Slovo staremu letn. Zopet smo za jedno leto atarejši ia bliže groba, bliže večaoati. L. 1882 utoaekmaluv morje preteklih dnij. Poglejmo še enkrat na dogodke, ki 80 se vršili v ajem! Kraljestvo božje na zemlji, sv. katoliška Cerkva, se je tudi 1. 1882 prepričala, da jej evropski tako zvaai izobražeai svet aehvaležao brbet obrača. Stevilo aovošegBih aeverBikov se v Evropi strahovito maoži. V Belgiji ia aa Fraacoskem so Kriatusa vrgli celo iz ljudskih ali malih šol. katehetje, duhovaiki ae Biaejo v šole zahajati ubogej deci, delit kruha božjih aaukov. Freimaurerji se poaašajo z velikim vspehom. S številom nevernikov pa raste tudi broj hudodelaikov, prekucuhov, socijaliatov in nihiliatov. To nekoliko drami l.judi in jih iznemirja, da začaejo tu, pa tam zopet na vero misliti. Veadar resaica jim še prav ni. Zatoraj traja preganjaaje katoličaaov aa Nemškem nepretrgaao aaprej ia ruski car je baje še le sedaj po svojem ministru Giersu s papežem se pogodil da se i/.gaani škofje vraejo na svoje škofovake sedeže nazaj. Iz Evrope toraj ni bič posebno veselih glasov slišate za kraljestvo božje aa zemlji, pač pa iz drugih delov sveta. Na Turškem so se maogi Armenci zjedinili s sv. Cerkvo, in iz Iadije, Kitajskega, Japonakega, iz Afrike, Auatralije, aajbolje pa iz Ameijike dohajajo vesela poročila, kako ondi pra"«a vera KristiiBova povsod napreduje. f Za vojaštvo so Barodi maogo žrtvovali, pa ai prišlo do vojake le v Bosai ia Hercegovini nam je bilo vstaše trebamiriti in Angleži so po kratkem boji Egipt pograbili. Ce izvzamemo velike povodaji in toče, leto 1882 za Austrijo ai bilo nesrečao. Veliko pa se je obrailo na bolje. Letina, čeravno ae povsod izvretna, je vsakako bila veliko bolja od prejšajih. Upliv koaservativaih postav, kolikor jih je bilo dosedaj mogoče sklenoti v državnem zbora, se uže vidi, zlasti colninska postava kaže ae kot posebuo dobra, jedaako tudi postava, ki je zaprla meje ruakim in rumuaskim govedom. Sedaj se je sklenola še Bova obrtaijska postava, ki bode liberalaim izsesavcem ubogega ljndstva precej peruti atrigla; obravnava gruntnega^davka je dognana tako, da se je liberalnenm vcenjevaaju gruatov hudi aasledek vsaj nekoliko odpravil. Sprejela se je vojaška postava, ki daje polajšeb kmetu, dubovaikom, učiteljem ib dijakom. Ravno sedaj se vrši aovo razstavljeBje cele avatrijake armade, da jo bode leži ia hitreje raogoče sklicati pod orožje. Vse to bilo je mogoče le, ker so aaši aarodai in konservativni poslanci modro podpirali ministeratvo grof Taaffejevo. Tako ao srečno odbili vse napade nemških liberalcev in jih celo v delegacijah in gosposkej zbornici pahaoli v uže davno zasluženo manjino. R. To je eden najveselejših dogodkov v stareai letu zravea preaaredbe volilacga reda za državai zbor. Slovaaom v aašem cesarstvu poprek ia Sloveaeem posebic še ai prisijalo solace popolae jedaakopravnosti pa zarja svitati je začela ia močao deaiti se. Poljakom skoraj aič ae maajka, Cehi so dosegaoli česko vseučilišče v zlatej Pragi in več aredajih šol. Sloveucem se je pa v sodaijah nekaj jedaakopravnosti privoščilo, v Ljubljani ia drugik kraajskih girauazijah osaovale slovenske paralelke. Ljubljaaa, Xovo mesto, Kraaj, Postojaa itd. priborile so si slovenskib mestnili zastopaikov ia župaaov. Vrliu tega začeli so v Ljubljaai priprav delati za ,,Narodni dom". Stajerci smo osnovaii ,,Sloveasko druatvo" ia državaemu zboru doposlali blizu 300 slovenskih. prošeaj za popolao jedaakopr avnost. Se ceio bratje Korošci zaceli jso se gibati ia dobili lastea političea list ,,Mir". Število čitalnic se je pomnožilo ia posojilnic aloveaskih se je več osaovalo, med temi mariborska, ki utegae kedaj prav močna postati, ker ima uže sedaj blizu 300.000 rl. proaieta. Ptivjoani kupili so si ,,Narodai dom". Sploli kamor koli po Sloveaskem pogledamo, povsod zapazimo marljivo aarodao gibanje ia delovaaje. Sicer še pritiskajo Nemci v zvezi z aašimi Judeži. Oaovali so celo posebea listič, da bi zgubljena tla pri kmetih dobili nazaj. Beračijo peaez eelo aa Pruskem, da nam stavijo šol uemčevalnic — pa zastoaj bo ajibov trud, zahmaa ves aapor. Slovenci bodemo v kratkih letih gospodje aa slovenskih tleh ia o svojih zadevali sklepali sami, brez aemških ia aemškvitarskih jerobov. Porok temu aam je krepko aapredovanje ia uspeli v starem letu, zlasti pa aam toliko prijazao obiskovaaje svitlega cesarja. pravičaega vladarja vseh svojih narodov! Stopiaio toraj v novo leto z veselim upaajem aa boljšo bodočnost. ,,Slovenski Gospoctar" pa o tej priliki izreka vsem podpornikoai, prijateljem. dopisateljem aajiskreaejšo zahvalo, ter se jim lepo priporočuje še za nadalejšnjo podpirovaaje ia želi vaem čestitim bralcem: Veselo aovo leto!