, kar terjatev, katere ima za opravičene. Pri tem kompromisu je za prav spoznajo, to sklenejo. , , slo za Število poslancev. NaSa stranka je hotela prepu- Imena teh mož vam prinese »Domoljub« v prihod- stiti mestne poslanca liberalcem brez boja, za se pa je nji Številki. . t ; , tirjala vse poslance kmečke kurije, in to po vsi pravici, Konečno so sa zaupni možje Se razgoyaijali o ker pri zadnjih deželnozborskih volitvah so bili jzvoljeni tistih možeh, ki bi bili dobri sa poslance. Ker niso *e. povsod nasi poslanci. Ker pa liberalna stranka ni hotela nič trdno sklenili in se bodo se doma na dalje posve- v tem nlfl odnehati in je celo za notranjske kmetiSke tovali, zato bode »Domoljubvv prihodnji Številki prinesel občine zahtevala liberalnega poslanca, so naSi zaupni vse, kar bo znanega o poslancih. „ . v..: I možje odklonili kompromis. Torej bomo imeli Prva voli peta kurija, to je peti volilni razred, volilno borbo, kakor pri zadnjih volit- Kdo je voljlec v petijturiji?, v a h v deželni zbor po vsej deželi. V peti kuriji volijo v š | mo ž jo^kiso DrugI predmet posvetovanja je bila j u g o s 1 o- s t a r i ž e 24 1 e t, ne stojč pod jeroboinali kuratorjem, vanska skupina državnih poslancev na Dunaju, ali niso preskrbljevani v javnih revnih hiSah in jim ne Tam imajo Poljaki Svoj klub ali zvezo, Čehi svoj klub, nasprotuje kak drug postaven vzrok (jfča, vojaščipa, Nemci imajo več klubov, zdaj pa pravijo, naj Se Slo- tatvina, goljufija, ali druge kaznovan« pregrehe). Torej venci in Hrvktje stopijo skupaj v eno skupino, da bodo volijo gospodarji in hlapci in dninarji; volijo mojstri in bolj močni in z večjim pridom terjali naših pravic. Ta pomočniki. V tej kuriji volijo vsi občani skupaj ; ^ko , misel ni slaba, zato so zaupni možje temu nasvetu go- imate v občini grajSčake, volijo ti v peti kuryi s kmetom, spoda dr. SuSterSiČa pritrdili, le s tem pristavkom, ako imate tovarne, volijo tovarnar in njegovj delavci da naj poslanci taodro in previdno ravnajo, da jih zviti in uradniki s kmetom. in mogočni gospodje ne zapeljejo na Škodljiva pota. Po mestnih občinah tudi vsi skupaj volijo. Jti imajo Zato so sklenili ti zaupni možje, da morajo novoizvo- 24 let; delavci, obrtniki, trgovci, uradniki in za^bnjkj, Ijeni poslanci vedno le ravnati zjedlnjeni z vstraj- hiSnl posestniki in gostačl/ Kako bomo volili v peti kuriji? P o »red.««, to en***: po volilnih možeh. Vsaka o bdi* it; mesto voli fffcj enega volilnegr. mota, ako pa je otflMj velika, pride na v«|ih 500 (petMej dufl eden volilu mož. tff. pri Občina, Id št^e dva tisoč duB, volilfRri vdjilne medle. Kako o« bodo vršile vofttve tehv volilnih rao«? Volitve volilnih mož za peto kurijo se bodo ravno tako vršile, kakor volitve volilnih mož za kmečke občine, samo s tem razločkom, da bode v pili kuriji veliko več volilcev, kakor pa v četrti kuriji, to je r kmečkih občinah. Ali bodo morali kmetje dvakrat voliti volilne može? Kmetje, bodo morali dvakrat voliti volilne može. Najprej* v peti kuriji, skupaj a hlapci, delavci hd., potem pa 8e v četrti kuriji za kmečke občine kdtor so do se, Ali bodo te obojtre volitve ni edto in i rti dan* Dal Za 5. kur. dopoldne, s»km*ob&*>p. kazite dobro, Kdaj J* tMIte ttraji* rfftarstflMr #Njavi župan, da jih ne zamudite in pojdite na voliš če vsi kot jeden mož. Koga ttaj pa volimo sa volilnega moža? Volite najmodrcjše pa skozi in skozi poštene može. Kdor zabavlja čez cerkev, škofa in duhovščino, ne more biti dober volilen mož, s takim si ne priborite nikoli sreče. Razgled po sv^etu. Pastirski Ust avstrijskih škofov. Povodom bliinjib volitev sa .državni zbor so- objavili vsi avstrijski Škofje skjipfn pHta* list, ,v.|atefeni of>e**jkjD, kaicft-ličane na važnost državnozborskih voliteV. Ker bdmo itak več poročali iz tega velevainega pastirskega pisma, v katero* Hnamo katoličani dano vo< ailo sa svoje po-stopanje pri volitvah, za danes samo omenimo, da škofje opO*tyfy>, kkko važn* so volitve v državni zbor, ker v^mv • zastopUfkov naroda sega tudi na versko, cerkveno pdljfc. Podlaga sreči narodov je vera, zato treba v pfVi vrsti vernih poslancev, takih, ki bodo imeli smisel si zboljlevanje sedanjih Bolskih razmer, sifpratllnb reševanje narodnega in go-s p o d a r s k e g a v p t a S a n j a. Posebe poživljajo Škofje kkfoliSke delavce, kf stopajo sedaj prvič na bojišče, naj volij[o katoliške moiČ, ki imajo srce za reVo in ^fottbd IJadstvk in ki so prijavljeni, Zakonitim potom se vsestranski truditi za zboljšanje delavskih razmer. — Rkpbšttti vspbdbujajo sk'of)e katoličane, naj bodo j e d It f, M le v j edinosti je zagotovljena zmaga. Ko-nečno nkfcrtjto Bkofjfe, da se Jedno zadnjih nedelj pred voBtvfitil po vs«h ftihrth cerkvsb lipoštavi sveto Rešhje Telo v ta namen, da se vr& volitve za cerkev in. d6-movido ngodbo. Dnč 2H jabuvarja prišlo Je cesarjevo pismo, katero je hlzhlniftn či j* d fi a vn i i b o r razpusčen. t predzadnji*^ so državni poslknci še sklenili postavo,' po kattfrilfriiflt dd^viU Čftnllkl kolek, in sicer s 1. marcem *. I. pri vsih onih časnikih, kil večjemu trikrat na teden Wijo, Prt dhjgib pa s 1. januvarfam I. 1898. Piftoi^f tbe«r*c bodo od 4. pa do 24. volitve po celi 27'. ma^Ca pa bWo stopili novi poslanci vkup v dittlViitibi ^bbHi. ^liidMavnfem zbora je neki minister prodajal laž za resnico, in drugi so mu viharno pritrjevali. Dem* tiatHM, da se ima bgerska za vse to, kar jo,,. An M IW, imm le liberalizmu, ne pa krščanstvu. Seveda to nikakor ni res, kajti da niso pred dobrimi 1000 leti Mažari sprejeli krščanstva, bili bi i danes ali rdzkrdpljdi IrAed ttotrf bžrodil aH bi jit M irfUr ne bilo. Na Nemškem se je te dni mudil avstrijski zunanji minister grof Goluhovsk'. Nič se ne vč, kaj, je tamiskal, a sprejeli so ga povsod prav lepo. Rusi imajo novega vnanjega ministra, Muravjev mu je ime. Ta mož je Francozom prav prijazen, Iti zato smo za nekij časa zopet gotovi, da bo ostalo v veliki politiki vse pri starem, ker novi minister bo hodil ista pota, kot njegov prednik Lobanov. Muravjev Bel. je nekoliko po svetu na ojlfd, pomudil se je, v Beroliou na Nemškem; glavni namen njegovega potovanja P» je, da se. pokaže Francozom. Naz^j gredč ustavil se je tudi na Dunaju. — Pred nekaterimi leti na Ruskem Židov niso nič kaj marali, ampak veliko so jib pognali čes mejo, za druge so pa veljale prav ostre postave. Toda sedanji »denarni« minister je mož, ki kaže Židom prijazno lice, ia zato so sezačeli židi na Ruskemprilv šopiriti. Italijani so sicer skleni'i mir z Menelikom, toda v Afriki obeta se jim zopet nova vojaka- Nekateri su danski rodovi se vedno bližje pomikajo i'aUjanskemu> ozemlju, in so prišli že precej daleč. Seveda so Italijani zelo vznemitjeni, ker komaj so sejedhega sovražnika od-križali, že Jijm sili drugi na vrat. Socijalni demokrati vedno lažejo, d» hočejo ossečiti ljudstvo, Se bi le oni zadobili gospodarstvo v svoje.roke. V Belgiji se jim je res posrečilo, dobiti precej občinskih zastopov v svojo oblast, a kdor bi mislil, da se bodo za dotične prebivalce začela že qa tem sveto mala nebesa, se j ako .moti. Kajti ti ljudje so(ravnQ tako samovoljni, kakor najhujši odiralci ljudstvi. Najbolj mastne službe dobili so njih vodje, služabnike in uradnike, ki niso,trobili v soei-jallstični rog, so pognali iz službe, občinske dohodke porabili so za štrajke in druge soc. jnamene,, le. za to ne,za kar bi jih morali. Predno je preteki? leto, bile so občinske blagajne prazne. Tako je gospodarstvo m. demokratov! špatfOi vidijo, da ne morejo s silo nlfi opraviti, in so zato zadeli Kubancem obetati, da j m dado nekaj pravic, 6e se ne bodo več puiitili. Vstaši so pa tudi le precej zdelani, in ni več prvotnega navdušenja, zato pa upsmo, da kmalu Slišimo: vojska je končana. Turki imajo hudo kri, in ne dado miru k^tijanom ns Kreti, kajti zadnji 6*8 začeli so Se zopet krvavi po- boji, ki so oplašili ljudi, dt'So pribežali it vssij v mesta. — danilu poslaoti v C*MgwM> v#dne t le ,»beij»jejo, a nspmili ,ie »iso mi$, s feptpr h> b»tf Jtl»j4Mi *t»we ksi-stjjjsuov. ,Nad samim pogaiS4)em z^psls bode eels stvar in vse bo ostslo pri starem. Listek, Vse pride na dan. (Povest. Napisal Pivtan.) (Kanec.) »K Mackovki pojdi v Robidje, ona pomagati v takih slučajih.« »Vse poskusim, • reče Boštjan in se odpravi globoko marisljen proti domu v Ročice. Nikdo ni mogel tajiti, da je vas Robidje prijazno selo. Obdana na jednl strani od pivske ravnine je po-tisnena prav v snotje grič«, raz kateri se -blišči daleč na okelu cerkvica svetega Elije. A vkljub tej pri jezni legi 'bi ne bila 'vas tako na glasu in tako Obiskovana kakor je sicer. Nekaj drugega je, kar vietie ljudi semkaj ne le s cele Pivke, temveč tudi Iz daljnih Brkinov. Oe pride« v vas po cesti od Šent Psfrla, imaS'koj na desnfr bilo pokrito s sferno. Ta prebiva, kar pfemaijo ljudje, 'stara, skljaMna ženica, de M jo kodo, ki j« ne pozna, slučajno srečal in bi se vpraSal: »Kedo bi neki bila 4a t umska V >deMI bi nehote odgovor: »Ueračica!« h vendar oaa ne prosi milo darov. Ljudje jej Hlami pri-ne<6 vsega, česar potrebuje. Po svojsm oCOtu je podedovala razun "Slamnate bajte umazano kpjlgo, in ta jo «ivi. Mfi je i nesreče pri SMial, Ma bi ena ne vedela pomoči. Jednako tč odpravljati s zagovarjanjem prepim v družini in razprtije, kakorsne si more kede iemMiti. K vsema sama jej sluti oser eguljena'ln »masen* knjiga. Kako se imenuje, v6 ona sama. Nikdo, iS tolikprijatslj njen, m bil tako sreoen, da bi bil videl, kakesna je znotraj, je-li pisana s* tiskana, je« M jezika 'kranjskega ali Jaikfisa. 3oa (jo pa tudi tako Skrivati, da ,jnj nikdo ne pride do živega. i Ta ženica je ona glasovita, od ljudij toli obiskovana Mackovka, o kateri je pripovedoval Karnel Boštjanu. Ce tudi je imel dela nad glavo, popustil je Boštjan doma vse, in se napotil v Robidje. Mackovka! je upfav nekaj premetala v skrinji — menda je spravljala svojo kttfigo, ko potrka BtfMjan na eobina vrata. »Zopet jeden. Dober zaslužek danes — komaj je odsei četrti, je *e peti tukaj. A'skrinjo poprej zaklenem, zvabiti je le kak nebofligatroba. — Noter!« Bele vstopi. »O, vi tukaj ? Krfko sem Mola videti vas ! Saj se 'jedjno « vos i povsod govori. Zares, dobro ste se obnesli ono noč. Jernič Vam mora 'biti bvaležeo. Sedite no'I* *Kai meni hvala, kaj plačilo, če vem pa pri vsem tam nesrečen«, odvrne Bofltjjan in «ede nenadovo^ea k oknu na stol. d Kako? Kaj? Nesrečni? Rakložite mi, in, če je v moji moči, pomagam vam.« Tu jej pripoveduj« Bottjan rra drobno vsekriželn težave, ki jih ima s Sčetinarji, da nočejo jtoti ta da ležijo v hlevu kakor klade. In vendar so lili pred'malo časom čili in flvrsti, da jih ai bik) mogoče ugnati, če so uili aa dvorišče . .. »Stvar je Tesna«, povzame po dolgom preoriiljevanju Mackovka, vstane in vVatneia skiitife otto staro kaftteieo v roke. »Sedaj me ne motite, 1» če vas Vpraftail, hsfcležno pogleda in -spravi ta lističa sfcrbnfeje nego hi 4>ila taa-kpvca pstaka. ■ , »In gl«d6 plodila 9« dč Boštjan nekam {riaiUivo, »kako ho?« »E, Saj . vam, da ste ubogi, fie mi 'dastei krom, samo ksono, ho že dovolj.« Boštjan jej odftsje zahtevane, setttM Mike pttslu-žene novce in kiti domov veselega srca in tvdnoga prepričan j«, da te poti ni storil sastonj. ' It- M VI. Kar ae je bilo dogodilo zadnje dni v Ročicah in Mate-novem, je bila Vsem prava uganjka. Ljudje so sklepali to in ono, a pravega ni zadel nikdo. Da so tatovi domaČi, dozdevalo se je ljudem takoj, sicer bi lopovi ne mogli vedeti, da ni pri Jerničevih gospodarja doma, in kje ima Lovrin kaj zanje shranjenega. Sodnija si je vse prizadejala, da bi prišla tej stvari do dna. Noč in dan so stikali oroiniki po okolici, a zastonj. Na Volkadina ni mislil nikdo. Kako neki? Videla ga ni živa duSa, ker jo je bil pobrisal s plenom čez soseskin paSuik in po cesti skozi vasi. Doma so poskrili vse v jamo, ki je bila izkopana v hisi, kakor je običajna pri vsakem kmetu, da se spravlja v njej krompir in drugi poljski sadeži. Noben človek ni opazil, kaj imajo notri, ne, da im-jo sploh kaj jame, ker je zakrivala vhod stara prazna skrinja. Neoega večera je sedelo pri županu v Matenovem na ognjišču lepo Število možakov, ki niso mogli strpeti zvečer doma, ampak hodevali raje ,v vas1, kjer se je izvedelo marsikaj. Mej njimi je bil tudi Lovrin. Pogovor se je sukal o zadnjih dogodkih. •Ko bi mi bili pustili saj jedno pleče, da bi imel po letu kaj za kdsoe in mlatite«, toli Lovrin; »In irhastc hlače, tiste, tiste! Cisto nove! Oh... 1« »Saj morebiti 8e dobil nazaj,« tolaži ga župan. *Ce ne prej, pa pozneje. Sodniji dandanes težko kedo uide.« »Poslušajte, kaj mi je prišlo nenadoma na misel«, oglasi se stari Belin. »Kaj, ako bi bil 10 oni Italjan ?• Vsi m začudenja spogledajo. »Saj bo Meta«, reče po kratkem molku župan. *In nihče drugi«, zagrmi okolu ognjišča. »Belin, ta jo le ugane, ta. Komu bi prišlo to na misel?« »Je-li kaj čudnega ? Celo zimo je bival pri Lovrinu. Znano mu je vse. Dovolj, da je laike krvi«, odreže se Belin in stresa ponosno pepel is pipe. •O tem mera gosposka vedeti. Takoj jutri pojdem v trg«, d6 župan. »Hej Lovrin, nikar ne toguj! Se več dobil, nego si imel.« » V tem se zaslišijo stopinje na pragu, in v vežo stopi orožnik. »Ste ga dobili, Ing-ne!« zakliče mu nasproti župan, s katerim sta bila znanca, kajti vselej, kedar je bil v vasi, oglasil se je pri njem. »Da bi ga sto hudirjev odneslo naravnost v Luci-ferjevo naročje! Toliko preglavic nam le noben lopov ni delal«. »Mi pa vemo zanj«, odvrne Belin in se ponosno potolče po prsih«. »Vse mogoče.« «Daj, Lovrin, daj! Povej, zdaj je čas! A gospod, če se vam poljubi, prisedito malo«. Orožnik, ves truden od dolge hoje, si ne d& dvakrat reči in Lovrin začne: »Morda vam je zoano, da nimamo v naSi vasi domačega tkalca. Jako nam je ustregel neki Italjan, ki j«t Jusel pred petimi leti in se ponudil, da hoče čez zimo tkati pri nas. Nastanil se je pri meni, ker imam dovolj prostora v hifli. Ljudje so mu nanosih preje, in imel je vedno obilo posla. Saj veste, da ga ni boljšega tkalca od Italjana. Spomladi, proti koncu suSoa, se je vrnil domov. To se je ponavljalo potem vsako zimo. Tudi letos je bil tukaj. Komaj je tega dva ledna, odkar je končal svoje delo in odšel. Obljubil je, da se zopet vrne za zimo, in mi je celo naročil, naj Bkrbim, da se statve ne poškodujejo. Sicer nisem dosedaj ničesar opazil, da bi rad zmikal, a Bog ve njegove misli. Znano mu je pri meni vse. Vedel je za vse kote, vedel tudi, kaj imam shranjenega v hramu. Mogoče, da se je prikradel ono noč s kakimi prijatelji uzmoviči pod hramno okno.« »Tega človeka poznam dobro. Kje je pa prav za prav doma? Pravite, da je Italjan?« začudi se {orožnik. »V Mokafonah« »V Monfalkone ste hoteli reči, ne?« »Tako nekako se glasi tista vas, da«, posele vmes župan. Orožnik zaznamuje vse v svoj zapisnik. »Znabiti da imamo pravega. A treba je hiteti«. To rekli naglo odide. Tudi ostali se razidejo domov večerjat Med potjo sune Belin Lovrina s komolcem in mu polepeče; »Kaj ne, mi jo pa uganemo! Lahko mi bos le hvaležen.« n bo D o p i s i. fz okraja ilirsko-bistriškega. Ne v Brazilijo! Tužna majka Slovenija, ki ne moreš prehraniti svojih otidk, da so primorani seliti se v daljne tuje dežele ter prodati se v suženjstvo lakomnim, brezvestnim tujcem. To sem si mislil, ko so nam listi kratko poročali, »iz te župnije se je preselilo 200, iz drage 100, iz tretje se misli v kratkem podati 50 ubogih ljudij v Brazilijo.« Stvar je zelo resna in vredna pomisleka 1 Ali ni nikakega sredstva, da bi se »prečilo početje hudobnemu, brezvestnemu človeku, ki sedi v Genovi ter od tam nastavlja mreže našemu ubo- gemu ljudstvu, katero pahne v pogubo in nesrečo, sebe 'pa ■ tujo nesrečo bogati? Kako bo oslabljen mali slovenski narod, ako se stotine Notranjcev umaknejo v nesrečno Brazi ijo. Težko so ljudje pričakovali poročil iz Amerike in sedaj imajo že mnogi pisma izseljencev. Zal, da so poročila sploh jako neugodna, zelo žalostna. Nekateri so pisali, da imajo mnogo kave in toliko pomeranč, kolikor je v Kosezah krompirja, o tem, koliko zaslužijo, koliko si prihranjujejo — o tem molčijo. Drugi bolj polteno in odkritosrčno razlagajo svoje rpljenje. Neki Vrbičan pravi, da je iivijenje v Braziliji Žalostno in trdo; drugi, Kosezec, je pisal, da Boga prosi, da bi si mogel vsaj toliko zaslužiti, da bi zopet Koseze videl. Prejeli so pismo stariii nekega dekleta iz Velike Bukovice, ki jih svari, naj za pet ran božjih ne hodijo za njo v Brazilijo, ker tamkaj »a pol nagi trinogi revne delavce z biči priganjajo na delo. Prenuki tupljan poroča domu, da se siromakom tujcem tako slabo godi, da ni mogoče popisati. Le je-denkrat na dan dobijo jesti, in sieer rit in fižol; stradajo, da se Bogo usmili. Tudi v duhovnem ozira so v Braziliji popolnoma zapuščeni. Mož, trnovski faran, je pisal, da mora vse praznike težko delati. Na Velikega Šmarna praznik se je pa uprl, in ni hotel po nobeni oeni delati in to je bila njegova sreča. Brezvestni gospodar mu je odtrgal po našem denarju 25 gld. in ga spodil iz službe. Oj, da bi ubogi ljudje vedeli, da bodo brez duhovnih milostij, brez verske pomoči živeli in umirali, gotovo ne bi tako nespametno silili v pogubljenje časno in večno. Dolga vožnja po morju; vroče, nezdravo podnebje; mrzličen zrak, slaba voda, slaba hrana, kakoržne niso naši ljudje navajeni, pičel zaslužek, trdosrčni gospodarji, popolna zapuščenost v duhovnem oziru in le marsikaj druzega naj bi vendar na*e ljudi ostralilo, da si izbijejo is glave nesrečno misel, seliti se v južno Ameriko. Iz ttrtuice, 28. jan. V dopisu iz Cirknice z dne 20. jan. beremo v »Slov. Narodu* odstavek: »Ustanov-Ijeoje konsumnih društev po kmetih je nam trgovcem, ki itak visoke davke plačigemo, velika odmika, in če se to nadalje liri, primoran bo ta in oni trgovec svojo trgovino opustiti. In kaj poreče potem država? Velik del vseh prihodkov dobiva država ravno od trgovcev, in če ti svoje patente umaknejo ali vrnejo, primorana bo ista kolikor toliko kmetom samim davke povit a t i, če hoče uspavati. To pa zapeljanim in zaslepljenim kmetom nikakor noče v glavo.* Pisalec teh vrstic gotovo ni tako neumen, da bi verjel, kar je zapisal. D&, res je, trgovci plačujejo visoke davke, toda s čegavim denarjem? Ali ne s denarjem svojih konsamentov? Torej čegav je isti denar, ki ga poberete davkarija in daoar pri trgovcih in gostilničarjih ? Ali ni denar kon-sumentov in to v Cirknici konsumentov-kmetov ? Zato kmetje ne verjamejo, če jim pripovedujete, da plačujete visoke davke, saj vendar vidijo, da plačujete z njihovim denarjem; s tujo roko je pa lahko gade loviti. In kolika skrb je vam za državo, da bi se ji slabo ne godilo, če nekateri mali trgovci patente vrnejo. 0, ne bojte se! Država si bo že znala poiskati dovolj dohodkov, če je tisoč malih trgovcev več ali manj. In če bi naposled res moral kmet nekoliko več davka plačati, kakor ga direktno plačuje sedaj? Mati bo zato res kaj več plačal, kakor Bedaj? Sedaj dosti plača, pa dostikrat ne vč, koliko, in naposled še reči ne sme, potem bo pa vwj vedel, koliko g« plača, in bo smel tudi povedati. Tisto govorjenje o plačevanji davka od strani malih trgovcev je gaipo' slepenje Se nerazsodnega ljudstva, katero ne v«, da s tem, ker pije vino, žganje, pivo, kavo itd., in daje trgovcu dobiček, tudi tisti denar daje, s katerim trgovec davek plačuje. — Ako bi bilo res, kar kvasijo naši liberalci, da se bodo namreč kmetom davki zvišali vsled našega konsomnega društva, zakaj ae vendar že niso pritožili, ko je n. pr. na Dunaji vladi pred očmi konsumno društvo, ki ima do 4 milijone prometa aa leto. V Ljubljani tudi posluje že nekaj let uradniško konsnmno društvo, pri katerem je več uradnikov, učiteljev, če se ne motimo, tudi g. c. kr. okr. glavar; torej samo če si kmetje hočejo pomagati, le takrat se bodo svilah davki? 1 Vemo dobro, zakaj slepite ljudstvo s tako budalostjo Vzrok je edino ta, ker se vam je začel moSnjiček nekoliko prazniti in ste v strahu, da se vam le bolj ne skrči, ako se ljudstvo le tesneje združi v skupno zadrugo ter vam obrne hrbet. Pilite^ karkoli hočete, a jednega utajili ne morete, da za ljudstvo ste bore malo storili, pač pa od njega obogateli, kar priča vale lepo imetje, ki so vam ga nanosili kmetje in siromaki, čim bolj bote lagali in se zaganjali v konsumno društvo, toliko bolje za nas. S podvojenimi močmi bomo delali v blagor ljudstva in pokazali, da so vam odklenkali tisti časi, ko ste delali, kar ste hoteli. Zapomnite si, da naSa doba ni ddba ločitve, ampak združenja. Pa čemu govorim slepcem o barvah? Vi le vedno tičite v liberalizmu. Bodite prepri*mni, da mu več ne pomorete na noge: »KrMansko ljuditvo vstaja, Roke si skup podaja, Nikdar ae ne omajal* Iz Mokronoga. Dragi Domoljubi Izpod podnožja Žalostne Gore menda le nisi dobil veliko novici Vesela novica ti bodi, da smo s božje pomočjo osnovali »Katoliško obrtniško društvo v Mokronogu«. Bilo je nekaj zaprek, pa Bog je pomagal, m Slo je. Prvi korak, hvala Bogu, je storjen. V nedeljo, 24. t. m., smo se drugič zbrali. Vpisali so se do malega vsi navzoči — 40 obrtnikov, deloma mojstrov, deloma pomočnikov. Načelstvo je sestavljeno tako-le: Predsednik Janez Virant, župnik; podpredsednik Janez PovSe, strojarski mojster; tajnik Jože JerSe, kaplan; blagajnik: Jože Gorup, gostilničar. Odbora ki: Peter Jerič, firev^jarski mojster; Štefan Kumer, mizarski mojster; Janez Smrekar, čevljarski mojster; Jožef Svigelj, urar. — Pri obeh posvetovanjih je sejal radeče seme blažene socijalne demokracije neki 'čevljar — socialdemokrat«. Bere »Delavca«, in veruje v rudeča socijalna nebesa na zemlji. Po navodilu • Delavčevem« bi rad razdelil svoja kopita in jih zamenjal s tisočaki kapitalistov. Tako neki zahteva pravičnost — katera? ves ti? — morda judovska. Prati, da je ves vnet za pravičnost in resnico, katera naj bi ga relila Bmole in trinožnega stolička, in ga v prihodnji socijalno demokratični državi napravila za voditelja, morda cel6 nadzornika« Jezik ima dober in govori kmetom o sooijalnih nebesih, kakor »strgan dohtar«. Tako je nekdo pravil. Zadnjič jo je pa naletel. Ko jih je slilal, kakor se spodobi, zagrmelo mu je iz 40 grl: »Ven ž njim!« Mož je postal btod, pogledal po vratih, ter šel. Tako je prav. ljudje so pa navihani. Po nesreči temu možu po domače pravijo »Ma- tek«; aU«<80 rekli: »Maček« je smetano poliaal, zato je moral vaa. Za > rad ode aaaae pri nas ni i Al. Ti pa, e slutilo to društvo samo nekatannkem, ki so ase prav kaker kamtje. Da Jdise dnuštv« v resnici načelo tazvgati ter delerak>, v duševni ia telesni prospeh kmečkega ljandstva, Jter to je prvotni namen, botalo si ja lete« nad trideset udov in to pravih kmetov — vpisati * tanko društva Teda glej jo skrbi od borove aa protpeh druHaa! V strahu, da hi .si .bralno dnaštvo izbralo drug odbor — tedaj ia sasa« gespodatva&eljaost«, oziroma az stsehu, da bi sa ne izbaonil »Slov.Narod" z »Rodoljubom« vred — odklonil je imenovani odbor vaa ude brez aariečka. Kje naj ae torej ljudstvo izobražuje? Je li ras bralno društvo ustanovljeno jedino le za naše »omi-kanee«, ki so skoraj popolnoma osamljeni v društvu; kiViivseh domačih udov — vštevši »on kance« — društvo nama nad 12. Čemu potem ima -»Km a t ij.sk o bralno društvo?« Bi li ne prjjalo bo(j: »G oapio a k o bralno draMvo ?« Toda možje je zavedajo svoje poštenosti in ikm g»h je odbor »Kmetijskega bralnega društva« tako neolikano odslovil, zato so dali temu ftinn vnadan odgovor. Zahtevali ta, da ne eamue novo društvo, h kateremu bo tudi priprosli-Junot imel pristop; in res, precej po odklonitvi od strani odbora •Kmetijskega bralnega društva« se je izvolil oanovaiai od bar. Upali je, da bo aove »Slov. katel. izobraževalno diuitvo« krepko vspe-voto na krščanski podlagi. V tem upanju nas potrjuje Mevilo »priglašenih udov — namreč piecej pri oenovaluem atomi do 64. Bog blagoalavOHU deq8t*o v korist p r i-p res temu ljudstvu! — »Hranilnica in posojilnica« lepo napreduje; prometa je v teka štirih mesecev do 26 tisoč gld., kar je veliko, ako ae pomieti, da je naj-višja avota, ki se iapoaodi, 800 gld., in vse to aanto na oacfcai 'kredit s poroštvom. R4-r. IzSfeeeifMa. iNa dopis vresmooljuknem »Rodoljubu«, v katerem e« geep. Sapnik škooijanski na tak načnven in nestumen način grdi in obtekuje, občinski zastop ia-javlja, da g. Sapnik nikdar enega krajcarja v svrho nakupa škrepMniee oi prejel, torej tndi nobenega zneska 4meti .da je občina Trnovo aa 400 gold. oškodovana. To škodo jeipaujročil.b^ši župan (Jcbenčič. Peed par leti .pričal je namreč ts .ailm mož .pravdo s nekim Unovčim posestnikom, kijoi dovelil -YadJgo#ftli cflste /nad avojo hišo, , ker mu je vsled »sipa voda eUila v stanoMtMe. A ves ugovor siromakov Ur bančna ni brigal in m jfffmetpi anripgi niao.poma-jeli. .Htban^ič je p$>«a»tpiku ,hito jwwul.in.»riielaj» je (Prihajala je kanifija «a kumisijo tako .do^go, da jo Urbanu dosovedeli, da z glavo akori tid j|e gre. Rcavdo je j^veden iugpbil z desta^rkam, da vse pralne aifoSke ptača. Pa^kaj, de ri je.pn «lavo .aaabll ob — trpela je občina, /ki bo dobro pomnila nespfmet nekdanjega avojega Aupana- i4Q0 gld, je .šlo iz ob^nske blAflpjpe injie bo jih nikdar vefi. — iiaapodje ognovalci tuMišnje mlekarske zadtuge ae dolgo Uidejo krnele v ,svojo zadrugo a!> aadrgo; « ta .prebiti krnet jim. neče »a ti mani ce sesti. Kako bi jimj tudi verjel, saj so ravno ti m#*je pred f»r leti še npjbuje giomeli 40per vlivanje občinskih pašnikov. In jm bo A pašniki zatsli. Toda Bog, vam. daj grete u vlMu podjetji, saj v skib BeftMIJ Ob kototitt^^v^dtoč&febetttad: .816« ste dolgo tuhtali in/ mojstrovalii C) bote ljudstvu kaj veblki mladeniči! m izvijajte ddfcaifr' pd'gtfctittiih, pomagali in nelesatoim »ebi, vas bom« pM pobvtfili, va« znajo par pok večenih nem- Razgled po Slovenskem.' DriavttftžbONto vtolftvi po StoVehttlh dtfeftfa. Na" da ne morem popisati. Ubogi' vozniki in Sivina! Res," Kranjskem: peltk kuri/a voli 10. maWa, ktaetiS*e' da je vsaki dan nekaj delavcev n*s cesti, toda ti se obCitatf 15., mesta 18., venki posestniki 20. mafdd. — bolj sprehajajo kot delajo. Želeti bi bilo, da se vodttvo Na S t k j e r s k e m : peta kutlja 12 maftA, koHetlSkb parne 2age bolj' briga- za popravo ko* doaddajJ (Sfedaj občfne 1?., mest* 20., trgovlnkke zbornice 22.', rttiki 8ta mraz in sneg priskočita vodstvuna poiaočin upate« posesttflkI23. tetoca. - Na Koro~9keffl: petakurtfft da vozite po gladki poti« Op. ured.> -rr Govoriieseje, ■ 9. marca, kmttfSke občine 15, tbgovskk zbornica 18, da dobimo pevsko društvo. Volil se je tudi 1» satani mMta IT, velifi pdsefetnlkl 20. — Na G o r"l S k-fe^m odbor, sedaj pa je, kakor pri nas- navadne; vse zopet1 in V litri: pela kllrija 10. taarca, kbrttIMteobtlti« 1'ff., zaspalo. Manjka- nam zavednih za blagor ljudstva mesta 18 , trg6*lHs*e zbbftlce 20.'; velik! pottestrfiki vnetih mož. 22. marca. Z Brda 19. jam Potres se je zopet oglasil. V ne- - Iz IJfcMjifiMlM' ilbfij« NA' ftjpfcijo LfcHft^Hfcd nad daljo 17. m. m. zvečer mate pred pol desete uro se j« Lokb je bil vtoeMen 6: g. An t. Pfajfif, hk žAptiijo Ko- zaslišalo najprej bobnenje, potem je zafiumelo, kakor primi* pa c. g. AMon Parver. Proaesedn je c. go^od vihar med drevjemf in se preoej,potre«k>> da je škripalo kasten FmnCiiek'P a'v'11«'te Šmattn«gA"pti 1/ttfi'kot zidovje in hišna oprava tes se' stresla okna- in vrat«. kapelAtr v Kfourj- Tudi 10. m. nt. zjutraj malo prei pol teste uro «e je V franftHKM«M cerkti v Ljubfjatti je obbajto dAC < culo bobnenje in se zemljarablo zazibala. 24: jim ndto maso 8. go*p. P. A Jan. Pavli*/- fc*yelan Sprevoda na južni kolodvor se je vdeležila vsa odlična v PiSecah, in je bil dnd 28. jaaovarija inštaliram —i Na gospoda ljubljanskega mesta. RemAoiku je umrl vpokojeni duhevoik,' č. g> Valentin V bolallnlcl usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem Kranj c. Naj v miru počival — Č. g. Jak. Ktanjo, pro-Mestu je bile minolo teto skupaj 677 bolnikov; od teh visor v Zibiki, pride za kaplana oa^VMnskOj čig« Jakob je bilo ozdravljenih 466, zboljSanih 133, neozdravljenih Činglak, provitor v Loki, za kaplana proviserjav k Sve> 13, umrlo jih je 32, v oskrbovanju ostalo 33. Torej je temu Lorencu na Dravskem polju. C. g. Franc Pečnik, bilo ozdravljenih 68-83%, največ jih je umrlo vsled kaplan v Braslovčah, je postal provizor v Podgorju v jetike. Vsota oskrbovalnih dnij vseh bolnikov znaSa Slovenjem Gradou-. Premeščeni pa so naslednji čč. gg. ka-11.661, na vsacega bolnika pride povprek nfefl' ddeVb,' |jU(n}:{ Adtbl: Velernik iz Trbovelj v Braslovče, Matej povprek se je oskrbovalo vsak dan 3186 bolnikov, zob Meznarič is Jarenine v Trbovlje, Franc G^milšek iz se je iadHo 1868. H rojstvu je bilo 538 Krajev/ 39 Smtfftnfe pri VelehjU^ i J^tlke'ta'JlšKOte Frbk'lk'V{u»nja Hrvata, 17 Stt>ef'kateri Btrtnki iU O sotJijSlril detaokrtttji'in grdb ht«6'": moramo vozit«>»4 pariw Nge, je v tako žilostnem stanu, - narodnost, vefo tt drihov^ho: OdgfiVkrjkl inil jeib ^o-i " jaanjeval načela socijalnih demokratov in katoliških delavcev SmarMnski gospod kaplpn. — Svoj volilni oklic so aooijalni demokratje tudi v SaleSki dolini v mnogih izatiaih raztrosili. Pa kdor ga je dobil, gA je raztrgal. Saj pa te surove žlobudra ni skorej mogoče umeti. Deželni zbor kranjski je imel 26. jan. drago sejo, v kateri je poslaaec grof Birbo priporočal napravo dež. skladišča v Ljubljani, katero naj bi posredovalo in povzdignilo kupčijo s deželnimi pridelki, zlasti z vinom. Izmed avstrijskih dežel 4 imajo do sedaj samo Tirolska enako skladišče v Iuo-mostu, katero se vrlo dobro ponaša. Zbornica je ta predlog soglasno sprejela, ter ga izročila upravnemu odseku v natančno pretresanje. — III. seja je bila dn£ 80. jan., v kateri je posl. dr. Žitnik poročal o raznih deželnih zakladih in dobrodelnih zavodih. *V deželnem zboru štajerskem eo Nemci že dobro udrihali po 8loveasib. Posl. Walt je zlasti očital deželnemu glavarja Wormbrandu, da se je s Slovenci pobotal in jim mnogo dovolil, ker so zopet prišli v deželni zbor. Da bi bilo to le res! Izvolil se je posebni vinograjski odsek, v katerem bodo 8lovenei imeli troje zastopnikov. Koroški deželni zbor je imel 26. jan. prvo sejo. Slovenski poolanee Grafenaoer je predlagal, naj se deželno-zborski zapisniki izdajajo tudi v slovenskem jeziku. Ta predlog je spravil vse Nemee po kosca, da so mn strastno ugovarjali. Glasovali so sanj le trije slovenski poslanci; nemškega konservativca Habra, kateri je le a pomočjo Slovencev pritel v zbornico — je oblila kurja polt, da je pred glasovanjem popihal is zbornice. Unni je dnč 25 januvarija večletni podpredsednik kranjske kmetijske dražbe g. Fr. S e u n i g, star 61 let. Pokojnik je bil dobro znan po vsi deželi, ker je bil skozi dolgo vrsto let član komisije za premovanje. N. v m. p. 1 Iz Sodrašieo se nam pise: Tukajsni občinski odbor je v svoji zadnji seji dnč 28. jan. imenoval Čaatnfm občanom č. g. Josipa Voglarj a, župnika v SodraSici, zaradi obilnih saslng, katerih si je Imenovani gospod v teku mnogib let v obilni meri pridobil za občino SodraSico. V Konjicah je dnč 23. jan. umrl g. Fr. Bindlechner mlinar in posestnik v 76 letu svoje dčbe. Pokojnik je bil velik prijatelj Slovencev in nstanovitelj mariborske posojilnice. N. v m. p. Iz celovške škofije. Zlato maSo bo- letos daroval samo jeden duhovnik celovške škofije, č. g. J. Ubelacker, župnik v Obermtihlbachu. — Pstindvajsetletnico mafinistva praznujejo čast. gg.: H. Angerer, H. Binder, A. Frank, H. Krainer, Jos. Pogačnik, P. Raith, Valentin Šumah, L. VerSek, Mat.'Vedenik. — Župnijo Zihpolje je dobil veleč. g. Jan. N. Sirnik, župnik v Blatogradu. župnijo Kotlje pa tamoSnjl provizor č. gosp. Frančišek Stingl. — Premeščen je č. g. kapelan J. Ortner iz Stala v Volsberg. Iz Št. Vida na Koroškem. V bolnišnici usmiljenih bratov se jf lansko leto oskrbovalo 1306 bolnikov. Od teh jih je odšlo 929 ozdravljenih, 226 poboljšanih, 40 bolnikov je odšlo neozdravljenih, koncem leta jih je ostalo v bolnišnici 45. Umrlo je 66 bolnikov. Vsi bolniki so se oskrbovali vkup skozi 22.873 dnij. Vsak bolnik povprek po 17-51 dnij. Vsak dan v letuje bilo v bolnišnici po 6249 bolnikov. Po veroizpovedanju je prišlo iskat zdravja in pomoči 1296 katoličanov in 10 protestantov. Prišli so is raznih (21) dežel. S Koroškega jih je bilo 1063, s Kranjskega '59, s Štajerskega 38, z Laškega 16, a Primorakega 16, z Ogerskega 11 itd. Številke kažejo, koliko trpečih bolnikov je naSlo v bolnišnici usmiljenih bratov pomoči in zdravja. Iz 6oriškega. Smrtna kosa je ugrabila lani gori-Skej nadskofiji 11 duhovnikov. — Dekliško lolo pri uriu-linkah so zaprli radi nalezljive bolezni med učenkami. — Občina Trnovo pri Kobaridu imenovala je častnim članom grofa Marenzija, okr. glavarja v Tolminu. — V Biljah pri tiorioi se otvori nov postni urad. -? Novo sodnijsko poslopje v Kobaridu prično zidati letoSajo pomlad. Stalo bode sredi trga. — Cerkev na Dreženci je ukazalo glavarstvo zapreti, ker je nevarno, da se obok udere. Podprli so jo in je sedaj >opet odprta. Iz goriške nadškoflje. V Goriški nadskofiji je iz praanjenih 7 župnij, 4 kuracije, 4 vikarijati, manjka 7 benificijatov in 61 dobovnih pomočnikov. Žalostno! Lahoni v Trstu. Pred kratkim bili so v Trstu obsojeni Alfred lUscovich, Mavro Glno in Ivan Menes-sini v pet- oziroma Štiri- in tritedenski zapor. Ti trije junaki, samo mladi fantje, so bili nekega meSetarja pretepli, ker je žvižgal neko avstrijsko domoljubno pesem. Ta dogodek zopet dokazuje, kakšne razmere da vladsjo v Trstu. Ondu človek le avstrijskega domoljubja pokazati ne sme, če noče svojega zdravja ali celo življenja postaviti v nevarnost. Raznoterosti. .vi yJ'jai!ta< >> soai'4 .silvodiT v suiftav t ti diianastn do* .vosinlcd .»<< l« ub aw i olavotrmco si m senjv. (Vabilo k »dražbi sv. Mohorja ") Zopet smo v me- biti po Sloveuskem, ki ne bi brala bakev sv. Mohorja, seca februvarju, ko je treba ponoviti naročbo na dražbo Besni časi so, veliko slabega se piše, veliko slabega'se bere. sv. Mohorja. ZUo bralcem „Pomoljuboviin" prav toplo pri- Komar je mar, da ostanemo Slovenci zvesti veri svojih poročamo, da o pravem času izroči naročnino gg. prejem- pradedov, podpirati mora s vsojljubeznijo in vnemo dobre nikom. Če jih je pa kaj, ki še niso Mohorjapi, pristopijo knjige in priporočati jih svojim znancem, kadarkoli prilika naj k dražbi sedaj. Saj je foano, koliko lepega in korist- nanese. Z i torej Slovenci,'oklenimo se dražbe sv. Mohorja! nega berila dražba sv. Mohorja ponuja vsako leto svojim (Smrt bresbožnikeva.) »ProstomiSljakov«, katerim udom za boren goldinar. Nobene druiine bi ne smelo ni mar ne za Boga ne za cerkev, je dandanes dosti. Takega ja imel tudi neki iupmk » stroji župniji, kje, ue povemo. Mož je aapravljal s i rojim očitnim pobuj-ftanjem mnogo bridkih ur duhovnemu pastirju. Neki dan se je pofta&al v gostilni s svojo modroatjo in »isjavil t pričo vseh: »Kadar umrjeoo, ne potrebujem nobenega f.. .« Bog mu izpolni željo. Drugi dan je zopet na pot| v gostilno. Tema je, in možu prihaja slabo. Kmalo se zgrudi m zavpite na pomoč. Sosedje pribiti in ga pri-n©«6 v krčmo. Brzo pokličejo zdravnik* in duhovna; ali med tem — je ie nesrečne* izdihnil. (Človeika knga.) Zadnji ..Domoljub" je poročal, kako grozovito gospodari ta morilka po Iadjji. Ker je Bdvarno, da t>« zanese tadi v nafte kraje, začele so države resno prem 141 jav a ti, kako bi m ji pot zastavila v Evropo. — Zdravniki po raznih mestih preiskujejo naravo in domovino te bolezni. Dandanes ima kuga svojo domovino le v Aziji, do teta 1850. prekoračila pa je tudi večkrat meje Afrike in Evrope. Po sraku se kuga ne ualtze, ne imeni se pa B*ti ta mrat niti za vročino, kajti mori po Itti io po zimi. Žalne s« navadno pri živalih, podgane najbolj pobira, potem se prime drugih živali — tudi golobov, in dedojič človeka. Kal bolezni je kužni bacil ali neka pobiea, katera se po truplu sila hitro razširja in proitoči smrt. Nekaj lasa človek niti n« čuti, da je bolan; kadar se mu pa začnejo delati otekline, navadno umrje v malo urah. — V Aziji seda) mori oa|bolj domačine, pravijo, da radi tega, ker imajo umazana, zaduhla in mala stanovanja. Evropejci, ki tam stanujejo, so sedaj enkrat ie dokaj varni pred n|o. — Naleze se kuga z dotikanjem bolnika, to je dokazano, kajti zgodi se, da izmrjejo cele druž>ne. — V nato kraja bi ae bolezen najiagiie zanesla preko Trsta, knraor pride parohrod iz B»mbaia v 15 dneh. Llstalcn urednUtrai Mnogotere gg. dopisnike prosimo potrpljenja, ker nismo mogli v te številko aprejeti zelo canimivih dopisov. Vse pride na vrsto. Naj tudi v prihodnje ostanejo zvesti poročevalci .Domoljubovi*. Želimo si pa kolikor mogofe kratkih in točnih poročil, kajti .Domoljubovi* prostori so tesni in treba je večkrat .striči", da je liat za ▼se bralce, izmed katerih vsak ravno it domačega kraja rad kaj novega bere, zanimiv. Prihodnja številka .DOMOLJUBA- izide dne 18. februarija 1897 zvečer. Loter^jeke •redke. DanaJ, 28. januvarja: Gradec. 28. januvarja: Line, 80. januvarja: Trst, 80. januvarja: V najem se daje posestvo v Žirovnici pri Grahorem, obstoječe iz zemljišča, prodajalnice, gostilne, trafike in gospodarskih poslopij. Pojasnila daje Janez Hežun, posestnik v Danah, pošta Stari Trg pri Ložu 146 (1) 63, 34, 65, 66 76. 83, 66, 14. 76 8 40 48 17. 69 46. 19, 17. 6, 38 18, Tržne cene v Ljubljani. 30. januvarja. Pšenica «. it. ReS, > Ječmen, » Oves, » Ajda, > Proeo, a Koruza, » Krompir, » Leča hktL Grah, > Fižol, > Maslo kgr. Mast, svež » Hs Si 40 6130 R; 60 6 20 7 tO Špeh, povojen, kgr. Surovo maslo, > Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso kgr. Telečje » > . Svinjsko » » . Koštrunovo» > Piiaaec..... Golob..... Seno, 100 kgr.. . Slama, » > . . Drva trda, 4 kub. mtr. > mehka . . . MS- V svrht varnosti občinstva prod ničvrednimi ptptrtjaaji no-oim od sedaj nadalje ta le oblastveno rogi-otrovano varstvene zaamko. (Tinctura balsamica) Iz lekarna pri „angelja varhu' In tovarne fturma-oevtldnlb preparatov A. Thierry-ja » Pregradi pri Rogatec-Slatini. Preskuien ia pelr|en od zdravstvenih oklastev. Vajstareje, najprlstneje, najreelneje ln najoeneje ljudsko domače zdravilo, ki uteii prsne in plufine bolesti Itd. ter Je voorabno notranjo la zunanjo. V znak pristnosti j« zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thlerrjr lekarna pri „angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi sgor»j stoječe zelena tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim eenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj to toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko. kakor zgoraj I Ponarejale« is posnemovalce tvojega jediao pravega balzama, kakor tadi prekupce nič vredaib poearo-|Wih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasltdnjem najstrožje aodnijtkim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer te ne nahaja zaloga mojega balzama, naj oe naroči direktno in naalovi: Na angvlja varha lekarno A. Thlerryja v Pregradi prt Bogateo-fllatlnl. 12 malih sli 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postne 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. Pazi naj ae vedno natančno na zgorajfcio zeleno varatveno znamko, katero mora nositi v znak prlataoetl vsaka Meklenioa. Adolf Thierry, lekarnar 139 20-2 v Pregradi pri Rogatee-Slatlni. 19 20-4 <>» C . , -.uri Učenca sprejme v svojo trgovino Ivan Murnik-a nasl. Vran & uhelj ; v Kamniku. 143 3-1 Velika 50 krajcarska loterija v Inomostn. | Žrebanje nepreklicno 20. febr. 22 10 ffllavnf Mltalk I ifR A A A ^ro11 v gotovini M ■ ao»/0 odbitkom. Srečke k ftO kr. priporoča J. C. Mayer, menjalnica v Ljubljani. v baraki za knezoškofijsko palačo . Ml (SE a vodo) priporoča osobito zaročencem aTojo novoiirejeno M zalogo sftkitenega in Ma^a za obleke, svilnate Jjj rute, cvilb, namizue prte, servijete, brisače, H^ belo in neobeljeno kotenino K U&r p® asialifi «©»! kg ter se nadeja obilnega nakupovanja. 1S6 (3.2) Lfniment. Capsici compos. 144 1 is lekarn« BioMor-Jovo v Pragi priznano ix vratno bolečine olajšujoče mazilo ie dobiti posodica po 40 kr.. 7u kr. in i gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domač* zdravilo kar kratko kot 46 26-4 Rlchter-jev liniment s .sidrom* ter sprejme is previdnosti le v steklenicah t znano varstveno marko ..sidro" kot prtftM. Riohter jara lekarna sistem lev« v Pragi. H Ulum prt Kartjl Pomagaj v Ijabljanl " Novo urejena Tk» 141 (2) ^ lekarna „pri Mariji Pomagaj" M. Leusteka, Resi jeva cesta it. I poleg mesarskega mosta t Ljubljani ^ priporoča gonpotlarjem in kmeto alcsm- iiino-L« izvrstni redilni prah za živino konj«, govedo in prašiče jeden tavojček z rab. navodoro 30 kr., dvakrat toliko HO kr. Velik« zaloga vseh preizkušenih, izborno delujočih do-fj mačih zdravil katera se p« iasnlklli in een kih priporoiajo Mi kot izvrstna sredstva proti raznim boleznim. — RazpoSi|ja JM( ^ h« vsak dan dvakrat s poŠto. Ratljeva ceata it. I poleg mesarskega mosta. JgS^J ■F" Velika ubara lipih, pinbiik daril za Božič in aara lata I .a. 4 zlate, 18 arekrnih kolajn, 30 iastnik in prizaalnih diplem. ________ _ , | -----—---- Kwizde korneuburiki redilni prašek- Žlvtnozdr. dlet. sredstvo sa konje, govedo In ovee. Rabi ne ie tekem 43 lat, po največ blevib. alt* šival nii jeati, slabo prebavlja, v zMf-ianje nilska in da daje iiviaa vaš miška. Cena: ikatlj. 70 kr., pol ikatlj. 35 kr. Pristen je le, »ko ima poleg natisnjeno varstveno inamkft. Dobiva s« v vseh lekarnah in drogverijah. Olavna salega: JFranc Iv. Kwizda p. in k. avetr. -ogerski in romanski 117 diorni zalagatelj 8—8 ®krc»ž ni ekaraar ▼ Korneuburgu pri Dunaju. kanarčke ivrgolivce lastne reje razpošilja po poŠti in sicer aamca pe S—16 kron. samice po i—2 krona VaL Kobav 12 7 4 v Hkofjl Loki. li do 300 m na rnosaa lahko pviteno zasluži »ieherai ter povsod brez zgnbe, ako hoo« prodajati postavno dopuščena državna piesa* in are^Jca. Ponudbe pod naslovom : „leichter Verdienst" Rudolfu Masee, Dssajl (V47 l»6) 4*/4 ktg. kave poštnine prosto proti povzetji, ali te se denar naprej poMje, ZBjsara- Ceno najboljše blagp. Sfrflt moka. biserit . . gti. 9f0 Santos, fini...... Kuba, zelen, posebno fini Cejien, aM>dn»el«n, p. f. Zraff java, rumekast, p. t. Blseraa bas«, zelo fiaa . Arah moka, ff. Iilagodisefi 840 688 ?80 80 «-80 775 p Cenik in carinski tarif zastonj. Ettlisger A Cu., Hamburg. Najboljše ure po najnižji ceni in verižice, uhane, prstane itd. ima v zalogi FV. Čuden, urar v Ljubljani na Mestnem trgu jffl* natiproti rotoviu *£& Popravila izvrluje kar motno natanCno pod jamstvom. Zaloga in popravljanje koles za vozarenje (blciklov) po nizki ceni. 101 8 5 It/. Pserhofer a g „lekarna pri zlatem državnem jabolku" I? «» I>u—Ju, JL, glngaratrainie A t. IS. \ --1--- --- II. --—T--- J. TVerheferj e ve * odvajalne k»gljieeuph"j* krclJ^i"eB0T"e',0 ■ S. -d___al_____D« Li.kJ:: _ _ . S g _ , ~ lahne odvM)Jo£e od mno^h sdr»v«ikov priporočeno domkče zdravilno sredstve. — Te so isM katere so vle ve« deseUstij. dobro zhane pod imenom J. Pserhofei^eve krifiistila« krogljice. Pristne izdelujejo se ediM le v lekarni pri zalte*i drtavaem Jakolku *aD trn »Ju I., SlngerstraM« 15. Cena tem krogljksam: 1 llMtlJiea 16 kragljlc 21 kr., I zavoj • A Ikatljleami *ld. Agentje, obiskujoči privatnike, se sprejmi proti visoki proviziji za razpeča-vanje posebnorrstnih Ustnih za grinjal in pelkenl, že Šestkrat odlikovanih. Ponudbe t referencijami C. kleiutj Jfrrtliau tovarnar lB. rtjabufch-iJteftHm.) Največji zavod za iako blttdi 142 1 vred: 1 Javoj krogljfc rlj. 1*86. 2 zavaja zavojev gld. 6-20, 10 zavojet gld. 9 a0. (Mjuij Ako b« svota vnaprej posije telja | pottniiio gld. 2-30, 3 zavoji gld. 8 86, 4 aavqji gld. 4'40, 5 za od zavaja se ne poSlje.) Zahtevajo naj ae iareeae „J. Pserhoferjeve odvajalne ktvgljice" ter naj ae pazi, da insa vsaka ftatljica na pokrov^ rudeže tiskano ime J. Paerhofftr, kakariao ^ je tudi na navodila s* njle«**«. S Balzam za ozeblino JJJp l lonček 40 kr., franko poslan 66 kr. S Trpotcev sok, steklem« &o kr S Balzam za gnšo S8&SS; $ StoII o vi kola - preparati 4 izvrstno krepčujoči želodec in živce. Liter kola-vina ali iilečka 8 gld., pol litra 1 gld. £ 60 kr., četrt lttra 85 kr. i Zdravilni obliž za rane pok. prof. ateudela, lonček 60 kr., franko poslan 76 kr. Grenka želodčia tinktura S m™-) 5 ivlja in fr reje iivljenjska esenca ali Pralke k; ehkotno odvajajoče sreaBtto, oži..j. ,u r krepča Želodec, Ur pospeftuie prebavHanje. |2 S teki. 22 kr., dvanajst stekl. gld. 2'- 5 Balzam za rane »teki. m s A. W. Bnlrleha, domače sredstvo proti ft slabemu prebavljanja. Zavoj gld. 1— s £ Raiun tukaj omenjenih izdelkov Ima Sevae v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in ino- zemske fkrmacevtične specijalitete S točno in po ceni preakrbA. jgf P«4 ji večje pa tudi proti povzetju. — Ce J^je pofitntaa dosti alžja, ae*« a ti&enca f krepi k, zdravL 1411 Rimski eesta 11. Sa ____A živinski prašek Jfe ftarthfeldvo krmilno apno, koj>-prepreJTuJe UžavoSt in glodanje le-, tsrafečeldat kostij, ahuj-. pospeSuje frebavljenje, prt l. da itna Jhrkl več mleka, pomnoži delavne Šoč, da trdno zdravo Mel6 itd. Za vsako žival nepogrešljiv. — Opis se posije a« željo zastonj * k*. A pcfskušnjo gld. I. — oc Dunaja. 114 (6-3) L Ml in t Dunaj X., KepMrfasse Btev. 20. li K Ta domača zdravila dobijo se najceneje p* pošti; so mnogo let izkuSena, z dobrim vspehom rabljena. Vsako zdravilo ima postavno tarstveno znamko, je najboljše kkko-vosti, vedno sveže in priznano. Posebno so |Oktor pl. Trak6ozy-jev xjt o vet je vribaino sredstvo pri bolečinah v križu, v rokah in nogah itd., okrepčuje Žile in mišice človeškega teleea, osobito po napornem, utrudljivem delu in trajni hoji. Uspešno je rabijo hribolazcl, vojaki, biciklieti in jahači. Najboljše dietično sredstvo za želodec 1 Marija-Lurški grenčec za žeiodee Steklenica 60 kr., « steklenle 2 gld. 5« kr. Priporoča se najtoplejše kot kemično čisti, hygije-nični, dietični želodečni liker. Ta dobri grenčec za želodec je med vsemi grenčiči, oživljajočimi soki itd. naj-priporočljivejSi. Oživlja in okrepčuje želodec, vzbuja slast do jedi, s kratka, je najboljši, z mnogimi zahvalnimi pismi priporočen grenčec za želodec. Vse te, kakor vsa druga zdravila razpošilja na vse kraje vsak dan po poiti lekarna Trnkoczy zraven rotovža Ljubljana, Kranjsko. 68 (12-8) Svarilo! Ta liker pristen je le tedaj, ako je na vsaki steklenici od lekarne uradno zahranjena varnostna znamka „ Mttfija' L**tka v jami." Herbabny-jev pfldfoafoi nasto-kteli apneno-železrii sirup Ta Z6 let z največjim uspehom rabljeni, prttl alrap >txUplja (lat, upokojuj« kaJelJ, pomanjšuj« pet, tej« slaat do Jedi, poap«KJ« prtb.vljaiij« m repi. Železo, ki je v sirupu v Ia jaŽl in kr*pl. redttaost, telo ahko ti prisvajajoči obliki, je jako koritino za narejaoj« krvi, rastM>ljive fo«-forat-apatu mM, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospeiujejo narejenj« koatij Cena stekleni«! Je 1 gld. 2& kr., po p«8tl 20 kr. ve« 113 5 za a« vi Jas je. 668 tO—11 iUSvarilo! IZtS pojavljajo pod jednakiiu aimi ime u, a so T«n4ai iNtavt ta avcjcaa u polnoma različne od saš nalnega 26 let obstoječ i, foaforsMto klalaga ft«laxn«ca sirupa. ------ i H«rb»bny-J»T apa«ao- telesni tudi nato, ia Jetra«« .'ULlUS HfcffBABNY te torej vselei lsraAno strnp. Past naj se ____k jO traven stoječa oblastveno protokollraaa varstvsaa annaika na - vsaki ateklenlot in prosimo, ne dajte sa akpeljatl t niti s nižjo oeno, niti % Arnslnat pritvsnnŠ, da bt J kupili kaka ponaradbal J Dunaj, lekarna „zur Barmherzlgkeit" / VII/l, Kaiserstrasse 78 in 76. i Zaloga tudi skoro ▼ vsak lekarnah. . <» | i r» '► Hi*. ; •!">£' »I % "f *>»»*' Oit M Ml S < r 11>»* 15 © kdor hod« tvoje zdravje obraniti In utrditi, pa ob onem noče pogrešati prijetnega kavlnec* užitka. Bobova kava je, kakor znano, ikodljiva, ker preveč žhroe razburja; ako »e jej pa Katb-rolnorjova primeša, jej odvzame škodljive učinke, ee*e*******d*ea* vsdk w 99 ne 6ut> prav Pravega. Posebno zateka, ki bolehijo _____ na Živolb ali v želodcu, izkazala ae je Kathreinerjeva kava, čista broz primesi, v tisočerih slučajih kot najboljša, najzdravejša In lahko prebavljiva pijača, aaaaoaaaeoeaaoaaoaooraeaoeeooeooo»oaeeaaaeeoa VSdk 0tr0lt t,9ak$ i0n*ka nai P'i° Ksthreinerjevo kavo, ki je tečna . in ae prilega alabemu in rahlemu telesu, naj bo že člata ali mešana z bobovo kavo. S svojim prijetnim, milim okusom se kmslu vsem prikupi. VSdk 1(1 h°če pr1 K°sP°darstvu kai prihraniti In vender uživati okusno ' In zdravo kavo, naj al kupi Kathreinerjevo kavo. Naj bo Čista ali mešana t bobovo, ugajala bo po okusu vaakomu. aaea»aeaa»a»aa»a» Kathreiner-Kneippova sladna kava ilizT' ZZ čist prirodan plod v celih zrnih, Iz najboljšega alada Izdelana In po Kathr«hi«rjev*m, v vseh deželah priznanem In od najveljavnejiih strokovnjakov preskuaenem nnčinu z okusom prav* bobov« kave preklaana. Kathreinerjeva kava združuje torej v sebi prijetni okus ptuje bobove kave In vse od zdravnikov priznane dobre lastnosti domačega slada. ae»**o»e»»»»a*ee»a*oeaee*oaoaooeao "Hm -A-M I I & Prošnja: tfathreiner. < > Mi.tt A/VVV-'' (>'5.\,. »t